SAD kje go priznaat Kosovo
Amerikanskiot kongresmen Tom Lantosh im se zakanil na pretstavnici na ruskata Duma deka SAD, Britanija, Francija i Polska kje go priznaat ednostranoto proglasuvanje na nezavisnost na Kosovo ako reshenieto za kosovskoto prashanje ne se usoglasi vo ramkite na Sovetot za bezbednost na ON. "Ili statusot kje se reshi vo ON spored planot na Ahtisari, ili Kosovo kje proglasi nezavisnost", izjavi Lantosh za vreme na diskusijata za Kosovo so pretstavnicite na ruskiot parlament vo Vashington.
Istovremeno, visokiot pretstavnik na Stejt departmentot Daniel Frid ostro go kritikuvashe odbivanjeto na Rusija da go poddrzhi planot na SAD i na EU za reshavanje na statusot na Kosovo, potencirajkji deka Moskva go odbiva sekoj predlog so koj ne se soglasuva Belgrad. Frid istakna deka Rusija e vo pozicija da odigra konstruktivna uloga vo procesot na reshavanje na poslednoto neresheno prashanje po raspadot na poraneshnata Jugoslavija.

ITALIJA
Sudski proces protiv Gjukanovikj poradi shverc so cigari
Italijanskoto obvinitelstvo vo Bari ja zavrshi istragata za golemiot shverc na cigari vo poslednata decenija i reshi da povede sudski proces protiv poraneshniot crnogorski premier Milo Gjukanovikj, togashniot minister za finansii Miroslav Ivanishevikj i trgovskiot pretstavnik za Crna Gora vo Italija Dushanka Peshikj-Jaknikj. Obvinitelite Eugenija Pontasulja i Dzhuzepe Shelzi gi obvinuvaat za "mafijashko zdruzhuvanje zaradi shverc na cigari i perenje pari" megju 1994 i 2002 godina. Vo obvinenieto se opfateni ushte deset lica, a se naveduva deka perenjeto pari so shverc na cigari e sprovedeno preku smetki vo Shvajcarija, od kade parite se upatuvale vo Crna Gora, pa ottamu na Kipar i zavrshile vo Lihtenshtajn. Se tvrdi deka na smetkata so broj 03854109703948 vo kiparskata banka se otkrieni 500 milioni evra, a tie pari navodno se koristele za investiranje vo Crna Gora!
Se spomenuvaat ushte 100 milioni evra, kolku shto se sobrale vo periodot od 1997 do 2000 godina od kriumcharenje na cigari. Na obvinetite im e odreden pritvor od 20 dena za da se soslushaat ili da ja pretstavat svojata odbrana po istekot na rokot, zashto sigurno kje se podnese baranje za postapka. Gjukanovikj se tovari deka bil vodach na mafijashkoto zdruzhuvanje vo koe bile vklucheni i chlenovi na mafijata od Pulja i dvajca biznismeni so shvajcarsko drzhavjanstvo, Franko dela Tore i Zherardo Kuomo, protiv koi se vodi odvoen proces. Spored istragata na obvinitelstvoto vo Bari, za perenjeto pari bil odgovoren Stanko Subotikj-Cane, koj navodno gi uplakjal parite vo shvajcarskata banka. Kako shto se tvrdi, toa se pravelo so tri privatni avioni, od koi edniot bil kupen so parite od "danokot na tranzit" niz Crna Gora, shto togashnata crnogorska vlada go vovela za kriumcharite. Gjukanovikj e obvinet deka mu izdal dozvola na Dela Toreu mesechno da izvezuva vo Crna Gora iljada toni cigari, koi podocna preku kriumcharski kanali, odnosno so gliseri, se vnesuvale vo Italija. Toj e obvinet i za toa deka pomognal vo ilegalnata prodazhba preku pretprijatieto Zetatrans, a preku vrvot vo crnogorskata policija im ovozmozhil na kriumcharskite gliseri da vleguvaat vo pristanishtata Zelenika i Bar.
So istragata vo 1999 godina bilo utvrdeno deka postoel dogovor megju mafijata od Crna Gora i od Pulja za kontrola i upravuvanje so ilegalnata trgovija. Spored obvinitelstvoto vo Bari, italijanskata mafija go skluchila toj dogovor so Andrija Drashkovikj, koj bil eden od glavnite mafijashki vodachi na prostorite na poraneshnata Jugoslavija. Vo zamena za monopolot vo nabavkata na heroin i kokain, toj im obezbeduval zashtita na italijanskite begalci shto se kriele vo Crna Gora. Neodamna toj bil faten vo Germanija i isporachan vo Italija. Obvinet e i Branislav Mikjunovikj, koj isto taka se smeta za eden od glavnite mafijashki bosovi na teritorijata na poraneshna Jugoslavija. Toj se tovari deka im obezbeduval zashtita na italijanskite begalci, a kako zamena za toa dobival prihod od ilegalnata trgovija so cigari. (MIA)

