SEMEJSTVO
Decata treba da se falat
Pofalbata iskazhana vo vistinsko vreme pravi chuda za samodoverbata na vasheto dete. Isto taka, pofalba vo pogreshen moment mozhe da bide polosha od onaa neiskazhanata. Zborovi na pofalba i ohrabruvanje na decata im se potrebni isto kako i hrana i voda. Chuvstvoto deka e sakano i deka se cenat negovite obidi, ja hrani negovata samodoverba, a prijatelskiot sovet im pomaga da porasnat vo cvrsta, srekjna i sigurna lichnost.
Struchnjacite za vospituvanje na decata imaat mislenje deka ne se site pofalbi isti i ne pottiknuvaat na ist nachin samodoverba, tuku ponekogash mozhat da imaat sosema sprotiven efekt.
Za pochetok obidete da ja odbegnete zamkata na obozhuvanje. Sprotivstavete se na porivot da ja zadovoluvate sekoja zhelba na deteto i da go stavate na piedestal. Podobro pofalete go ona shto go napravile, a ne niv samite oti decata ne mozhat da izgradat cvrstina i vnatreshni rezervi ako mislat deka sekogash moraat da ja zasluzhat vashata ljubov. Na primer, podobro e da kazhete: "Toa beshe odlichen gol, a igrashe protiv odlichni protivnici", otkolku: "Beshe prekrasen, mnogu te sakam!"
Sekako, pofalbata ne mora sekogash da bide iskazhana so zborovi. Ponekogash e dovolna nasmevka, baknezh, dopir po kosata... Premnogu falenje isto taka ne e dobro.
Na decata stavete im do znaenje deka uzhivate vo nivnoto drushtvo. Toa e posebno vazhno za tinejdzherite. Nim mnogu im znachi shto sakate da se druzhite so niv i shto gi pochituvate nivnite vrednosti. No, nemojte postojano da ste so niv - toa nema da im se dopadne. Znachi najdete balans za vremeto pominato zaedno.
Obrnete vnimanie na detalite za da im pomognete da ja razvijat samodovrbata. Setete se na ednostavni nachini na koi bi mozhele da gi opishete prekrasnite neshta shto gi pravi vasheto dete sekoj den. Na devojchinjata im treba povekje ohrabruvanje odoshto na momchinjata, taka barem velat struchnjacite.
I, ne ochekuvajte sovrshenstvo. Momchinjata nekoi neshta sakaat da gi zadrzhat za sebe. Zatoa dajte im do znaenje deka im veruvate, pa taka i tie pobrzo kje steknat verba samite vo sebe.
Ne terajte gi decata postojano da se natprevaruvaat - bidete zadovolni od ona shto dosega go imaat postignato. Pottiknuvanjeto da bidat ushte podobri pravete go posuptilno.

ISTRAZHUVANJE
So joga protiv bolki vo polovinata
Tim nauchnici i uchiteli po joga reshile so pomosh na kursistite od 12-nedelniot kurs da utvrdat dali jogata pomaga vo olesnuvanjeto na bolkite vo polovinata. Vo ova istrazhuvanje kje bidat vklucheni povekje od 260 lugje na vozrast od 18 do 65 godini.
Dosegashnite istrazhuvanja pokazhaa deka vezhbanje joga navistina gi olesnuva bolkite vo grbot. Megjutoa lekarite reshile da sprovedat poopsezhna studija za tie rezultati i ednoglasno da gi potvrdat.
Dosegashnite oblici na lekuvanje i olesnuvanje na bolkite vo dolniot del od grbot ne donesuvaat trajni rezultati. Lekarite zatoa zakluchile deka treba da se svrtat kon alternativnite oblici na reshavanje na problemot, a ako se pokazhe deka jogata navistina pomaga, dobivkata kje bide golema.
Osven shto vezhbanjeto na onie koi posetuvaat vakva terapija kje im donese olesnuvanje vo fizichka smisla, tie i mentalno kje se chuvstvuvaat podobro oti jogata obedinuva fizichka aktivnost so mentalna.
Vezhbachite koi kje uchestvuvaat vo istrazhuvanjeto kje bidat vodeni od deset profesionalni uchiteli po joga.
Polovinata od ispitanicite kje odat na chasovi po joga, a polovina na standardna terapija. Procenata na efikasnosta na obete terapii kje bide napravena po dvanaeset nedeli, pa povtorno po shest meseci i po edna godina.

