BRISELSKI PREDVIDUVANJA
Vo NATO ili site ili nikoj!

Ili site ili nikoj! Vakvi se predviduvanjata na oficijalnite pretstavnici na NATO vo odnos na pokanata za chlenstvo vo Alijansata na Makedonija, Hrvatska i Albanija. Spored niv, trite drzhavi na samitot vo Bukuresht vo april idnata godina zaedno kje ja dobijat pokanata za chlenstvo vo NATO, ili zaedno kje otpadnat od igrata. Sepak, prognozite vo Brisel se optimistichki. Na dvodnevnata konferencija za makedonskite, hrvatskite i albanskite novinari shto se odrzha vo sedishteto na NATO, visoki pretstavnici od Alijansata gi kazhaa svoite mislenja, kako i faktichkata sostojba vo odnos na prashanjata shto se odnesuvaat na proshiruvanjeto. Site tie bea ednoglasni vo tvrdenjeto deka zemjite od Jadranskata grupa ne treba da se sporeduvaat megjusebno, zatoa shto sekoja od niv trgnuva od razlichna tochka i ima golemi shansi da ja dobie pokanata za chlenstvo.
Sepak, pretstavnicite na NATO se zachudeni od faktot shto vo Makedonija i vo Albanija poddrshkata za dobivanje pokana za chlenstvo iznesuva okolu 90 otsto. "Vo zapadnite zemji nikogash nema da najdete poddrshka od 90 otsto. Zatoa ne se iskluchuva faktot deka mozhebi makedonskite i albanskite gragjani imaat pogreshna procena za toa shto kje se sluchi ako nivnata drzhava stane chlenka na NATO", velat oficijalnite pretstavnici na Alijansata. Spored niv, kritikite - isto kako i pofalbite - pred samitot vo Bukuresht ne treba da se zemaat zdravo za gotovo. "Nemojte da se vodite spored datumite, tuku spored zavrshenite obvrski. Sporedba megju zemjite od Jadranskata povelba ne smee da se pravi zatoa shto pojdovnite tochki se razlichni", velat pretstavnicite na Alijansata.
Vo noemvri godinava, pet meseci pred samitot vo Bukuresht, pretstavnicite na Alijansata kje gi posetat glavnite gradovi na Makedonija, Albanija i Hrvatska za da se dobie celosna slika za implementacijata na reformite. (Vreme)

Lichna poraka od Bush do Gruevski
Pretsedatelot na SAD Dzhordzh Bush upati lichna poraka do makedonskiot premier Nikola Gruevski vo koja iskazhuva zadovolstvo od nivnata neodamneshna sredba vo Tirana i od progresot shto go pravi Republika Makedonija za chlenstvo vo NATO. "Drag Nikola, Ti blagodaram shto dojde vo Tirana. Jas uzhivav vo nashata poseta. Impresioniran sum od progresot shto go pravite kon chlenstvoto vo NATO. Prodolzhete taka", naveduva amerikanskiot pretsedatel Bush vo porakata do Gruevski. (MIA)

Treba da se smeta na Makedonija za NATO
Pomoshnikot drzhaven sekretar za evropski prashanja na SAD Daniel Frid vo petokot pred senatskiot Odbor za nadvoreshna politika zboruvashe za idninata na NATO i pritoa istakna deka vo procesot na shirenje na Alijansata vo 2008 godina treba da se smeta na pokani za Makedonija, Albanija i Hrvatska, a potoa i na drugite zemji od regionot. (MIA)

Sobranieto usvoi deklaracija za NATO
Sobranieto ednoglasno ja usvoi Deklaracijata za baranje poddrshka za priem na Makedonija vo NATO shto ja predlozhi pratenikot Gjorgi Orovchanec, so baranje do vladata da gi zabrza reformskite procesi ne samo vo odbranata. "Na ovoj nachin ja opredeluvame nashata cvrsta volja za sorabotka so nashite sojuznici. NATO e sigurnost, garancija, standardi i potreba, no i pochetok na pregovorite za vleguvanje na Makedonija vo Evropskata unija", izjavi Orovchanec. (Dnevnik)

KOMPROMISI NA BEZBEDNOSNIOT FORUM NA NATO VO OHRID
Nema da ima iminja, samo znaminja?!
Kompromisno reshenie za imeto na Makedonija na Bezbednosniot forum na NATO vo Ohrid. Republika Makedonija kje bide pretstavena samo so makedonskoto zname, a na bedzhovite i na tablichkite pred site uchesnici kje stoi samo lichnoto ime i funkcijata. Od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti velat deka ova reshenie e otstapka za Makedonija, koja vo dokumentite na NATO figurira kako Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija (FIROM). Site chlenki na NATO i uchesnichkite na forumot se soglasile da se upotrebi kompromisnoto reshenie, so toa shto i nivnite drzhavi kje bidat pretstaveni samo so znamenca.
"Site uchesnici na forumot pred sebe kje imaat znamence na svojata zemja, koe kje ja oznachuva nivnata pripadnost. Ova e finalnata odluka na Brisel", veli koordinatorot na forumot na NATO vo Ohrid od Brisel Damjan Arnaud. "Na masata na koja kje se odrzhuva bezbednosniot forum vo Ohrid kje stojat edinstveno znameto na drzhavata i imeto na shefot na misijata shto ja predvodi. Toa e kompromisno reshenie na koe se soglasni site drzhavi-chlenki na NATO, koj e organizator na forumot, a Makedonija e zemja-domakjin", veli portparolkata na Ministerstvoto za nadvoreshni raboti Shpresa Jusufi. (Dnevnik)

Makedonskoto nasledstvo kje se pretstavi bez antikata
Na uchesnicite na pretstojniot bezbednosen forum na NATO vo Ohrid kje im se ponudi bogata prezentacija na kulturnoto nasledstvo na Makedonija - no bez antichki momenti. Prostorot na hotelot Ineks Gorica kje bide oblagoroden so etnografska postavka, pokraj patot od aerodromot Sveti Pavle do hotelot kje se postavat bilbordi so kulturno-istoriskata prikazna za Makedonija, kje se organiziraat i izlozhbi, koncerti i proshetki niz gradot, no diskretno kje se izbegne antichkiot period.
"Se podgotvuvaat povekje koncerti - na ansamblot Tanec, na kvartetot na Dragan Dautovski i na grupata Sintezis. Muzejot na Makedonija kje gi oblagorodi holot na hotelot Ineks Gorica i salata za konferencii so etnoloshka postavka, koja kje stavi najgolem akcent na bogatstvoto na makedonskata narodna nosija. Kulturno-istoriskata prikazna za Makedonija na gostite kje im ja raskazhat bilbordite shto kje se postavat po dolzhinata na patot do hotelot, pa taka posetitelite kje gi dobijat osnovnite podatoci za kulturnoto nasledstvo na nashata zemja vednash po pristignuvanjeto vo Ohrid", najavuva shefot na protokolot na MNR Petar Jovanovski.
Sepak, pri ovaa seopfatna prezentacija antichko-makedonskoto nasledstvo, koe postojano e kamen na sopnuvanje vo makedonko-grchkite odnosi, kje bide minimalizirano. Ova e svesna otstapka za da ne se iritiraat nekoi od ochekuvanite 800 gosti na forumot. "Upravata za kulturno nasledstvo ne e konsultirana za toj stav. Bi rekol deka toa e povekje politichka odluka", veli Pasko Kuzman, direktor na Upravata koja e neposredno vkluchena vo podgotvuvanjeto na kulturnata ponuda za gostite na forumot na NATO vo Ohrid.
Ohrid, najgolemiot makedonski turistichki centar i edinstveniot grad od Makedonija shto e vkluchen na spisokot na svetskoto kulturno nasledstvo na UNESKO, imal aktiven zhivot i vo antichkiot period, za shto svedochi i antichkiot teatar vo centralnoto gradsko podrachje. Pri neodamneshnata poseta na posrednikot vo makedonsko-grchkiot spor okolu imeto Metju Nimic, vo Ohrid mu beshe pretstavena i antichkata chasha so 16-krako sonce shto beshe otkriena pri istrazhuvanjata na Plaoshnik. Ovaa prezentacija beshe iznenaduvanje za Nimic koj, kako i preostanatiot del od svetot, nemal soznanija za antichkoto nasledstvo na teritorijata na Makedonija. (Vreme)

Vo Ohrid ni ptica ne mozhe da preleta
Hotelskiot kompleks Ineks Gorica vo Ohrid, mestoto kade shto na 28 i 29 juni kje se odrzhi Bezbednosniot forum na NATO - EAPS, od prvi juni e zapechaten i vo nego nema turisti. Na ekipata na Vreme i' beshe dozvoleno samo da dojde na dvaesetina metri do vlezot na hotelot - se' ponatamu e zashtitena zona. Od MVR velat deka toa e vo soglasnost so NATO-standardite i so potpishaniot memorandum so Alijansata za podgotovkite na forumot.
Policiskite ekipi se postaveni ushte pri samoto skrshnuvanje od glavniot pat i gi evidentiraat site shto odat kon hotelskiot kompleks. MVR go pregleduva bukvalno sekoe kjoshe od objektot i postavuva bezbednosni kameri vo i nadvor od objektot. Mozhe da se zabelezhi golemata razdvizhenost na rabotnici shto gi sreduvaat vlezot na hotelot, patekite i zeleniloto. Vo Ineks Gorica 2 vo tek se zavrshnite aktivnosti shto se povrzani so salata vo koja kje se odrzhuva nastanot, a spored NATO-standardite ista takva sala se podgotvuva i vo hotelot Metropol - kako rezervna varijanta.