Mladikj nema da se predade
Pretsedatelot na srpskiot Sovet za sorabotka so Hashkiot tribunal Rasim Ljaikj ne ochekuva osomnicheniot voen zlostornik Ratko Mladikj dobrovolno da se predade. Toj ne go komentira sluchajot na Radovan Karadzhikj, a za Stojan Zhupljanin i Goran Hadzhikj posochi deka e najdobro samite da se predadat. "Taka bi dobile pogolema mozhnost za odbrana, kako i pomosh od drzhavata", reche Ljaikj.

Zabraneto vleguvanje vo EU za rodninite na Karadzhikj i na Mladikj
Sovetot na ministrite na EU go proshiri spisokot na rodninite na hashkite obvineti na koi im se zabranuva da prestojuvaat ili tranzitno da minuvaat niz Unijata. Na spisokot, na koj imashe 44 lica, dodadeni se iminjata na Sonja i Luka Karadzhikj, snaa i brat na Radovan Karadzhikj. Zabrana za dvizhenje na teritorijata na EU dobi i snaata na Ratko Mladikj Biljana i nejziniot soprug Darko.

KATASTROFALNI OCENI
BiH e propadnata drzhava!
"Ako mirovnite sili se povlechat i ako zapre poddrshkata na EU, Bosna i Hercegovina bi se raspadnala, povtorno bi izbil haos, sudiri i bi doshlo do nov bran begalci", predupreduva vienskiot vesnik Kurir. Spored vesnikot, vo Evropa postoi edna "propadnata drzhava" vo koja ne funkcionira ekonomijata, ne postoi perspektiva i nema dovolno bezbednost za nejzinite gragjani. "Povekje od edna decenija po vojnata vo BiH i natamu nema zaednica. Od 1995 vo Bosna se potrosheni povekje milijardi evra pomosh za obnova na zemjata. Iljadnici mirovnici se grizhat za toa megju Srbite, Hrvatite i muslimanite da ne izbijat sudiri. Bosna ushte ne mozhe da opstane bez masovna poddrshka odnadvor". Vesnikot naveduva i deka povekje od polovinata begalci se vratile vo Bosna, no se razocharale od toa shto go zateknale.

97.207 zhrtvi na bosanskata vojna
Vkupno 97.207 lica bile ubieni ili ischeznale vo vojnata od 1992 do 1995 godina vo Bosna i Hercegovina, soopshti Istrazhuvachko-dokumentarniot centar od Saraevo, posochuvajkji deka toa se konechni podatoci. Rechisi dve tretini (64.036) od zhrtvite bile Boshnjaci, a zaginale i 24.905 Srbi, 7.788 Hrvati i 478 lica od drugi nacionalnosti. Megju zhrtvite ima 39.684 civili.

