EVROPSKO BUDENJE
Se sekkavate li kolku ne ubeduvaa Evropejcite deka
morame da gi pochituvame pravata na malcinstvata, kako
shto miluvaa da kazhat, pa ne ubeduvaa deka i pasoshite
treba da se dvojazichni, vo Sobranieto da se zboruva
dvojazichno, da im dademe univerziteti, da im dademe...
Ne znam shto se ushte da im dademe, vsushnost, tie ne
znaat shto drugo da pobaraat, bidejkki nie sme
podgotveni da im dademe apsolutno se shto im saka
dushichkata, samo da ima mir vo kukka, neli. Taka ne
uchea od mali - molchi i begaj.
Evropa si praveshe eksperimenti so makedonskata
multikultura, no sigurno vo tie momenti ne razmisluvashe
do kade kke ja odvedat makedonskite zakoni koga kke
dojdat do ushite na nivnite macinstva. I dojdoa. Sega
istite tie evropski misioneri ne znaat shto da pravat,
pa reshija da se vratat vo Makedonija i im kazhat na
Albancite deka bi bilo pozhelno da go poznavaat
makedonskiot jazik ili jazikot na mnozinstvoto, kako
shto tie sakaat da go narekuvaat makedonskiot jazik. Se
shto e so poimot Makedonija e opasno po zhivot, pa taka
koga kke dojdat vo Republika Makedonija, tie
upotrebuvaat "jazikot na mnozinstvoto", "vashata zemja",
"ovaa zemja" i se drugo samo da nema Makedonija,
Makedonci ...
Na pochetokot na maj, Makedonija ja poseti evrokomesarot
Ekeus i odrzha predavawe na Tetovskiot univerzitet.
Mnozinstvoto slushateli bea Albanci koi se najdoa
zatecheni od porakite na evrokomesarot. Do vchera gi
uchea deka e najnormalno nasekade da se zboruva albanski,
a sega, ovoj se drzna da im kazhe deka bi trebalo da go
znaat i makedonskiot jazik za polesno komunicirawe i
funkcionirawe na drzhavata. Aj shto ostanaa zateknati
Albancite vo Makedonija - ne e chudno, no pozateknati
bea nashite politichari koi nemaa vreme da go udostojat
Ekeus. Bile busz, pa zatoa go prechekal Imer Aliu.
Sekoja chest na Aliu shto bil tolku fin, ama protokolot
kazhuva deka na komesarot mu dolikuva da bide prechekan
od premierot ili pretsedatelot na drzhavata, ama i tie
bile prezafateni i nemale vreme za nego (vidi str. 27).
Jasno mi e deka bavno uchime nekoi raboti, jasno mi e
deka premierot i pretsedatelot imaat obvrski, no nekoj
vo nivnite kabineti mora da dobie po nos za propust od
vakov kalibar. Ne se sluchuva sekoj den da ni doaggaat
evropski pretstavnici koi javno ja drzhat i zastapuvaat
nashata strana. Takvite mora da dobijat mnogu pogolemo
vnimanie i vazhnost otkolku shto ja dobi Ekeus.
Evropa pochna da se budi. Strav mi e samo deka nas kke
ne fatat pak na spiewe.
***
"Vojvodata" prozbore i nishto ne se sluchi. "Golema
Albanija e spasot za Makedonija" izjavi poraneshniot
makedonski premier ljubcho Georgievski, no sega i kako
drzhavjanin na "majka Blgarija". Georgievski ne kazhuva
kade ja gleda Makedonija dokolku dojde do negoviot
predlog za sozdavawe Golema Albanija. Sigurno misli deka
na site ni e jasno deka kke treba da trgneme po negovite
stapki i kke pobarame spojuvawe kon negovata nova
tatkovina.