SDSM I LDP GI OBVINUVAAT VMRO-DPMNE I DUI
Albanskiot jazik vo Sobranieto - dvojazichnost na mala vrata?
So odlukata sobraniskiot delovnik da se nosi vo dve fazi, od koi prvata trebashe da se odviva vo ponedelnikot, vo nego bi se vmetnale zabeleshkite na partiite, a vo vtorata - 46 zakoni za koi Nikola Gruevski i Ali Ahmeti se soglasile deka treba da se glasaat so Badinterovo mnozinstvo, VMRO-DPMNE i DUI se obiduvaat da go proturkaat vo parlamentot na mala vrata famozniot dogovor na liderite na dvete partii, obvinuvaat SDSM i LDP. Tie ne se soglasuvaat ni so predvidenite izmeni so koi se dozvoluva upotreba na albanskiot jazik pri pretsedavanjeto so sobraniskite komisii i na sednicite. "Na posledniot sostanok na koordinatorite na politichkite partii na koj bilo dogovoreno delovnikot da se najde na dneven red v ponedelnik ne prisustvuvashe pretstavnik na SDSM. Potoa samo bevme informirani za toa shto vekje go dogovorile drugite partii. VMRO-DPMNE bara alibi i nas da ne' vkluchi vo neshto shto tie vekje go dogovorile so DUI. Okolu upotrebata na albanskiot jazik, smetame deka toa prashanje najprvo treba da se usoglasi so Ustavot. Shto e odnesuva do ogranichuvanjeto na diskusiite, vo ovoj moment - koga e rovka politichkata stabilnost i komunikacijata megju partiite - toa ne treba da se sluchi", veli Jani Makraduli od SDSM. Sepak, pratenicite od drugite partii potvrduvaat deka i SDSM imal svoj pretstavnik na sredbata.
Liberaldemokratite se podgotveni na kompromis okolu predlogot za pokusi diskusii na pratenicite. "Okolu toa prashanje mozheme da razgovarame. Sepak, ako delovnikot se nosi vo dve fazi, toa kje znachi deka se realizira famozniot dogovor megju Gruevski i Ahmeti. Najprvo treba da se donese zakon za upotreba na jazicite, a potoa da vidime kako kje se upotrebuva vo Sobranieto. Se' drugo e voveduvanje dvojazichnost vo Makedonija na mala vrata", smeta Roza Topuzova-Karevska od LDP.
Vo vladeachkata partija gi otfrlaat vakvite obvinuvanja. "Se dogovorivme so site pratenichki grupi deka e dobro sega da ja zavrshime prvata faza. Zatoa ne gledam osnova za obvinuvanjata od opozicijata. Ostanuvame na stavot deka treba da ima ogranichuvanje na diskusiite, zashto toa e praktika vo cela Evropa. Se nadevam deka kje postigneme kompromis i okolu upotrebata na albanskiot jazik", izjavi Silvana Boneva od VMRO-DPMNE. Taa veli deka ne postoi svesno probivanje na rokot za nosenje na delovnikot do 29 juni, zashto se sluchile nekolku nepredvideni raboti shto go prolongirale procesot, kako obvinuvanjata od opozicijata za dogovorot so DUI i sednicata za interpelacija na vladata.
Rafiz Aliti od DUI se soglasuva da ima ogranichuvanje na diskusiite od dva-tri pati po 10 ili 15 minuti, a smeta deka upotrebata na albanskiot jazik e zagarantirana so Ustavot. (Vecher)

BRANKO CRVENKOVSKI:
Gruevski i Ahmeti da otkrijat shto se dogovorile!
"Premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI Ali Ahmeti mora da i' soopshtat na javnosta shto se dogovorile. Duri togash kje mozhe da se komentira nivniot dogovor. Tie i dvajcata izleguvaat so kontraverzii i ne znam shto tochno se dogovorile", izjavi pretsedatelot Crvenkovski. Spored nego, toj nema nikakov problem so premierot i ne e vinoven za barierata shto se pojavuva megju niv.

ANTONIO MILOSHOSKI:
Makedonija go reshi svoeto "albansko prashanje"
"Makedonija go reshi svoeto albansko prashanje, a Ohridskiot dogovor e model na integracija od koj bi mozhele da nauchat i drugi multinacionalni drzhavi", izjavi makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski vo intervju za shvajcarskiot vesnik Noe cirher cajtung. Toj izrazi ochekuvanje deka Makedonija nabrzo kje dobie pokana za vleguvanje vo NATO, a pregovorite so EU bi mozhele da pochnat vo 2008 godina. "Sigurno deka edna mala drzhava bez nafta i gas, so dva, a ne so 200 milioni zhiteli, ima samo ogranichen suverenitet. Del od toj suverenitet Makedonija saka dobrovolno da mu go otstapi na Brisel", reche Milosheski.
Na prashanjeto zoshto makedonskata vlada se otkazha od neutralniot stav za nezavisnosta na Kosovo i gi poddrzhuva kosovskite Albanci na patot kon nezavisnosta, Miloshoski odgovori deka Makedonija ne gi poddrzhuva kosovskite Albanci, tuku "ja poddrzhuva megjunarodnata zaednica". Odnosite megju Skopje i Belgrad, kade shto promenata na makedonskiot stav kon Kosovo ne naide na odobruvanje, Miloshoski gi opishuva kako "normalni". Spored nego, do otvorena kriza ne doshlo blagodarenie na dobrite lichni odnosi so pretsedatelot Boris Tadikj i vicepremierot Bozhidar Gjelikj. (Dnevnik)

SREDBA CRVENKOVSKI-PUTIN VO ZAGREB
Makedonija i Rusija imaat odlichni politichki odnosi
Politichkite odnosi megju Makedonija i Ruskata Federacija se korektni i na visoko nivo, no postoi debalans vo ekonomskite odnosi i vo trgovskata razmena, ocenija pretsedatelite na Makedonija i na Rusija Branko Crvenkovski i Vladimir Putin po sredbata vo nedelata vo Zagreb shto se odrzha po zavrshuvanjeto na Ekonomskiot samit na shefovite na drzhavite od Jugoistochna Evropa na koj prisustvuvashe i ruskiot pretsedatel.
Makedonskiot pretsedatel imashe zabeleshki na trgovskata razmena megju dvete zemji, koja vo minatata godina iznesuvashe preku 500 milioni amerikanski dolari, shto e za 30 otsto zgolemuvanje vo odnos na 2005 godina. "Iako trgovskata razmena megju dvete zemji belezhi porast, visinata na direktnite ruski investicii vo Makedonija e mnogu mala i vo minatata godina iznesuvashe 15 milioni amerikanski dolari, shto e za pet milioni povekje otkolku vo prethodnata", reche Crvenkovski i naglasi deka okolu 90 otsto od razmenata e vo korist na ruskite firmi, a 80 otsto od nea otpagja na uvozot na energensi od Rusija vo Makedonija.
Ruskiot pretsedatel reche deka nivnite proekcii predviduvaat investicii od okolu 180 milioni dolari vo Makedonija ako, kako shto reche, naidat na dobar partner. "Postoi pismo za nameri za investicii na Gasprom vo Makedonija, a konkuriravme i za dobivanje na Termocentralata Negotino", reche Putin i naglasi deka megjuvladinata komisija za sorabotka megju Rusija i Makedonija treba pochesto da se sostanuva.
Shefot na makedonskata drzhava posochi deka ne postojat politichki prichini za maliot broj ruski investicii vo Makedonija i istakna deka toa e poradi, kako shto reche, slabiot administrativen kapacitet na drzhavata i birokratskite proceduri. Ruskiot pretsedatel izrazi podgotvenost vednash da go izvesti rakovodstvoto na Gasprom za ponudata na Makedonija.
Na sredbata toj se interesirashe i za politichkiot proces vo Makedonija po 2001 godina, kako i za nashite stavovi okolu reshavanjeto na kosovskoto prashanje. "Nema nasilna promena na granicite i nie sme za pochituvanje na megjunarodnite standardi", go povtori stavot na Rusija pretsedatelot Putin i potencira deka Ruskata Federacija go poddrzhuva integriranjeto na Balkanot vo Evropskata unija.
Pretsedatelot Crvenkovski istakna deka Makedonija, kako kandidat za chlenstvo vo Evropskata unija i vo NATO, ima obvrska da gi sledi nivnite oficijalni stavovi, no dodade deka bi bile zadovolni ako se najde zaednichko prifatlivo reshenie za kosovskoto prashanje. (MIA)

IZVESHTAJ NA UNDP
Gragjanite prvpat imaat doverba vo drzhavata
Makedonija se dvizhi vo vistinskata nasoka, aktivnostite shto gi prezema vladata kje go podobrat zhivotot na gragjanite. Sepak, najgolemi problemi ostanuvaat nevrabotenosta, siromashtijata i korupcijata. Vaka odgovorile anketiranite vo najnoviot Izveshtaj za rano predupreduvanje shto go objavi Programata za razvoj na Obedinetite nacii UNDP. Za prvpat otkoga Makedonija e nezavisna, optimistite za nejzinata idnina se pomnogubrojni od pesimistite. Okolu 45 otsto od anketiranite gragjani smetaat deka Makedonija odi vo vistinskata nasoka. Sprotivno odgovorile 39,7 otsto od anketiranite.
Vladata, vladeachkite partii i premierot uzhivaat visok stepen na doverba vo sporedba so drugite institucii. Vo opagjanje e doverbata vo Armijata i vo policijata. Gragjanite najmalku veruvaat vo sudstvoto. Taka se izjasnile 41,2 otsto ispitanici. Delot od izveshtajot za politichkata sostojba go prezentirashe profesorot Gjorgji Ivanov. "Niskata mokj na najgolemata opoziciona partija e negativen element za demokratijata vo drzhavata, zatoa shto nema vistinska kontrola na vlasta", oceni Ivanov.
Mnozinstvoto Makedonci se ubedeni deka Ramkovniot dogovor gi favorizira Albancite. Albancite se pozadovolni od tempoto na razvoj na megjuetnichkite odnosi. Dvete etnichki zaednici imaat razlichni stavovi i za statusot na Kosovo. "Kosovo, MPC i sporot so imeto se izolirani problemi, no vo kombinacija so socijalnite problemi mozhe da bidat objekt na politichka manipulacija", se veli vo izveshtajot. Spored gragjanite, prioriteti na vladata treba da bidat spravuvanjeto so siromashtijata i so kriminalot i vleguvanjeto vo NATO i vo EU. Mnozinstvoto anketirani smeta deka Makedonija za pet godini kje vleze vo EU. Taka odgovorile 35 otsto. Toa e najvisok procent vo poslednite sedum godini. (Vreme)

VMRO-DPMNE so chetiripati povisok rejting od SDSM
Izveshtajot na UNDP pokazhuva deka, ako parlamentarnite izbori se odrzhat denes, za VMRO-DPMNE bi glasale 27 otsto od gragjanite, a za SDSM 6,3 otsto. Rejtingot na DPA blago se zgolemil. Ovaa partija vo momentov ima ist rejting kako SDSM. Najgolema doverba vo VMRO-DPMNE e menadzherite - duri 50 otsto.