ZAKANA ZA HRVATSKA
Deustashizacija - itno!
Margeloviot institut vo Zagreb upati otvoreno pismo do premierot Ivo Sanader vo koe se bara smenuvanje na ministerot za vnatreshni raboti Ivica Kirin, zatoa shto celosno otkazhala pravnata drzhava, za vreme i po nedelniot koncert vo Zagreb na ultradesnicharskiot hrvatski pejach Marko Perkovikj Tompson. Vo obrazlozhenieto za baranata smena se veli deka policijata so nishto ne go sprechila dosega nezapamteniot ustashki sobir na maksimirskiot stadion, so shto predizvikala nepopravlivi shteti vrz ugledot i interesite na Republika Hrvatska. Vo pismoto od Sanader se bara pod itno da povede vo Saborot donesuvanje zakon za deustashizacija na zemjata, koja vekje ednash imashe holokaust. Ponatamu se veli deka e zhalno toa shto hrvatskata policija blagonaklono go dozvoluvashe seto toa: prodazhba na ustashkite simboli, znaminja, delovi od uniformi, izvikuvanje na ustashkite pozdravi so dignata raka od desetici iljadi grla i peenje pesni, shto kulminirashe so Paveliikjevata Za dom spremni!
Sepak, se chini deka najgolem udar za Hrvatska dojde od centarot Simon Vizental od Erusalim, koj upati ostro pismo do pretsedatelot Stipe Mesikj. Vo pismoto shto go napishal direktorot Efraim Zurof megju drugoto se veli deka javnosta vo svetot e zgrozena od koncertot vo slava na fashizmot i rasizmot na koj prisustvuvaa duri 40.000 lugje, poradi shto se bara zabrana na koncertite na pejach kakov shto e Tompson. Zurof osobeno go zagrizhuva toa shto na vakva masovna demonstracija na fashizmot prisustvuvale i visoki hrvatski funkcioneri, pratenici i ministerot za nauka, obrazovanie i sport. Toa e atak i vrz site nacionalni malcinstva vo Hrvatska, zakluchuva Zurof.

ALBANIJA
Nema ni eden kandidat za pretsedatel
Izborot za pretsedatel na Albanija ne se sprovede zatoa shto nemalo nitu eden oficijalen kandidat, nasproti predupreduvanjeto od Brisel do politichkite partii da izberat shef na drzhavata so konsenzus. Bez konkreten rezultat zavrshi i posledniot obid na demokratite i socijalistite da dogovorat kandidat shto bi bil prifatliv za dvete strani.
Spored ustavot, po propadnatiot prv krug ostanuvaat ushte chetiri kruga glasanje. Ako pratenicite ne izberat pretsedatel, sobranieto kje se raspushti i kje se raspishat predvremeni parlamentarni izbori.
Albancite gi izbiraa postkomunistichkite shefovi na drzhavata so teshkotii. Prviot pretsedatel Ramiz Alija ushte na pochetokot na mandatot si dade ostavka, pod pritisok od antikomunistichkite demoinstracii na studentite. Na negovo mesto vo 1992 godina beshe izbran Sali Berisha, no i toj si dade ostavka samo nekolku meseci po reizborot vo 1997 godina, poradi nemirite, napadite vrz kasarnite i opshtiot haos vo zemjata. Edinstvenoto dostoinstveno predavanje na funkcijata go izvrshija Redzhep Mejdani i Alferd Mojsiu pred pet godini.

HRVATSKA – SLOVENIJA
Sanader i Jansha dogovarale incidenti
Poraneshniot slovenechki premier Anton Rop izjavi deka hrvatskiot premier Ivo Sanader i togashniot vodach na slovenechkata opozicija, segashniot premier Janez Jansha vo 2004 godina gi dogovarale incidentite vo Piranskiot Zaliv. Poradi toa, veli Rop, slovenechkata razuznavachka sluzhba SOVA gi prislushuvala nivnite razgovori. "Prislushuvanjata prvenstveno se odnesuvale na incidentite vo Piranskiot Zaliv", izjavi Rop za TV Slovenija, dodavajkji deka predmetot na sledenje ne bil Jansha tuku nivnite dogovaranja za incidentite, kako i stavot na hrvatskoto rakovodstvo vo vrska so otvorenite prashanja megju dvete drzhavi. Rop veli deka sledenjeto na nivnite razgovori potvrdilo deka "postoel dogovor megju slovenechkata i hrvatskata strana vo vrska so incidentite".
Jansha zasega ne i' pridava golema vazhnost na izjavata na Rop, no dodava deka toa bi bil "nechuen skandal" ako se dokazhe deka informaciite za prislushuvanjeto se tochni. Isto taka smireno reagirashe i hrvatskiot premier, velejkji deka ne veruva deka razuznavachkata sluzhba go sledela nego, a i ako se sluchilo takvo neshto, togash bil prislushuvan Jansha. Sanader go povika Rop da dade pojasnuvanja za vakvite mediumski napisi.