Koga samo kke pomislam deka go glasav "maliot" na izbori,
mi se plache. Najprvin go zhalev deka e bolen (shizofrenija),
potoa go pravdav deka e neiskusen, ama otkako javno
pochna da se potsmeva so makedonskiot narod, nemam ni
gram opravduvawe za negovite gluposti. Samo se prashuvam:
do koga kke mora da go trpime? SHto poskoro zamine od
Makedonija toa podobro.
***
Taman se izraduvav deka premierot i pretsedatelot
sednale i razgovarale i si mislev trgna na arno,
povtorno nov bran navredi i omalovazhuvawe. Ochigledno
nivnite sovetnici nemaat druga rabota, osven da gi
sovetuvaat kako povekke da ja navredat sprotivnata
strana, a propushtaat mozhnost da gi posovetuvaat da se
vidat so evrokomesarite i da im posakaat dobredojde.
Mozheme nie da se gordeeme kolku sakame deka imame "makedonski
inaet", ama toa kke ostane samo vo nashata shtala,
bidejkki vo normalniot svet toa e magareshka osobina.
Vash,
Ljupcho Stankovski
30 GODINI VOLONGONG
MAKEDONIJA
GRADOT NA ZHELEZOTO CENTAR NA MAKEDONSHTINATA!
Mojot golem prijatel, prof. d-r Mile Terziovski chesto
mi ima zboruvano za Volongong, gradot na negovata
mladost, gradot na negovata vechna ljubov (soprugata
Liljana), gradot vo koj kako fudbaler i chlen na
upravata na Volongong Makedonija mu ima ostaveno dlaboki
belezi koi nikogash ne se zaboravaat.
Vo sabotata, 9 juni 2007, imav chest kako negov gostin
za moment da go dozhiveam toa shto Mile postojano mi go
kazhuvashe koga mi raskazhuvashe za godonite minati vo
ovoj fudbalski klub. Vo taa dalechna 1977 godina Mile
Terziovski (strelec na neverojatni 25 golovi od 18
natprevari) zaedno so Vasko DAFKOVSKI (postignal 7
golovi), Mile TRAJKOVSKI (20 golovi), Vasko NAUMOVSKI,
Josif DAFKOVSKI, Joce NAUMOVSKI, Kris PETKOVSKI (6),
Ljupcho MAZEVSKI, Deni BIZIMOVSKI (golman), Slavko
TRAJCHEVSKI (4), Kris MITREVSKI, Aleks KOKALEVSKI,
Ljupcho BALTOVSKI, Mendo CHERGOVSKI ... i ostanatite ja
pochnaa izgradbata na istorijata na noviot milenik na
Makedoncite vo gradot na zhelezoto. Vo taa premierna
godina Volongong Makedonija go osvoi golemoto finale, a
vo tekot na sezonata ne dozhivea nitu eden poraz. Malku
koja ekipa bi mozhela da se pofali so takov pochetok na
novoformirana ekipa.
 Vo
novata sala do crkvata "Sv. Dimitrija Solunski" vo
Volongong ili Sun Lounge Function & Reception Centre se
sobraa starite "soborci" da ja odbelezhat
30-godishninata od istoriskata 1977-ma. Meggu niv i
najpopularniot i sekako najpoznat Makedonec od Volongong,
mnogu pomladiot od niv, no sepak nekogashen fudbaler na
ovaa ekipa, glaven sponzor na vecherta i segashen
reprezentativec na Avstralija - Mile STERJOVSKI, koj
zaedno so soprugata, sinot i roditelite, so nasmevka na
liceto se druzheshe so svoite sonarodnici.
Mile Sterjovski gi podari dresvite na Avstralija, Bazel,
kako i negovata kopachka za lotarijata koja beshe
organizirana na vecherta. Dresovite i kopachkata bea
potpishani od negovite soigrachi vo reprezentacijata i
klubot za koj nastapuva.
Golemi chestitki za izvonrednata organizacija
zasluzhuvaat Petar i Oliver VRTKOVSKI, koi maksimalno
angazhirano vo tekot na celata vecher se potrudija
gostite da bidat ubavo prechekani i veselo raspolozheni.