PO LETNITE ODMORI
Nezadovolnicite od SDSM kje ja objavat novata partija
Nezadovolnicite od SDSM naesen kje se otcepat od partijata i kje objavat deka preminuvaat vo nova partija na chie formiranje intenzivno se raboti nekolku meseci, velat partiski izvori. "So garancija od esen kje ima nov politichki subjekt, bez ogled na toa koj kje go sozdade. Se nadevame deka taa partija kje bide poinakva od crno-belata varijanta shto sega im se nudi na gragjanite", veli pratenikot od SDSM Esad Rahikj.
Se ochekuva Inicijativniot odbor da preseche deka poddrzhuvachite na idejata za nova partija vekje nema shto da baraat vo SDSM. Takva odluka se ochekuva po letnite odmori, a vednash od septemvri i promocija na partijata.
Osven Rahikj, vo rakovodstvoto na novata partija se spomenuva i Ljupcho Jordanovski, poraneshen pretsedatel na Sobranieto i nesuden ambasador vo Vashington. Partiski izvori velat deka poraneshniot premier Vlado Buchkovski se dvoumel dali da se otcepi od SDSM. Se ochekuva Buchkovski da donese odluka po stavot shto kje go zazeme Inicijativniot odbor, koj ushte pravi proceni za toa koga e vistinsko vreme da objavat deka ne se soglasuvaat so politikata na SDSM. Nekolkumina od inicijatorite smetale deka treba ushte nekolku meseci da mu dadat shansa na novoto rakovodstvo na chelo so pretsedatelkata Radmila Shekerinska.
Novata partija kje ima gragjanska orientacija. Inicijatorite smetaat na nekolkumina pratenici od SDSM i najavuvaat deka vo novata partija kje pomine pogolem del od chlenstvoto. Se planira novata partija da bide po urnek na srpskata G-17+. Toa znachi deka partijata bi imala gragjanska orientacija i bi dejstvuvala kako alternativa na levicata i na desnicata, so mozhnost za sorabotka i so dvete opcii. Vo fokusot kje bidat egzistencijalnite prashanja. Nacionalnite temi bi bile vo vtor plan, zatoa shto megju idnite partiski chlenovi ima lugje od razlichni etnichki i religiozni zaednici. (Vreme)

PREGOVORI ZA SUDSKIOT SOVET
Partiite se dogovorija da se dogovorat
Liderite na parlamentarnite partii na posledniot dijalog ne postignaa ni eden konkreten rezultat za sudskite reformi, osven shto se soglasija da gi prodolzhat razgovorite nedelava. Denes liderite kje razgovaraat za zakonot za Javnoto obvinitelstvo, a vo sreda za kompletiranjeto na Drzhavniot sudski sovet. Vlasta i opozicijata po sredbata iznesoa identichni stavovi za Drzhavniot sudski sovet. Premierot Nikola Gruevski e optimist deka dogovor za kompletiranje na Drzhavniot sudski sovet kje ima idnata nedela. "Povekje sum optimist otkolku pesimist. Mozhebi do krajot na mesecot ili na pochetokot na idniot mesec kje imame sudski sovet. Ne mozham toa da go garantiram, zashto ne zavisi samo od mene", reche Gruevski po sredbata.
Podgotvenost za kompromis ima i kaj opozicijata. Liderot na SDSM Radmila Shekerinska tvrdi deka nejzinata partija kje go glasa sekoj chlen za Sudskiot sovet shto kje gi ispolnuva profesionalnite standardi i nema da ima partiska zadnina. "Sudstvoto mora da se depolitizira", reche taa. Omeknuvanje za Sudskiot sovet ima i na relacijata VMRO-DPMNE i DUI. Shekerinska izrazi zhalenje za toa shto liderite ne uspeaja da go reshat prashanjeto na Upravniot sud. "Nie baravme brz kompromis i vednash da go glasame zakonot, no politichkata sueta na premierot go odlozhi toa", reche Shekerinska. (Vest)

LAKRDIJA VO SOBRANIETO
Pratenik go skrshi mikrofonot na govornicata
Pratenikot Shaban Saliu od Sojuzot na Romite go otkachi mikrofonot od govornicata vo ekot na zhestokite raspravii, navredi i obvinuvanja megju pratenicite na sednicata za izbor na Abdurahman Memeti za nov minister za lokalna samouprava. Raspravata se pretvori vo lakrdija i na govornicata i vo salata. Potpretsedatelot na DPA Menduh Tachi bez dozvola se doblizhi do govornicata dodeka zboruvashe Vlado Buchkovski i mu pokazhuvashe nekakva kniga. Pratenicite se navreduvaa na nacionalna osnova i se obvinuvaa koj koga shvercuval farmerki.
Saliu tvrdi deka mikrofonot vekje bil otkachen koga toj izlegol na govornicata: "Mikrofonot beshe skrshen i postaven provizorno, kolku da go ima. Jas se obidov da go spushtam za da mozham da zboruvam i toj se otkachi".
Potpretsedatelot na Sobranieto Ivan Anastasovski izjavi deka sednicata bila izrezhirana pretstava na trojca pratenici za da si go kachat rejtingot. "Za zhal, vidovme vo shto se pretvori sobranieto. Nivoto na odnesuvanje i na zboruvanje e mnogu nisko. Toa go gledaat gragjanite i dobivaat losh vpechatok za pratenicite i za parlamentot", veli toj.

Saliu: Opozicijata mi nudeshe tri milioni evra
Saliu odbiva da gi kazhe iminjata na licata za koi od govornicata tvrdeshe deka mu nudele od eden do tri milioni evra za da glasa da padne vladata na sednicata za interpelacija od pred desetina denovi. "Tie bea chlenovi na opozicijata. Ne sum samo jas, im nudea pari i na drugi. Ne go otkrivam identitetot na tie lica zashto mozhe da snosam posledici", izjavi Saliu.

PAK NEPOTIZAM VO VLADATA
Momcheto na Jankulovska e vraboteno nezakonski?
Veb-portalot mkdlife.com objavi deka momcheto na ministerkata Gordana Jankulovska e nezakonski vraboteno vo kabinetot na premierot, pri shto ne se pochituvale rezultatite od konkursot i poenite shto gi osvoile drugite kandidati za toa mesto. Od kabinetot na Nikola Gruevski ekspresno ja demantiraa ovaa informacija. Portalot gi prenesuva reakciite na nekolku od pette kandidati shto vlegle vo finalniot krug pri kandidiranjeto za mestoto praven sovetnik vo kabinetot na Gruevski. Spored niv, koga bile povikani na intervju, tamu vekje bil pridruzhnikot na Jankulovska Vlatko Ilievski.
"Se iznenadile od negovoto prisustvo, zashto dotogash nikoj od niv ne go videl. Bile zadrzhani na intervjuto po pet minuti, kolku da im pomine redot. Duri podocna, otkako vo mediumite go prepoznale Ilievski kako pridruzhnik na ministerkata Jankulovska na svadbenata ceremonija na premierot Gruevski, sfatile deka se izigrani, deka bile samo obichen dekor na vladinata igranka za transparentno vrabotuvanje na najdobrite kandidati", se veli vo tekstot na portalot.
Vo reakcijata na vladata se demantiraat ovie informacii i se veli deka site postapki se vodele vo soglasnost so zakonskite odredbi. Spored vladata, Ilievski osvoil 97 bodovi od mozhnite 100, so shto bil najuspeshen od kandidatite, zatoa shto vtoroplasiraniot imal pomalku od 90 boda. "So ogled na toa shto nitu eden od ponisko rangiranite kandidati ne podnese zhalba na izborot, se donese reshenie za vrabotuvanje na Vlatko Ilievski na rabotnoto mesto sovetnik za pravni prashanja vo kabinetot na premierot", se veli vo reakcijata od vladata.
I ministerkata Jankulovska vednash se ogradi od kakvi bilo vlijanija pri vrabotuvanjeto na Ilievski. "Ova e prilichno nisko nivo na diskusija. Ministrite nemaat instrumenti da vlijaat na izborot na sluzhbenicite. Za toa ima poseben organ i toj reshava koj i kako kje bide izbran", veli Jankulovska i posochuva na Agencijata za drzhavni sluzhbenici. I vo nejzinata izjava i vo reakcijata na vladata se posochuva deka prviot chovek na Agencijata Aleksandar Geshtakovski, koj e chovek na SDSM, ne se zhalel na izborot.

VMRO-DPMNE VO EVROPA
Gruevski ruchashe so Merkel i so Karamanlis

Premierot Nikola Gruevski uchestvuvashe na sostanokot na Evropskata narodna partija ENP shto se odrzha vo prekrasnikot srednovekoven zamok vo mestoto Meise, vo blizina na Brisel. Ova beshe prvpat liderot na makedonskata desnica da uchestvuva na vakov sobir, otkako vo maj godinava VMRO-DPMNE beshe primena kako nabljuduvach vo ENP.
Po oficijalniot del Gruevski imashe zaednichki ruchek so germanskata kancelarka Angela Merkel, na koj prisustvuvaa i premierite na Holandija i na Francija Jan Peter Balkenende i Fransoa Fijon, grchkiot premier Kostas Karamanlis i premierite na Luksemburg, Slovenija, Letonija i Cheshka, romanskiot pretsedatel Bashesku, kako i pretsedatelite na Evropskata komisija i Evropskiot parlament Hoze Manuel Barozo i Hans-Gert Potering i pretsedatelot na demohristijanskata grupa vo Evropskiot parlament Zhozef Dol. Evropskata narodna partija vo momentov e najmokjna politichka grupacija vo Evropskata unija, vo koja chlenuvaat 69 partii od 37 zemji, 16 shefovi na vladi, od koi 11 se od EU i shest od zemji shto ne se chlenki na Unijata, i devet evropski komesari, megju koi e i pretsedatelot na Evropskata komisija Barozo. So 227 chlenovi vo Evropskiot parlament, Evropskata narodna partija e najmokjna pratenichka grupa. (Vecher)