BUGARIJA
Pretsedatelot se spasi od zmija
Telohranitelite od Nacionalnata sluzhba za bezbednost fatija zmija dolga eden metar vo dvorot na eden restoran vo Melnik nekolku minuti pred da dojdat na ruchek pretsedatelot Georgi Prvanov i pretstavnici od EU. Specijalcite prvo ne mozhele da go identifikuvaat vlekachot, za kogo konstatirale deka mozhel da ja zagrozi bezbednosta na pretsedatelot, no na krajot od celata brkotnica konstatirale deka zmijata bila obichen smok shto se hrani so gluvci i ne go interesiraat pretsedateli.

SRBIJA
Ubistvoto na Kjuruvija go narachal policiskiot vrv
Vo posledniot broj na belgradskiot NIN se potvrduva vesta od pred edna nedela shto ja iznese tv-stanicata B-92 deka se poznati ubijcite i nalogodavachite na ubistvoto na novinarot Slavko Kjuruvija. Spored NIN nalogodavachi bile prviot chovek na Resorot za drzhavna bezbednost na Srbija Rade Markovikj i negoviot podreden, shefot na ispostavata za Belgrad Milan Radonjikj, koi istrazhniot sudija ne gi soslushal. "Iskusniot sudija odbegnuva da gi soslushuva kako svedoci tie koi podocna kje bidat obvineti", veli za nedelnikot eden belgradski advokat. Inaku, vlasta raspolaga i so konkretni dokazi za davanjeto nalog za ubistvo na Kjuruvija, koj bil zaveden pod imeto Kjuran, vo dosieto vo koe se vodela evidencija za toa kade se dvizhel i tochna satnica na mestata na koi zastanuval. Vo akcijata protiv Kjuruvija uchestvuvale i lica vraboteni vo DB, no tie primale nalozi samo od pretsedatelot Miloshevikj i od negovata sopruga Markovikj. Se raboti za Nikola Kjurchikj i Urosh Shuvakovikj, za kogo se veli deka ja imal ulogata na supervizor vo celata operacija na ubistvoto.

Sunet vo mesarnica
Turskoto ministerstvo za zdravstvo povede istraga okolu vestite deka edna mesarnica se koristela za operacii na sunet vrz 12 momchinja vo zapadna Turcija. Turskite vesnici velat deka opshtinata Gejve vo gradot Sakarja ponudila besplaten sunet, ritualen simbol na sozrevanje za muslimanskite momchinja, za posiromashnite chlenovi na zaednicata. Vesnikot Saba veli deka vo eden den pod nadzor na opshtinskite vlasti bil izvrshen sunet na 50 momchinja. Poradi nedostig na legla vo glavniot objekt, koj inaku obichno e pazar za kompiri i za kromid, 12 od momchinjata bile odneseni vo mesarnicata vo koja im gi izvrshile operaciite.

Se zatrule site osven nevestata
Na svadbata vo seloto Bicaka, vo blizina na albanskiot grad Lushnja, od mesoto shto go jadele se zatrule site 150 svatovi, vkluchuvajkji go i zetot. Lekarska pomosh vo bolnicata vo Lushnja ne pobarala samo nevestata, koja ne jadela od mesoto. Albanskite emigranti Ferit i Asie Buzi reshile da go kazhat sudbonosnoto "da" vo rodnoto selo, za potoa da se vratat vo Grcija kade shto rabotele. Sopstvenikot na restoranot vo policijata rekol deka toj go izdal samo prostorot, a deka site produkti shto gi konsumirale svatovite si gi donele semejstvata na mladozhencite.

Grchki policajci terale prostitutki da izveduvaat striptiz
Vo grchkata javnost izbi nov skandalozen videozapis. Grchkiot vesnik To vima objavi deka na snimkata se gleda kako policajci od policiskata stanica vo Atika psihichki i seksualno maltretiraat prostitutki: "Zhenite se prinudeni da izveduvaat striptiz so eksplicitni seksualni pozi so pet policajci, a performansot e snimen so mobilen telefon". Pretstavnici na grchkoto Ministerstvo za javen red strahuvaat deka kje se pojavat i drugi slichni zapisi, zatoa shto, spored izvori od Ministerstvoto, snimanjeto klipovi so vakva sodrzhina se pretvorilo vo hobi na policiskite sili.