Pred prepolnata sala svoe viduvawe na minatoto i kako
doshlo do formirawe na ovoj klub imaa Mile Terziovski (vo
1976 godina go registriral klubot) i Peco LINGUROVSKI (prv
pretsedatel na klubot). Gostite gi pozdravija i Kosta
SHANOVSKI i glavnata atrakcija na vecherta Mile
Sterjovski.
Ubavo beshe da se bide del od istorijata barem za moment
i da se slusha kako se gradel makedonski klub koj vo
svojata svetla istorija uspea da se iskachi do
Nacionalnata liga vo 1990 godina. So toj uspeh na klubot
site se gordeat i den denes. Ubavo beshe da se bide
meggu Makedonci koi se gordeat so svoeto poteklo i preku
fudbalot odrzhuvaat del od svoite tradicii. Seto toa da
bide vozmozhno najgolema zasluga imaat i upravite na
crkvata "Sv. Dimitrija Solunski" koi od samiot pochetok
zastanaa zad klubot i maksimalno finansiski go
poddrzhuvaa.
Srekken beshe mojot domakkin (Mile Terziovski), bidejkki
uspea vo javno naddavawe da si go kupi svojot prv dres,
tokmu onoj vo koj vo dalechnata 1977 godina postigna 15
golovi, od koi dva vo finaleto protiv Volongong sports
koj Makedonija go dobi so 3:1.
Ne beshe Mile osamen vo nasmevkata, taa se chitashe vo
likovite na site prisutni taa vecher.
Vo tekot na denot imav mozhnost da go vidam "mestoto na
nastanot", potochno kafuleto vo koe se sluchil dogovorot
da se formira klubot (na slikata levo), kako i prvoto
igralishte na koe pochnala da se trkala "buba-marata".
Gostite vo tekot na vecherta gi zabavuvashe orkestarot
Kitka so izvorni makedonski pesni shto doprinese site da
se fatat na oro (na dolnite fotografii tatko mu na Mile
Sterjovski, Dragi, vodi oro i Mile se zablagodaruva na
vnimanieto) i da se zabavuvaat do docna vo nokkta.
Soprigite na fudbalerite dobija posebni chestitki za
trpenieto i vnimanieto shto im go davale na svoite
partneri za vreme na nivnata fudbalska kariera.
Ljupcho Stankovski
ZDRUZHENA
VOENA VEZHBA
"Makedonski blesok 07"
Vo Centarot za obuka Pepelishte svecheno pochna
zdruzhenata bilateralna voena vezhba Makedonski blesok
2007. Na vezhbata shto se izveduva od 18 do 30 juni na
armiskiot poligon Krivolak kje uchestvuvaat edinicata na
Armijata na Obedinetoto Kralstvo Seven Rifles i
pripadnicite na Prvata mehanizirana peshadiska brigada
na ARM Shkorpioni. Makedonski blesok e prva voena vezhba
shto se izveduva na bilateralna osnova - megju
pripadnicite na ARM i na britanskata armija. Celta na
vezhbata e deklariranite edinici na ARM da se izvezhbaat
zaedno so edinicite na Armijata na Obedinetoto Kralstvo
vo primenata na standardnite operativni proceduri na
NATO i pri izveduvanje na borbeni dejstva, pri
rasporeduvanje vo mirovni misii shto gi predvodi
Alijansata, za da se sogleda dostignatiot stepen na
kompatibilnost i operativna sposobnost na edinicite na
ARM za uspeshno izvrshuvanje na mirovnite misii vo koi
uchestvuva.