FALBADZHISTVO NA "SIVATA EMINENCIJA" NA DPA
Tachi kje gi isteruval gjavolite od Makedonija
"Vo Makedonija se' ushte ima gjavoli, a jas sum krstot shto kje ja odbrani DPA od niv", poracha na debatnata emisija na Vtorata programa na MTV vtoriot chovek na DPA Menduh Tachi, obrazlozhuvajkji ja na toj nachin potrebata negoviot tandem so Arben Dzhaferi da prodolzhi da ja vodi partijata. Na toj nachin Tachi gi demantirashe shpekulaciite za toa deka na kongresot shto e zakazhan za sledniot vikend, na 30 juni, Dzhaferi formalno kje go napushti liderskoto mesto i kje mu go otstapi nemu.
Vo izminatite nekolku nedeli Tachi vodeshe intenzivna kampanja vo lokalnite razgranoci na DPA niz Makedonija, no ne objasni podetalno poradi koi prichini kje se zadrzhi status kvo sostojbata vo negovata partija.
Vo razgovorot so povekje novinari Tachi potencirashe deka site izjavi i ocenki shto gi daval vo izminatiot period za sluchuvanjata vo domashnata politika prethodno gi aminuval negoviot lider Dzhaferi. Komentirajkji ja vladinata kriza i odnosite vo vladinata koalicija, Tachi reche deka vo toj period se pokazhalo koj e koj vo vladata. "Vidovte kako gi secham, a site problemi gi reshavam za eden chas i 45 minuti", se pofali potpretsedatelot na DPA.
Inaku, Menduh Tachi i vo narednite shest meseci kje ostane na crnata lista na SAD na koja se naogjaat lica za koi postoi somnevanje deka se povrzani so teroristichki aktivnosti. Toj se naogja na listata na nepozhelnite vo SAD vekje chetvrta godina. (Utrinski vesnik)

ShEST DECENII BEGALSKA GOLGOTA
Makedoncite od Egejska Makedonija baraat vladata da gi shtiti nivnite prava!
Proteranite Makedonci od Egejska Makedonija nema da go toleriraat popustliviot odnos na Makedonija kon Grcija za ostvaruvanje na nivnite prava. Tie baraat vladata da go postavi nivniot problem vo organite na Evropskata unija i na Obedinetite nacii. Po povod 20 juni - Denot na begalcite, tie potsetuvaat deka i po 59 godini od proteruvanjeto vo tekot na Gragjanskata vojna vo Grcija od 1946 do 1949 godina ushte se begalci, zatoa shto ne mozhat da se vratat na svoite imoti vo Grcija. Generalniot sekretar na Sojuzot na zdruzhenijata na decata-begalci od egejskiot del na Makedonija Gjorgji Donevski veli deka za niv ne se zboruva ni vo OON, iako vo arhivite postoi dokumentacija. "Za nas nikoj ne zboruva, kako da sme izbrishani od spisokot so begalcite. Najgolemata vina e vo nasheto drzhavno rakovodstvo, koe ne go postavuva nashiot problem vo megjunarodnite organizacii, nitu direktno so Grcija. Do Vladata i do Sobranieto isprativme dopis vo koj ukazhuvame na toa deka nashata trpelivost e pri kraj i barame aktiven odnos vo reshavanjeto na nashiot problem. Takov dopis isprativme i do Obedinetite nacii i do Evropskata unija", izjavi Donevski.
Doznavame deka vlasta dobila rok od Sojuzot na zdruzhenijata na begalcite do esen vo Sobranieto da se izglasa deklaracija vo koja kje se posochat postapkite shto treba da se prezemat za reshavanjeto na nivniot problem. Ako rokot ne se ispochituva, kje dejstvuvaat politichki i ne ja iskluchuvaat mozhnosta da formiraat politichka partija. Donevski veli deka baraat drzhavata da se vkluchi kako treta strana vo sudskiot proces shto go vodat protiv Grcija pred Sudot za chovekovi prava vo Strazbur, kade shto ja tuzhat Grcija za krshenje na osnovnite chovekovi prava i ochekuvaat sudot da ja obvrze da gi pochituva konvenciite. "Ja bombardiravme Grcija so tuzhbi pred sudot vo Strazbur. Angazhiravme advokati od Francija, Grcija i Makedonija. Rezultati od pravnata borba ima, zashto od neodamna Grcija pochna da ni izdava izvodi od matichnite knigi na rodenite, so koi mozheme da dokazheme na sud deka sme rodeni vo Grcija. Pochnaa postapki i vo sudovite vo Grcija. Iako rezultatite se simbolichni, tie ni davaat nadezh", veli Donevski. (Dnevnik)

BAKOJANI KONTRA SAD
Atina ne prifakja direktni pregovori!
"Za Grcija e neprifatliv amerikanskiot predlog za direktni pregovori so Skopje za sporot so imeto", izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani vo intervju za Elefterotipija. Spored nea, reshavanjeto na sporot so imeto treba da prodolzhi vo ramkite na Obedinetite nacii, so posredstvo na specijalniot pretstavnik Metju Nimic. Bakojani negira deka zamenikot drzhaven sekretar na SAD Nikolas Barns pri neodmaneshnata poseta na Grcija postavil rokovi za reshavanje na razlikite okolu ustavnoto ime na Makedonija. Barns i' poracha na grchkata vlada deka, i pokraj toa shto SAD gi poddrzhuvaat pregovorite vo ON, bi bilo dobro ako dojde do direktni kontakti megju dvete zemji. Izvori vo makedonskoto MNR ocenuvaat deka baranjeto na Vashington za direktni razgovori za imeto e pozitivno za Makedonija, zashto so toa SAD ukazhuva deka problemot postoi samo na bilateralno nivo.
Zamenikot pretsedatel na DPA Menduh Tachi ja osudi minatonedelnata sredba na liderot na DUI Ali Ahmeti so grchkata shefica na diplomatijata na koja toj pobaral i Albancite od Makedonija da se vkluchat vo pregovorite za imeto. Spored Tachi, sredbata Ahmeti-Bakojani e potvrda na apsurdnata politika na DUI, koja e vo sprotivnost na opredelbata na Makedonija i na Albancite. DPA procenuva deka Makedonija ne treba da go smeni imeto poradi insistiranjata na nadvoreshniot faktor, zatoa shto "narodite shto zhiveat vo Makedonija vekje se identifikuvale so toa ime na drzhavata". Tachi smeta deka so posetata kaj Bakojani liderot na DUI i' dal poddrshka i na "rasistichka politika" shto ja imaat grchkite vlasti kon Albancite. (Vecher)

Za Grcite Makedonija kje stane minato!
"Imeto Makedonija ne samo shto ni e istorija, tuku po juni 2008 godina kje ni stane i minato", objavi grchkiot vesnik Paraskino vo tekstot pod naslov Skopje go krstivme Makedonija. Vesnikot naveduva deka toa go pokazhuvaat niza oficijalni dokumenti, od koi nekoi se vekje objaveni. "Prichinata za toa Grcija da go zagubi sporot so imeto e drzhavniot mehanizam, koj so neodgovorni dejstva i' go podari imeto Makedonija na PJRM", komentira vesnikot, spored koj toa gi stavilo vlastite pred svrshen chin, sveduvajkji go diplomatskiot spor za imeto na nula.

BARANJE DO NADLEZHNITE
Iselenicite da ne plakjaat carina
Makedonskite iselenici baraat drzhavata da ne im naplakja carina i danok na dodadena vrednost na imotot shto go vnesuvaat vo Makedonija, no vladata go odbiva toj predlog. Vo Maticata na iselenicite na Makedonija velat deka na ovoj problem se zhalat golem broj iselenici. "Treba da platat carina za se' shto chini povekje od 45 evra, a toa se 90 otsto od rabotite shto gi nosat - oblekata, pa duri i sredstvata za lichna higiena. Dali toa znachi deka treba da se vratat vo Makedonija samo so evtini koshuli?", prashuva pretsedatelot na Maticata Ivan Dzho Petreski.
Nachalnikot na Oddelenieto za carinski i danochni postapki Goran Andreev istaknuva deka makedonskite iselenici ne se izdvoeni kako posebna grupa gragjani i ne uzhivaat posebni prava i privilegii. Zatoa za niv ne e predviden poseben vid carinenje. Shefot na kabinetot na ministerot za finansii Martin Martinoski izjavi deka nema shansi vo bliska idnina da se promeni ovaa uredba od Zakonot za carinenje.
Vo Maticata na iselenicite se razocharani od vakvite najavi: "Site se mnogu zagrizheni za dijasporata koga im treba. Nikoj ne vodi smetka deka najmnogu kje dobieme ako taa se vrati doma so celiot svoj kapital i so biznisot shto go ima vo stranstvo". (Dnevnik)

SOFIJA
Bugarite go renoviraa grobot na Gjorche Petrov
Dve bugarski zdruzhenija na gragjani ja zavrshile obnovata na grobot na makedonskiot revolucioner Gjorche Petrov na grobishtata Orlandovci vo Sofija. Direktorot na Bugarskiot nacionalen muzej Bozhidar Dimitrov soopshti deka po toj povod na 28 juni kje se odrzhi prigodna svechenost. Vo pokanata za svechenosta Dimitrov posochuva deka Gjorche Petrov bil "istaknat revolucioner i deec na VMRO i oficer na bugarskoto voeno razuznavanje". Mediumite neodamna objavija deka za obnovata na semejnata grobnica na Petrov kje se potroshat okolu 1.350 evra. Parite gi obezbedilo zdruzhenieto Pliska, a inicijativata ja povede fondacijata Josip Shtrosmaer. Dimitrov, koj e poznat po svoite stavovi so koi se negira postoenjeto na makedonskata nacija, najavi deka zdruzhenijata se podgotveni da go renoviraat i grobot na Krste Petkov Misirkov. Grobot na osnovopolozhnikot na makedonskiot literaturen jazik e vo blizina na grobot na Petrov i e celosno zapushten. (Dnevnik)