PSIHOLOGIJA
Zoshto dozhivuvame dezha vu?
Zbunuvachkoto chuvstvo deka ona shto shtotuku go prozhivuvate vekje go imate dozhiveano, vsushnost e kratok spoj na mozokot pri prefrluvanje na podatoci od kratkorochnata vo dolgorochnata memorija. Pred se, zatoa shto vo dolgorochnata memorija vekje postoi nekoe slichno iskustvo na shtotuku prozhiveanoto i ottuka dezha vu, glavno, se prozhivuva, vo okolina vo koja pominuvame mnogu vreme - kako na rabota, na uchilishte ili doma.
Na opit so gluvci bilo utvrdeno deka stanuva zbor za zastoj vo rabotata na del od hipokampusot. Osven shto se reshava edna od zagatkite shto gi macheshe psiholozite, so ova otkritie se pravi golem chekor kon lekuvanjeto na bolestite koi go napagjaat pametenjeto, pred se Alchajmerovata bolest.
- Sega koga gi razbirame molekularnite i kjeliskite patishta, mozhno e da se razvie lek koj kje ja podobri taa vrska - optimist e Susumu Tonegava, profesor po biologija i nevrologija od poznatiot Masachusets institut of tehnolodzhi.

Vitaminot D go namaluva rizokot od rak
Vitaminot D za 60 otsto go namaluva rizikot od pojava na nekolku vidovi rak kaj povozrasnite zheni, e zakluchokot na najnovata studija sprovedena na Univerzitetot Kregton vo Omaha, vo amerikanskata sojuzna drzhava Nebraska.
Studijata, objavena vo amerikanskiot "Zhurnal za klinichka ishrana" samo go potvrduva stavot na odredeni nauchnici deka vitaminot D mozhe da bide mnogu silna preventiva od kancer i deka lugjeto treba povekje da go zemaat.
Mislenjata na struchnjacite, megjutoa, se podeleni okolu toa kolkava kolichina od vitaminot e preporachliva i efikasna, prenesuva AP.
Poraneshni studii pokazhuvaa deka vitaminot D pomaga vo regulacijata na rastot na kjeliite, shto e osnoven bioloshki proces koj se narushuva pri pojavata na rak.
Istrazhuvachite od Univerzitetot Kregton rabotea so grupa od 1.179 navidum zdravi zheni so prosechna vozrast od 67 godini, koi bea podeleni vo tri grupi: 446 dobivaa zamena za kalcium i vitamin D3, slichen broj dobivaa samo kalcium i 288 zhena konsumiraa placebo.
Istrazhuvachite im davaa na zhenite doza od 1.000 megjunarodni edinici vitamin D, mesto 200 do 600 kolku shto dopsega se prepishuvaa za razlichni vozrasti.
Vo tekot na studijata, pomal rizik od rak e utvrden vo grupata zheni (samo 13 od niv) koi dobivaa zamena za kalcium i vitamin D3. Vo grupata koja dobivashe samo kalcium rakot se pojavi kaj 17 zheni ili chetiri otsto, dodeka vo grupata koja zemashe placebo rak dobile 20 zheni, ili sedum otsto.