SO MANEKENKI I SO SHANSONI
MAT poleta za Pariz
So shansoni i so manekenki oblecheni vo boite na
francuskoto zname koi defiliraa na platformata na
aerodromot Aleksandar Veliki, makedonskiot redoven
avioprevoznik MAT ja promovirashe redovnata linija
Skopje-Pariz. Vo letniot red na letanje MAT kje leta za
Pariz vo vtornik i vo petok. Potpretsedatelkata na
vladata Gabriela Konevska-Trajkovska reche deka
promotivniot let e dokaz za odlichnite prijatelski i
bilateralni odnosi so Francija i promocija na procesite
na evrointegriranje. Za ambasadorot na Francija Bernar
Valero so ovaaa linija Makedonija e poblisku do Evropa
mnogu bliska do Francija. Pred letot za Pariz, shto
beshe zalean so shampanjsko, dvanaeset makedonski
manekenki nosea specijalni modeli vo boite na Francija -
sina, bela i crvena, gudachki kvartet svireshe shansoni,
se "svrtea" i dva valcera, a na platformata imashe i
svetlosni efekti.
BITOLA
Se otvori prvata privatna gimnazija
Po dobienoto odobrenie od Biroto za razvoj na
obrazovanieto na RM i po donesenata odluka za
registracija shto e donesena na sednicata na vladata na
12 juni, se sozdadoa uslovi za registracija na prvata
privatna gimnazija vo Bitola. Spored osnovachot Ljupcho
Petrovski i direktorkata Antoaneta Petrovska, prvata
privatna gimnazija Mega plus kje raboti spored
najvisokite standardi, so aktivno koristenje na
multimedijalna poddrshka vo nastavata, vo mali paralelki
od po 15 do 20 uchenici i so odbran nastaven kadar.
Planirani se i dopolnitelni chasovi vo mali grupi,
soglasno interesot na uchenicite, kako i uchestvo vo
proekti i na natprevari. Godinava kje se zapishat
uchenici vo prva i vo vtora godina, a kje ima tri nasoki:
prirodno-matematichka, jazichno-umetnichka i
opshtestveno-humanistichka. Cenata za edna uchebna
godina zasega ne e definirana, no spored Petrovski taa
kje bide poniska za pedesetina procenti od cenata vo
privatnite gimnazii vo Skopje.
Crkvata na Vranishkovski
hirotonisa episkop stobiski
Vo prisustvo na srpski i grchki vladici, sinodot na
nelegalnata Pravoslavna ohridska arhiepiskopija go
hirotonisa monahot David Ninov vo episkop stobiski.
Ceremonijata se odrzha vo manastirot Sveti Jovan
Zlatoust vo pelisterskoto selo Nizhopole, a prisustvuvaa
stotina istomislenici na Jovan od Makedonija, Grcija i
Srbija. Vladikata Petar ova go oceni kako nezakonski
crkoven chin zatoa shto, spored nego, Ninov ne gi
ispolnuva kanonskite uslovi za da bide naznachen za
arhierej. Spored Petar, vo 2004 godina crkovniot sud na
MPC mu go odzel sveshteno-monashkiot chin na Ninov i taa
odluka mora da ja pochituvaat i sestrinskite pravoslavni
crkvi. (TV A1)
Vizni olesnuvanja do krajot
na godinava
Olesnuvanjeto na vizniot rezhim so Evropskata unija za
makedonskite gragjani mozhe da pochne kon krajot na
godinava ili na pochetokot na 2008 godina. Kako shto
informiraat od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti,
ovoj tajming mozhe da se ispochituva ako Evropskata
komisija go prati predlogot za olesnuvanje na vizniot
rezhim so Makedonija do Sovetot na EU do 23 juli, koga
treba da zasedava Sovetot. "Ako na sostanokot na 23 juli
se razgleduva i predlogot za olesnuvanje na vizniot
rezhim megju Makedonija i EU, togash ochekuvame vo
septemvri da go potpishat dvete strani, a toj bi stapil
vo sila kon krajot na dekemvri ili na pochetokot na 2008
godina", informiraat od MNR. (Makfaks) |