SVETSKI FOND ZA SPOMENICI
Crkvata Sveti Kliment vo Ohrid megju stote najzagrozeni spomenici vo svetot
Ohridskata crkva Sveta Bogorodica Perivlepta, poznata i kako Sveti Kliment, se najde na spisokot na stote najzagrozeni spomenici vo svetot shto minatata nedela go objavi Svetskiot fond za spomenici. Ovaa neprofitna organizacija so sedishte vo Njujork go podgotvuva spisokot sekoja godina vrz osnova na portfolijata shto gi prakjaat institucii i nevladini organizacii od svetot, pomagajkji vekje 40 godini da se spasat iljadnici arhitektonski i kulturni lokaliteti shto bile izlozheni na razni zakani kako politichki konflikt, nekontroliran urban i industriski razvoj i, od neodamna, posledici od globalnite klimatski promeni.
Sostojbata na freskite vo ohridskata crkva vekje bila predmet na rasprava vo domashnata struchna javnost. Izgradena vo 1295 godina, taa e edna od najstarite crkvi vo Ohrid, vo chija vnatreshnost se naogjaat neprocenlivite freski shto gi imaat potpishano Mihajlo i Evtihij. Na toj zhivopis se iscrtani pretstavi od stradanjata na Isus i od zhivotite na Bogorodica i na Jovan Krstitel. Freskite vo Sveta Bogorodica Perivlepta se megju chetirite zhivopisi vo regionov na koi e zachuvan potpisot na zhivopiscite koi se smetaat i za predvesnici na italijanskata renesansa. Poradi nesoodvetno resheniot pokriv na crkvata vo minatoto, shto pridonelo za zgolemuvanje na stepenot na vlagata vo objektot, zgolemeno e prisustvoto na soli po dzidovite, shto gi oshtetuva freskite. Na zhivopisot vekje se zabelezhuva promena na pigmentot, a freskite pagjaat. (Vreme)

MATICA NA ISELENICITE
Donacija za makedonskata crkva vo Egejska Makedonija
Makedonskiot iselenik od Melburn Sem Ristevski, vo imeto na Crkovnata opshtina, donirashe sredstva vo Maticata na iselenicite za izgradba na crkvata Sveta Zlata Meglenska vo Egejska Makedonija. Ristevski, koj zhivee vo Avstralija povekje od polovina vek, vo prisustvo na pretsedatelot na Maticata na iselenicite Ivan Dzho Petrevski mu gi vrachi parite na arhimandritot Nikodim Carknjas.
Petrevski potencirashe deka Ristevski povekje od 40 godini, sekoja godina bez iskluchok, donira sredstva so koi se zacvrstvuvaat i se zachuvuvaat makedonskata kauza i makedonskata misla, dodeka Ristevski kazha deka, kako chovek shto poteknuva od Egejska Makedonija, se chuvstvuva dolzhen da donira sredstva za izgradba na crkvata vo Egejska Makedonija.
"Najgolem broj od donatorite so chii sredstva se izgradi makedonskata crkva Sveti Gjorgjija vo Melburn se lugje koi bile proterani od Egejska Makedonija. Crkvata izgore, pa sega se potrebni mnogu pari za nejzinata obnova", reche Ristevski.
Vo svoeto obrakjanje arhimandritot Carknjas reche deka proektot za gradenje makedonska crkva vo Egejska Makedonija trae shest godini i deka so nejzinata izgradba samo kje se vozobnovi duhot na makedonskata crkva i na makedonskiot narod. Toj go pokani poglavarot na MPC g. g. Stefan da go poseti ova znachajno mesto. (Vecher)

POPOVITE NA ZORAN VRANIShKOVSKI VO POHOD NA OHRID
Sprechen upad na Plaoshnik
Desetina popovi na Zoran Vranishkovski zaedno so nekolkumina popovi od SPC bezuspeshno se obidele da vlezat vo nekolku poznati ohridski hramovi. Vo crkovni mantii, tie najprvin vlegle vo Svetiklimentoviot hram na Plaoshnik, no vednash bile izbrkani od tamoshnoto sveshteno lice na MPC. Istoto gi snashlo i vo crkvata Sveti Jovan Kaneo i vo Naumovata crkva vo Sveti Naum. Edinstveno uspeale da vlezat vo Sveta Bogorodica Perivlepta, no ne odrzhale bogosluzhba.
Popovite raskolnici imale bliska sredba so otec Sasho Risteski vo noviot hram na Plaoshnik. "Bea vo crni mantii i so obelezhja na Bogorodica. Eden od niv, znam deka se vika Marko, mi reche deka kolku shto ovaa crkva e nasha tolku e i nivna i deka treba da se ima pochit kon nekolkute episkopi. Jas na toa mu odgovoriv deka tie se raskolnici i, bidejkji ne ja priznavaat nashata crkva, ovoj hram ne mozhe da bide nivni. Mojot sogovornik beshe malku aroganten, no po moeto predupreduvanje, bez incident, tie go napushtija hramot na sveti Kliment", kazhuva otec Risteski.
Nekoi od vernicite shto bile okolu hramot, ne znaejkji koj ja sochinuva svitata, na nekoi od niv pochnale da im gi bacuvaat racete, no otkako razbrale koi se popovite, pochnale da gi prokolnuvaat i im vikale da si zaminat.
Za pohodot na sledbenicite na Vranishkovski znaat i vo sedishteto na Debarsko-kichevskata eparhija. "Nie gi chuvame nashite hramovi, no ne mozheme da postavime strazhi", veli mitropolitot na Debarsko-kichevskata eparhija i portparol na Sinodot na MPC g. Timotej. "Za mene toa ne e incident, shto mozheme nie da napravime koga drzhavata im dozvoluva slobodno da shetaat niz zemjata", dodava toj. (Vest)

PRETSEDATELOT I AMERIKANSKATA AMBASADORKA VO MANASTIROT SVETI JOAKIM OSOGOVSKI
Crvenkovski ja odnese Milovanovikj na "peenje" kaj Kiril

Pretsedatelot Branko Crvenkovski so soprugata Jasna i kjerkata Marija i amerikanskata ambasadorka Dzhilijan Milovanovikj so soprugot i dvete kjerki minatata sabotata bile "na vikend" vo manastirot Joakim Osogovski kaj Kriva Palanka. Nivni domakjin bil vladikata Kiril. Spored informaciite od pretsedatelskiot kabinet, druzhenjeto na Crvenkovski i Milovanovikj bilo od privatna priroda. "Tie chesto se gledaat i privatno i sluzhbeno. Redovnite kontakti i sredbi so ambasadorite vo zemjata se redovna aktivnost na Crvenkovski", rekoa od negoviot kabinet.
Vo pozdravniot govor pred visokite gosti vladikata Kiril, koj od 1967 godina e nadlezhen arhierej za severnoamerikanskiot kontinent, se pomolil za napredok i blagosostojba na dvete drzhavi, kako i za megjusebna dolgorochna sorabotka. "Blagodarni sme im na SAD i na Kanada za se' shto mu daruvaa na makedonskiot narod vo ovoj period od chetiri decenii, osobeno na Amerikancite i na Kanagjanite od makedonsko poteklo. Za prvpat uspeavme vo nasheto mnogustoletno opstojuvanje kako narod, kako bibliska zemja i kako Crkva, vo 1981 godina da go dobieme prviot znachaen dokument od amerikanskata vlada deka postoi Makedonsko-amerikansko-kanadska eparhija, registrirana vo gradot Olbeni, shto ja sochinuvaat site makedonski pravoslavni crkovni opshtini. Blagodarenie na demokratskite prava i slobodi, za chetiri decenii se izgradeni okolu 50 crkvi i impozantni manastiri", rekol vo besedata mitropolitot g. Kiril. (Vecher)

SPORED PAVLE TRAJANOV, PRATENIK I PORANESHEN PRV POLICAEC
Crvenkovski i Gjukanovikj go pochnale shvercot na cigari
Nekade vo 1992 godina vo London se odrzhal taen sostanok na koj lichno uchestvuvale togashniot crnogorski premier Milo Gjukanovikj, pretstavnici na tutunskiot gigant Filip Moris i lugje na vlijatelni stranski razuznavachki sluzhbi. Togash na Gjukanovik mu bila garantirana zashtita da prodolzhi so "biznisot so cigari", a od nego bilo pobarano da raboti protiv rezhimot na Slobodan Miloshevikj, tvrdi poraneshniot minister za vnatreshni raboti Pavle Trajanov.
"Za toj sostanok, shto traeshe so denovi, postojat audiosnimki vo arhivite na Sluzhbata za drzhavna bezbednost. Dodeka Crna Gora stavashe eden del od parite vo drzhavnite fondovi, Makedonija ne vide ni denar od shvercot na cigari", istakna toj. Trajanov, koj sega e pratenik, se obiduva da go plasira vo Sobranieto svojot proekt za dekriminalizacija na makedonskoto opshtestvo poznat kako DEKRI. Megju drugoto, toj tamu napomenuva deka balkanskata politichka mafija, vo koja spagja i makedonskata tutunska mafija, vo izminatite deset godini inkasirala povekje od tri milijardi evra. Poradi obidite da mu zastane na patot na ovoj vid organiziran kriminal, Trajanov dvapati beshe smenet - ednash vo 1994 godina od funkcijata drzhaven potsekretar za javna bezbednost, a potoa vo januari 2000 od mestoto minister za vnatreshni raboti.
Vo razgovorot za Vreme toj gi objasni nastanokot na tutunskata mafija i mnogubrojnite bezuspeshni obidi na MVR da go sprechi. Se' pochnalo so misteriozniot londonski sostanok. "Ne se sekjavam tochno koga, vo 1993 ili vo '94 godina, zashto beshe odamna, srpskite sili vo Bosna zaplenija 24 shleperi so cigari. Stokata ja ispratila makedonskata vlada kako humanitarna pomosh za bosanskite muslimani. Sprovedovme istraga i otkrivme deka se raboti za shverc vo organizacija na Makedonija tabak i podgotvivme krivichni prijavi protiv direktorite Dancho Shuturkov i Strasho Nelkovski. No, Crvenkovski mu naredi na Ljubomir Frchkoski, koj togash beshe minister, da ja zapre istragata zatoa shto se raboti za humanitarna pomosh, a ne za shverc na cigari. Vsushnost, se raboteshe za dogovor megju Makedonija tabak i nekoja od srpskite firmi vo Bosna", raskazhuva Trajanov, koj vo toa vreme beshe potsekretar za javna bezbednost vo MVR. Sepak, dokumentite od toj sluchaj ushte bile vo MVR.
Trajanov togash naredil, vo zaednichka akcija so togashnata Sluzhba za drzhavna bezbednost, site policiski stanici da go dokumentiraat dvizhenjeto na bukvalno site kamioni so cigari. Akcijata se sproveduvala vo najgolema tajnost.
Nabrzo potoa policijata upadnala vo Makedonija tabak i vo edna od kasite nashle 12 milioni germanski marki za koi rakovoditelite nemale dokumentacija i objasnuvanje od kade im se?! Policiskite inspektori utvrdile deka samo vo taa godina bile zaraboteni 120 milioni germanski marki na somnitelen nachin - od prodazhba na cigari samo vo SRJ. "Togash nemashe platen promet so Srbija. So dozvola od Narodna banka mozheshe cigarite da se plakjaat vo kesh, no samo preku Makedonija tabak, pa se pravele dvojni fakturi, edna za Srbija, a druga za Makedonija. Za sekoj shleper shto tranzitirashe preku drzhavava na Shuturkov mu se plakjaa od 30.000 do 150.000 marki, a toj potoa gi deleshe so svoite partneri", pojasnuva poraneshniot minister.
Ne mozhejkji da napravi, na 13 mart 1994 godina Trajanov se reshil na intervju za vladinata Nova Makedonija koja, za chudo, go objavi. Trajanov zboruvashe za strukturite na organiziraniot kriminal i za shvercot so cigari. Potoa beshe smenet od funkcijata.
Najgolemiot udar vrz tobako-mafijata povtorno go nanese Trajanov, koga vo 1998 godina stana minister za vnatreshni raboti i na negov predlog togashniot premier Ljubcho Georgievski go zapre tranzitot na cigari niz drzhavava. "Ushte na prvata ili na vtorata vladina sednica rekov deka treba da se prezemat merki protiv shvercot na cigari, no vednash reagirashe Dancho Shuturkov. Toj pobara sredba so Georgievski preku mene. Ne uspea vo toa, pa preku drugi kanali se sretnal so premierot, za shto platil milion marki. Go ubedi premierot deka drzhavata ne gubi nishto so ovoj biznis. Georgievski gi prifati negovite baranje i pobara od mene da ne se mesham, no jas odbiv", veli Trajanov. Shvercot bil prekinat samo kratko, do oktomvri 1999 godina, koga pak se obnovil.
"Shuturkov plati milion marki, koi si gi podelija Pane Velev, Ljube Boshkoski i Dragan Daravelski. Nabrgu potoa biznisot ja zaobikoli Makedonija tabak i kompletno go prezedoa vladeachkite partii".
Trajanov veli deka povtorno se organizirala tajna operacija za sledenje na shvercot. MVR doshlo do izobilstvo od dokumenti, snimki i drugi dokazi za shvercot na vmrovskata trojka pod pokrovitelstvo na Georgievski. "I taa dokumentacija i denes postoi vo MVR", veli toj. (Vreme)