KAKO DA SE PODMLADITE ZA 10 GODINI
Pomalku shekjer - podolg zhivot
Shekjerot go zabrzuva propagjanjeto na elastinot i kolagenot, proteini kluchni za zdravjeto na kozhata. Za da go vratite chasovnikot nanazad, dovolno e da go odbegnuvate
Shekjerot ne vlijae losho samo na linijata, tuku mozhe da go zabrza i sozdavanjeto na brchki, tvrdi dermatologot d-r Frederik Brant, chiishto klientki se Madona i Sher. Toj veruva deka e dovolno da se jade pomalku shekjer za da go vratite chasovnikot deset godini nanazad i da ja podobrite teksturata i sjajot na kozhata.
- Shekjerot go zabrzuva propagjanjeto na elastinot i kolagenot, proteini kluchni za zdravjeto na kozhata. So drugi zborovi, toj ve pravi postari - veli toj. Spored negovite iskustva, liceto prirodno se zategnuva vekje samo po 10 dena bez shekjer, a po edna godina sosema se promenuva i izgledot na celoto telo.
Neprijatelite na mladiot izgled izgleda deka se krijat i vo zlatnata, krckavata korka. So varenje i pechenje na hranata na visoki temperaturi, isto kako i pri jadenje shekjer, se sozdavaat molekuli koi shtetno vlijaat na izgledot na kozhata. Za da gi neutralizirate, dobro e da se pie zelen i bel chaj koi se bogati so antioksidansi.
Tretmanot za podmladuvanje zapochnete go na toj nachin shto od ishranata kje isfrlite se slatko, vkluchuvajkji i med, fruktoza i veshtachki zasladuvachi. Chuvajte se i od skrieni shekjeri vo alkoholnite i bezalkoholnite pijalaci. Za vreme na chistenjeto dobro e da se odbegnuvaat pchenichni proizvodi, kvasec, zelenchuk bogat so skrob i slatko ovoshje. Slobodno jadete zeleni jabolka, borovinka, brokula, kafeav oriz, meso i riba. Na krajot od chistenjeto povtorno mozhete da jadete se, osven kolachi.

Oriz kako vakcina
Istrazhuvachi od medicinskiot institut vo sostav na Tokiskiot univerzitet napravija vakcina od oriz shto e potrajna i pootporna na temperatura od klasichnite vakcini, prenesuva dnevniot vesnik "Asashi".
Istrazhuvachkata grupa, pod vodstvo na profesorot Hiroshi Seinoa, po pat na rekombinacija na DNK razvi oriz shto sodrzhi mali kolichestva bakterii na kolera, koi po apsorbiranjeto niz dzidovite na crevata predizvikuvaat pozitivna imuno-reakcija na organizmot.
Vakcinata se pokazhala efikasna vo eksperimenti so gluvci. Primerocite na koi im bila dadena vakcinata od genetski modifikuvaniot oriz ne razvile simptomi na kolera, iako bile izlozheni na nejziniot prichinitel.
"Orizovata vakcina" ne ja gubi efikasnosta nitu po godina i polovina chuvanje na sobna temperatura, odnosno ne bara chuvanje vo frizhider, shto go olesnuva nejzinoto odrzhuvanje i transport.
Japonskite nauchnici naglasuvaat deka vakcinata protiv kolera e samo pochetok i deka mnogu drugi vidovi na opasni bakterii mozhat da se kombiniraat so oriz zaradi dobivanje kvalitetni vakcii.

Zhenite povekje sakaat chokolada otkolku seks
Pogolemiot del od zhenite koga bi izbirale pomegju seks i chokolada, bi go izbrale slatkiot desert zashto toj nikogash ne gi razocharal - pokazhala anketata na edna britanska fabrika za proizvodstvo na chokolada. Duri 52 otsto od anketiranite zheni kazhale deka povekje sakaat chokolada, dodeka devet od 10 mazhi izjavile deka povekje sakaat akcija vo krevet. Vo anketata bile vklucheni povekje od 1.500 Britanci. Edna od anketiranite izjavila: "Chokoladata garantira zadovolstvo i nikogash ne razocharuva. I mazhite i zhenite se svesni za toa deka chokoladata im go podobruva raspolozhenieto" - javuva "Skaj njuz".