DIREKTOROT NA CARINATA SE OTKAZHUVA OD LOVOT NA SHVERCERITE NA CIGARI
Kargov: Mi se zakanuvaat!
Carinskata uprava ispituva dali ima elementi za kleveta vo obvinuvanjata na SDSM deka vladata pravi shverc so cigari i, ako ima, kje mu podnese krivichna prijava na potpretsedatelot na SDSM Jani Makraduli. Direktorot Vancho Kargov izjavi deka uvozot na cigari od krajot na 2006 godina dosega e zgolemen za 400 milioni parchinja, no ushte se pravat analizi dali e zgolemen i legalniot pazar na cigari. "Carinskata uprava vo sorabotka so tutunskite kombinati i so Filip Moris raboti na sprechuvanje na shvercot na cigari, no nekomu toa ne mu odgovara. Kako shto se zajaknuvaat nashite aktivnosti, taka se zgolemuvaat zakanite za mojot zhivot i za vrabotenite vo Carinata i nivnite semejstva preku anonimki, preku mejlovi", reche Kargov. (Vest)

GORDANA JANKULOSKA, MINISTER ZA VNATRESHNI RABOTI
Na site kriminalci kje im dojde redot!
* So akcijata Mrezha srpskata policija ja demonstrirashe reshenosta na vladata na Koshtunica da ne popushti vo presmetkata so tutunskata mafija. Od druga strana, se sozdade vpechatok deka Makedonija nema ni politichka volja ni kapacitet za takvo neshto...
- Kategorichno ne se soglasuvam so vas. Ne samo shto imame politichka volja, tuku imame i dobro portfolio vo izminative nekolku meseci. Raschistivme tolku mnogu sluchai. Imame presudi za sudii, za obviniteli, za poraneshni visoki partiski i drzhavni funkcioneri. Generalno, imame presudi za lica shto bile involvirani vo seriozen kriminal. Taka i kje prodolzhime. Nikoj nema da bide amnestiran. Ako sme mozhele da formirame predmet protiv sudija, protiv zamenik minister, protiv obvinitel, stechaen upravnik, protiv profesori, doktori..., toa samo pokazhuva deka toa e politikata, toa e edinstveniot pristap. Ne se soglasuvam so vas deka gi nema krupnite. Na site shto go prekrshile zakonot kje im dojde redot! Nekomu porano, nekomu podocna. (Od intervjuto za Vreme)

SPORED STATISTICHKITE PODATOCI ZA PRVIOT KVARTAL OD GODINAVA
Istoriski ekonomski rast od sedum procenti!
Vo prviot kvartal od godinava e ostvaren istoriski rast od 7 procenti sporedeno so istiot period lani, soopshti premierot Nikola Gruevski povikuvajkji se na najnovite podatoci od Drzhavniot zavod za statistika. Spored Gruevski, ovaa ubava vest e znachajna zatoa shto stanuva zbor za najvazhniot pokazatel za dvizhenjeto na ekonomijata vo site zemji vo svetot. "Istoriski ova e najvisok porast sporedbeno so koj bilo drug kvartal vo izminatite 17 godini vo samostojna Makedonija. Pokraj toa, vo prvite chetiri meseci industriskoto proizvodstvo e zgolemeno za 10 procenti, izvozot na stoki e porasnat za 53 procenti", izjavi Gruevski.
Spored vicepremierot Zoran Stavrevski, ovoj podatok e pokazatel za toa deka Makedonija konechno go dostigna istoriski najvisokoto nivo na ekonomski rast, shto e identichen na najbrzo rastechkite ekonomii vo regionot i vo svetot. Toj soopshti deka e znachajno toa shto porastot ne e ostvaren vo edna ili vo dve stopanski granki, tuku gi opfakja site sektori vo ekonomijata. Vo industrijata i vo rudarstvoto vkupniot porast - novosozdadenata vrednost e 11,6 procenti, vo trgovijata na golemo i malo 13,6 procenti, vo soobrakjajot - 11,1 procenti, vo bankarskite uslugi 12,5 procenti, gradezhnishtvoto 5,8, a vo zemjodelstvoto i shumarstvoto 3,5 procenti. "Bukvalno vo site sektori na ekonomijata ima silen ekonomski rast. Ushte poznachajno za idniot ekonomski rast e toa shto investiciite vo mashini i oprema vo prviot kvartal na 2007 godina se povisoki za 10,7 procenti vo odnos na prviot kvartal od 2006. Toj podatok pokazhuva deka e pochnat seriozen investicionen ciklus vo zemjata po dolgogodishniot period na neinvestiranje", veli Stavrevski. Toj informirashe i deka po dolgi godini makedonskiot izvoz pochnal da raste so dvocifreni procenti, pri shto vo prvite tri meseci od godinava izvozot na stoki vo vrednost ostvaril rast od 42,6 procenti, a izvozot na uslugi okolu 19,4 procenti. Vo istiot period se ostvaril dvojno pomal porast na uvozot, shto znachi deka Makedonija go stesnuva jazot megju izvozot i uvozot. "Makedonskata ekonomija stanuva se' pokonkurentna i makedonskite proizvodi naogjaat novi pazari vo zemjite od EU i od regionot. Stanuva zbor za realno formiran porast, za koj ochekuvame da prodolzhi i vo slednite kvartali", reche Stavrevski.
Toj izjavi deka so kontinuiran rast i vo narednite kvartali sigurno kje se podobri standardot na gragjanite. (Vecher)

OPOZICIJATA OBVINUVA ZA MANIPULACIJA SO BROJKI
Bura okolu rastot na BDP!
Nema realni shansi bruto-domashniot proizvod da dostigne tolkav golem porast vo prviot kvartal od godinava kako shto vo sredata soopshtija premierot Nikola Gruevski i vicepremierot Zoran Stavreski, komentiraat poznavachi na domashnata ekonomija. Nitu ima tolkav rast na industriskoto proizvodstvo, nitu raste stapkata na vrabotenosta, nitu ima porast vo site dejnosti od najmalku 10 procenti. Statisticharite velat deka, za da se ostvari rast na BDP od 7 otsto za 4 meseci, ako se koristi istata metodologija od lani kako shto tvrdi vladata, togash treba da ima zgolemuvanje na indeksot kaj site dejnosti od 70 do 80 procenti, a takvo neshto vo makedonskata ekonomija dosega ne se sluchilo. Tolkav proizvodstven bum bi bil vozmozhen samo kaj visokoprofitni dejnosti kakvi shto se farmacevtskata ili avtomobilskata industrija, no sepak procentot e fantastichen duri i za razvienite svetski ekonomii!
Od druga strana, sosem e nelogichno statistichki da ima namaluvanje na brojot na vrabotenite vo industrijata i vo rudarstvoto za 3,8 procenti, a istovremeno tokmu tie granki da belezhat visok porast. "Mnogu e jasno deka prikazhaniot porast ne e realen, tuku deka e veshtachki prikaz. Vsushnost, i da e taka, toa e rezultat na promenata na ponderite za industrisko proizvodstvo, poradi shto kaj nego e prikazhan rast od 10 otsto vo prviot kvartal. Rastot mozhe da bide rezultat i na zgolemenite svetski ceni na berzanskite surovini, shto avtomatski go kachuvaat i DDV i se pojavuva povisoka stapka na BDP", veli ekonomski ekspert koj saka da ostane anonimen.
Porastot na BDP od 7 procenti e nevistina, oceni SDSM. Opozicijata pobara ostavka od direktorkata na Zavodot za statistika Blagica Novkovska i stranska ekspertska kukja da napravi nezavisna presmetka na BDP. Potpretsedatelot na SDSM Igor Ivanovski reche deka Zavodot za statistika po naredba na vladata na pochetokot na godinata izvrshil politichki motivirana izmena na metodologijata za presmetka na proizvodstvoto. SDSM predlaga da se ponishti segashnata metodologija za presmetka i da se napravat drugi presmetki po starata metodologija. "Samo togash kje se znae kakvi se realnite podatoci i kje mozhe da se sporedat so podatocite od 2006 godina", reche Ivanovski. (Spored Utrinski vesnik)

NEBESNI AMBICII
Vladata saka da izgradi Menheten vo Skopje
Sovetnicite od Opshtinata Centar, so utvrduvanjeto na nacrtot na Detalniot urbanistichki plan ja prifatija idejata na vladata vo strogiot centar na Skopje da izgradi golem stanbeno-deloven kompleks vo koj kje dominiraat tri stokatnici?! Futuristichkata zamisla podrazbira izgradba na Menheten vo Skopje, potochno na parkingot sproti hotelot Holidej in da nikne povekjenamenski kompleks so tri oblakoderi od po 100 kata, koi kje bidat megjusebno spoeni so stanbeni desetkatni blokovi, uchilishta, gradinki, kina, podzemen parking na nekolku nivoa i peshachki most preku Vardar...
Na ovoj nachin vladata ima cel da go stavi Skopje na listata na svetski moderni gradovi, prv grad vo Evropa so stokatnica. Ako nekogash ovaa ideja se realizira, togash Makedonija kje mozhe da se sporedi so Japonija, zatoa shto Skopje - kako Tokio - so oblakoderi kje i' prkosi na seizmichkata aktivnost na zemjishteto. Zamislata e provokativna i naide na podeleni mislenja kaj struchnata javnost. (Spored Utrinski vesnik)

OTKAKO GRUEVSKI OTPATUVA VO BRISEL SO KOMERCIJALEN LET
Sluzhbata tvrdi deka lirdzhetot e bezbeden
Premierot Nikola Gruevski bezbedno stigna vo Brisel so komercijalen let, otkako poradi defekt na vladiniot avion lirdzhet po kratko letanje beshe prinuden da se vrati na skopskiot aerodrom. Vo Sluzhbata za opshti i zaednichki raboti na Vladata velat deka lirdzhetot e bezbeden, iako ova ne e prvpat da se otkazhuvaat letovi. "Vo avionot ima dva kompjutera. Po poletuvanjeto edniot kompjuter otkazhal. Ne se pojavilo nikakvo tresenje, no pilotite bile vnimatelni i reshile deka e podobro da se vratat. Avionot redovno se servisira. Od servisniot centar dobivme garancija deka avionot e bezbeden", izjavi direktorot na Sluzhbata Vase Donevski.
Vo izminatite devet meseci avionot dvapati bil nosen na servis. Garancijata za elektronikata na lirdzhetot isteche na krajot na januari. Petgodishnata garancija za motorite ushte trae.
Vo tekot na minatiot mesec otkazha edniot generator na lirdzhetot, koga so avionot letashe ministerot za odbrana Lazar Elenovski, a avionot prinudno sleta vo Minhen. Odgovornite tvrdea deka defektot ne bil seriozen. Vladata go kupi lirdzhetot pred dve godini, za 11 milioni amerikanski dolari. Taa ima ushte eden star lirdzhet, koj so godini e neispraven i stoi vo hangarite na Ministerstvoto za odbrana. Tret avion od vladinata flota beshe kingerot, koj pred tri godini se urna vo blizinata na Mostar. (Vreme)

SLUCHAJ RASHTANSKI LOZJA
Vrhovniot sud na Hrvatska kje reshi za vrakjanjeto na predmetot
Zhupaniskiot sud vo Pula reshi da im go vrati predmetot Rashtanski Lozja na makedonskite pravosudni organi, no konechnata odluka za toa kje ja donese Vrhovniot sud na Hrvatska. So toj predmet poraneshniot minister za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski e obvinet deka naredil likvidacija na sedum Pakistanci vo 2002 godina, za koi MVR togash tvrdeshe deka se teroristi. Sudot vo Pula postapil po baranjeto na ministerot za pravda Mihajlo Manevski do hrvatskite vlasti predmetot da se vrati vo zemjava.
Advokatot na Boshkoski vo Hrvatska Rajko Brankovikj izjavi deka sudot utvrdil deka pri procesuiranjeto hrvatskoto obvinitelstvo ne ja pochituvalo Evropskata konvencija za zashtita na chovekovite prava.
Obvinitelot Vlatko Nuikj od Obvinitelstvoto vo Pula izjavi deka kje podnesat zhalba do Vrhovniot sud protiv vakvata odluka na sudot vo Pula. "Hrvatska ja nema ratifikuvano konvencijata na koja se povikuva sudot . Konechniot zbor kje go dade Vrhovniot sud", izjavi Nuikj.
Makedonskiot sud donese osloboditelna presuda za sorabotnicite na Boshkoski koi bea obvineti za istoto delo. Ako predmetot bide vraten, se ochekuva i Boshkoski da se oslobodi od obvinenieto. (Dnevnik)

EVROPA NE NE' SAKA I PORADI BUKVITE
Pasoshite - zagubeni vo prevodot
Poradi nachinot na pishuvanje na karakteristichnite makedonski bukvi so latinsko pismo vo patnite ispravi i vo dokumentite za megjunarodna upotreba so meseci ne mozhe da se dobijat vizi od nekolku ambasadi vo Makedonija, kako shto se italijanskata, holandskata i francuskata. Najpogodeni se gragjanite shto aplicirale so stari pasoshi vo koi, kako shto velat, nivnite iminja i preziminja se napishani razlichno od toa shto se praktikuva sega. Najmnogu problemi ima vo italijanskata ambasada, kade shto na gragjanite im objasnuvale deka so novata transliteracija nivnite iminja ne mozhe da se prepoznaat pri bezbednosnite proceduri na italijanskata policija.
Makedonskoto MNR reagiralo do italijanskata ambasada i dobilo prvichna informacija deka nedorazbiranjeto e regionalno, odnosno deka imaat problem samo makedonskite drzhavjani koi rabotat ili zhiveat vo nekoi regioni kako Toskana i Firenca. MNR pratilo i specimeni od pasoshite shto imaat razlichna transliteracija cheka odgovor na prashanjeto kade e greshkata vo iminjata shto se napishani so latinsko pismo, iako Makedonija raboti po megjunarodnite standardi ICAO 9303, shto se prifateni ushte vo 2004 godina. Problemite gi pravi transliteracijata na bukvite sh, kj, gj, ch, zh. Vo nekoi sluchai kj na latinica e napishana kako c, a vo drugi ch. Vo starite pasoshi ch e prenesena so c, a vo novite so ch. Za izmenite MVR go izvestilo MNR, a toa vo 2004 godina gi izvestilo site ambasadi i konzulati vo Makedonija i pratilo specimeni do stranskite diplomatski pretstavnishtva. Za primenata na novata transliteracija na kirilicata vo latinica makedonskite ambasadi gi izvestile i nadlezhnite vo drzhavite vo koi shto se akreditirani. (Vest)

NATALITETOT DRASTICHNO OPAGJA
Makedoncite gi ima se' pomalku
Ako pred polovina vek vo Makedonija se ragjaa i do 50.000 bebinja godishno, denes brojot na novorodeni ne e ni polovina od toa. Spored najnovite podatoci na Zavodot za statistika, vo Makedonija - zemja so dva miliona zhiteli - vo 2006 godina se rodile samo 22.000 deca, a vo prvite tri meseci od godinava povekje lica pochinale otkolku shto se rodile! Od januari do april se rodile 5.461 dete, a pochinale 5.554 lica, shto znachi deka prirodniot prirast e negativen, se veli vo izveshtajot na Zavodot. Vakvata sostojba so natalitetot se odrzhuva podolgo vreme, so taa razlika shto vo nekoi opshtini samo raste, a vo drugi samo opagja. Opshtini so visok prirast se Tetovo, Chair, Kumanovo, Saraj, Lipkovo i Struga, kade shto pretezhno zhivee albansko naselenie, a kako opshtini so najnizok prirast se navedeni Bitola, Kichevo, Gevgelija, Kochani i skopskite opshtini Karposh i Centar. Spored sociolozite, edna od glavnite prichini za niskiot prirast e 15-godishniot period na tranzicija, koj ushte nikako da zavrshi i koj nashiroko gi otvori vratite za nevrabotenosta i za ekonomskata nemokj na makedonskite gragjani - ako lugjeto nemaat pari razmisluvaat kako da prezhiveat, a ne da oformat semejstvo i da gledaat deca, koi imaat svoi potrebi shto ne se evtini. (Spored Vreme)

Maturantka od Gostivar prva na megjunaroden natprevar

Ivana Matevska, maturantka na gostivarskiot koledzh Jaha Kemal, na megjunarodniot natprevar za proekti od oblasta na naukata i inzheneringot shto neodamna zavrshi vo Adana, Turcija, na temata od biologija go osvoi prvoto mesto i parichna nagrada od 1.000 amerikanski dolari.
Nejziniot shkolski drugar Bojoski se vrati so bronzen medal na natprevarot po fizika, za proektot hoverkraft - vozilo shto se dvizhi po site povrshini. Dvajcata maturanti se moshne srekjni i zadovolni od golemiot uspeh shto go postignaa, zashto na natprevarot konkurirale nad 800 proekti, a vo borbata za nagradi po izvrshenata selekcija uchestvuvale 128 proekti od 28 drzhavi od chetiri kontinenti! Konkurencijata bila moshne silna, a zhirito bilo odusheveno od proektite shto gi prezentiraa gostivarci. "Rechisi cela godina posvetiv na izrabotkata na proektot, zashto trebashe i praktichno da gi potvrdam moite soznanija za vlijanieto na prirodnite gjubriva vrz rastenijata", ni izjavi Matevska. Dvajcata maturanti, koi se odlichni uchenici, sakaat da go prodolzhat obrazovanieto na univerzitetot vo Bremen, Germanija, na tehnichki nauki, za shto vekje aplicirale i chekaat odgovor. (Utrinski vesnik)

BITOLA
Gradonachalnikot kje se vozi vo audi A-6 od 60.000 evra
Bitolskiot gradonachalnik Vladimir Taleski kje se vozi vo novo opshtinsko vozilo audi A-6 shto chini 60.000 evra. I pokraj protivenjeto na opozicijata, mnozinstvoto sovetnici donesoa odluka za negova nabavka. Vekje se obezbedeni tri milioni i trista iljadi denari od budzhetot na Opshtinata, a preostanatite 296.853 denari kje se obezbedat so rebalansot na budzhetot. Sovetnicite od opozicijata zabelezhuvaat deka parite od gragjanite se troshat nenamenski i obvinuvaat deka odlukata bila formalna, zashto voziloto vekje e nabaveno i stoi vo garazhite na edno javno pretprijatie. "Voziloto shto go imame sega e staro i povekje se troshi za popravki i za gorivo", veli Taleski i napomenuva deka chesto se sluchuvaat defekti, shto go pravi i nesigurno za patnicite. "Novoto e mozhebi golema investicija sega, no kje se isplati vo naredniot period", smeta Taleski.
Pretsedatelot na lokalniot SDSM Mende Dinevski smeta deka Sovetot na Opshtinata e instrumentaliziran i staven vo sostojba na poslushnost. "Namesto da se investira vo popravka na ulicite, sreduvanje na vlezovite, podobruvanje na infrastrukturata ili da se dade pomosh na obrazovanieto, gradonachalnikot se odnesuva arogantno i neodgovorno", veli toj i preku mediumite go prashuva Taleski dali znae kolku pari se 60.000 evra. (Utrinski vesnik)

PROTEST PROTIV FISKALIZACIJATA
Tezgite prazni, ulicite polni so pazardzhii
Nekolku iljadi pazardzhii vo Skopje, Bitola, Prilep i vo drugi gradovi gi blokiraa glavnite soobrakjajnici vo znak na protest poradi obvrskata od 1 juli da nabavat fiskalni kasi. Pazarite rabotea samo vo Strumica, vo Shtip i vo Veles, no i tamoshnite trgovci dadoa moralna poddrshka za protestot. "Za nas ova e egzistencijalno prashanje i nema da se otkazheme. Povekje meseci se obiduvame da kontaktirame so vlasta, no site nadlezhni institucii ne' ignoriraat i ne sakaat da porazgovaraat za da chujat shto imame da kazheme", izjavi Ekrem Dolek, pretsedatel na zdruzhenieto na pazardzhiite Prosperitet. Pazardzhiite porachaa deka ne protestiraat protiv fiskalnite kasi, tuku poradi davachkite shto gi nosi fiskalizacijata. Sekoj prodavach na tezga treba da registrira firma i da gi plakja site zakonski davachki. Namesto toa, pazardzhiite baraat da plakjaat paushal vo opshtinite vo koi se naogjaat pazarite i da dobijat licenca za rabota.
Protestot na pazardzhiite vo Skopje traeshe eden chas i celosno go blokira soobrakjajot na najgolemite raskrsnici. Iako ne mozhea da pominat, gragjanite go poddrzhaa protestot. "Ovie lugje se siromashni i od pazarot zarabotuvaat za da se prehranat. Ne znam zoshto sega reshija da im go zemat lebot. I da uspee nivnata fiskalizacija, drzhavata nema da dobie mnogu pari. Se somnevam deka tie voopshto kje znaat da rakuvaat so fiskalnite aparati", veli eden skopjanec.
Tezgite vo Bitola cel den bea prazni. Pretstavnici na pazardzhiite se sretnaa so gradonachalnikot Vladimir Taleski, od kogo pobaraa da se zalozhi za odlaganje na fiskalizacijata. Pazardzhiite od Prilep protestiraa od 7 do 11 chasot. Tie pobaraa pratenicite od nivniot grad da zastanat zad nivnite baranja. Prilepskoto javno pretprijatie Pazari vekje gi izvestilo pazardzhiite deka nema da im izdava tezgi pod naem ako nemaat dokument za registracija na firma ili na zemjodelska dejnost.
Spored Dolek, slednite chekori kje zavisat od reakcijata na vlasta na ovoj predupreduvachki shtrajk. "Ako vlasta povtorno ne' ignorira, mozhe i da gi zachestime i da gi prodolzhime shtrajkovite. Nemame namera da se otkazheme", istakna toj. (Dnevnik)

Nema odlaganje na fiskalizacijata
Ministerstvoto za finansii i Upravata za javni prihodi ostanuvaat na stavot deka zelenite pazari mora da se fiskaliziraat. Portparolot na Ministerstvoto Martin Martinovski izjavi deka celta na ovaa akcija e da se fiskaliziraat preprodavachite, zatoa shto tie se zanimavaat so klasichna trgovija. Toj povtori deka tie shto se registrirani kako zemjodelci i zanaetchii ne se obvrzani da imaat fiskalni aparati i mozhe da plakjaat paushal.
"Ima potreba da se fiskalizira i da se odanochuva delot od zalenite pazari shto ne e tolku zelen, odnosno tie shto preprodavaat seshto i so toa pravat nelojalna konkurencija. Nie ne pravime razlika vo odnos na toa dali trgovijata se pravi na otvoreno ili vo dukjan. Zakonot mora da vazhi za site", izjavi Martinovski.

KRIVA PALANKA
Konopnica na internet
Vo krivopalanechkoto selo Konopnica e otvoren elektronski klub E-tochka, koj e prv proekt za razvoj na informatichkata tehnologija vo selska sredina vo ovaa opshtina. Proektot go realizira Centarot za gragjanska motivacija i kulturen menadzhment Aktiva, a parichno go poddrzhale fondacijata Metamorfozis i lokalnata samouprava. "Konopnica e najmnogubrojnoto selo vo opshtinata so 3.500 zhiteli. Za naselenieto kje bide obezbeden pristap do kompjuterskata tehnologija, internet i edukacija. Kje se organiziraat pochetni, napredni i kursevi za vrabotenite vo javnata administracija i vo biznis-sektorot", veli pretsedatelot na Aktiva Dalibor Dimitrovski.

NA PLAKJENSKA PLANINA, OHRIDSKO
Mechka izgrizala chovek
Vo chetvrtokot utroto na padinite na Plakjenska Planina, ohridsko, pedesetgodishniot Naume Gjorgjioski bil napadnat od mechka i izgrizan. Besnoto zhivotno mu ja izgrizalo levata raka, a poradi povredite toj pominal pet dena na lekuvanje vo Opshtata bolnica vo Ohrid. Sega e doma, vo seloto Vapila, no veli deka ja sonuva mechkata i skoka od krevet.
"Vo chetvrtokot trgnav sam da beram chaj na Plakjenska Planina. Do dva chasot utroto nishto ne uspeav da soberam, pa sednav da zapalam cigara. Vo eden moment pochuvstvuvav brevtanje. Koga se svrtev, vidov ogromna mechka. Se ispravi na dvete noze i trgna kon mene. Vo toj moment si rekov: Mechko, ajde izedi me. Dzverot mi ja grabna levata raka i pochna da mi ja krshi koskata. Pochuvstvuvav ogromna bolka i go molev Gospod da ne ja zagubam svesta. Pochnav silno da vreskam i da placham, no znaev deka nikoj nema da me slushne, da mi pomogne", raskazhuva Gjorgjioski. Koga pomislil deka nema da ja izbegne smrtta, dvete mechinja shto bile dvaesetina metri podaleku od mechkata naednash trgnale nadolu po planinata. "Koga dzverot gi vide mechinjata kako si zaminuvaat, mi ja pushti rakata i trgna po niv. Ne sakashe da gi ostavi sami, sakashe da gi zashtiti. Koj znae shto kje se slucheshe ako mechinjata ne se upatea kon podnozhjeto na planinata. Tolku beshe razbesneta shto mi se chineshe deka kje me iskasapi", vidno potresen kazhuva Gjorgjioski.
Otkako mechkata trgnala po mechinjata, Gjorgjioski ostanal sam visoko vo planinata. Rakata silno mu krvavela. Se upatil kon najbliskoto selo Plakje i peshachel dotamu chas i polovina. Koga stignal do prvite kukji, se onesvestil i padnal na zemja. Selanite vednash go prevezle vo bolnicata vo Ohrid. Gjorgjioski veli deka sega, koga prezhiveal napad od besnata mechka, zhivee vtor zhivot. (Vest)

VO VALANDOVSKO
Za 20 minuti gradot unishti rod na 700 hektari
Nevremeto so vrnezhi od grad so golemina na orev shto go zafati valandovskiot region nanese shteta na nad 700 hektari pretezhno so lozje, bostan i ovoshni nasadi. Spored zhitelite na seloto Brajkovci, gradot vrnel vo intervali od po nekolku minuti, a najmnogu shteta pretrpele lozjata vo nivnoto i vo okolnite sela. "Shtetite na lozjeto vo atarot na nasheto selo iznesuvaat od 70 do 90 otsto. Gradot vrneshe dvaesetina minuti i beshe mnogu golem. Takov grad ne pametam", ni izjavi Krste Eftimov od Brajkovci. Sovetot na Opshtinata Valandovo formira komisija za procenka na shtetite, koja kje podgotvi elaborat i kje go dostavi do Ministerstvoto za zemjodelstvo, od kade kje se bara soodvetna pomosh za obeshtetuvanje na zemjodelcite.
Inaku, spored zhitelite od pogodenite sela protivgradnata odbrana voopshto ne dejstvuvala, iako vo toj region ja ima na nekolku punktovi. Prichina za toa e nemanjeto raketi, a na nekoi punktovi lansirnite rampi bile unishteni i ukradeni! (Dnevnik)

STRUMICA
Spomen-plocha za Belasichkata bitka
Vo mesnosta Pirgo, kaj seloto Mokrievo, strumichko, e otkriena spomen-plocha shto i' e posvetena na Belasichkata bitka megju vojskite na makedonskiot car Samuil i na vizantiskiot imperator Vasilij Vtori vo 1014 godina.
Isto taka, se planira vo presret na 1000-godishninata od taa bitka, najverojatno vo seloto Vodocha kaj Strumica, da se izgradi spomen-obelezhje za 14-te iljadi makedonski vojnici shto bile oslepeni po naredba na Vasilij Vtori, a vo Gradskiot park, vo neposredna blizina na spomenikot na pretsedatelot Boris Trajkovski, da se postavi monumentalen spomenik na eden od najgolemite makedonski vladeteli, car Samuil, shto kje bide visok 5,5 metri. (Vest)