ISHRANA
Ne treba da jadete pomalku za da oslabite
Mudriot izbor na prehranbeni proizvodi, a ne ogranichuvanje na porciite, e najdobriot nachin za slabeenje, pokazhalo istrazhuvanje sprovedeno na univerzitetot Pen Stejt.
Produktite koi se bogati so voda, a siromashni so masnotii - kako shto e ovoshjeto, zelenchukot, supata, nemasnoto meso i proizvodi od obesmasteno mleko - sodrzhat pomalku kalorii, pa ne e potrebno da se ogranichuva goleminata na porcijata.
Ispitanicite koi jadele hrana bogata so voda uspeale da oslabat povekje od onie koi broele kalorii, a pritoa ne se chuvstvuvale gladni.

Vakcina predizvikuvach na autizam
Povekje od 4.800 roditeli vo poslednite shest godini podnele tuzhba protiv vladata na SAD, bidejkji smetaat deka decata im zabolele od autizam po primanje na vakcinata MMR ( protiv mali sipanici, zaushki i rubeola).
Iako amerikanskiot medicinski institut pred tri godini zakluchi deka ne postoi vrska megju autizmot i primanjeto na vakcinata, sudot, sepak, reshi da pokazhe interes za ovie dilemi i posebno za zhalbite na roditelite.
Roditelite smetaat deka autizmot e predizvikan od vakcinata protiv mali sipanici, zaushki i rubeola vo kombinacija so drugi vakcini koi sodrzhat timerosal, konzervans na baza na zhiva.
Timerosalot se naogja i vo vakcinata protiv grip.
Vo tekot na soslushuvanjeto, zakazhano za ovaa nedela, advokatite na roditelite kje iznesat ekspertsko mislenje, a potoa istoto kje go storat i pretstavnicite na vladata.

ISTRAZHUVANJE
Nemirnite imaat pomala tezhina
Ako postojano ste vo dvizhenje, seedno od kakov vid - ako vrtite moliv vo racete ili si igrate so parchinja hartija i postojano gi premestuvate nozete dodeka sedite do masata, mozhno e za toa da se odgovorni vashite geni, a dobrata vest e shto najverojatno ste pomalku skloni kon debeleenje.
Amerikanskite i germanskite struchnjaci go otkrile genetskiot mehanizam koj ja regulira "nemirnosta", no i jachinata na apetitot. Predvodnikot na istrazhuvachkiot tim, prof. Matijas Trejer istaknal deka lugjeto koi se nemirni, na toj nachin, vsushnost, vezhbaat, a za toa ne se ni svesni. Sepak, toj istaknal deka ishranata i vistinskoto vezhbanje se ednakvo vazhni kako i genetskata predispozicija kon debeleenje.

SOVETI ZA ZDRAVJETO
So hibiskus namalete go krvniot pritisok
Sekojdnevna konsumacija na chaj od hibiskus mozhe da pomogne vo reguliranje na krvniot pritisok kaj lica so mala i umerena hipertenzija. Rezultatite od studijata vo koja uchestvuvale 70 lica so mala i umerena hipertenzija, pokazhale deka tretmanot so lekovi i sekojdnevno pienje po polovina litar chaj od hibiskus imale skoro ist rezultat. Po 4 nedeli lekuvanje na hipertenzijata, dijastolichkiot pritisok e namalen za 10 edinici kaj 79% od licata koi sekojdnevno piele chaj od hibiskus i kaj 84% koi zemale lekovi protiv hipertenzija.

Bademi za pozdrav zhivot
Vitaminot E go chuva imunoloshkiot sostav, go odrzhuva vidot, go usporuva gubenjeto na pametenje i mentalnoto stareenje. Mnogu lesno se naogja - 30 gr. badem na den gi zadovoluva polovinata od dnevnite potrebi od toj vitamin. Za istata kolichina na vitaminot E treba da se izedat duri 9 jajca.

Tikva za prostata
Tikvata e prepolna so vlakna, minerali, antioksidantski vitamini C i E, potoa beta i alfa karotin shto pomagaat vo zashtitata od nastinki i grip, isto kako shto shtitat od srcevi bolesti i nekoi vidovi rak. Studiite pokazhuvaat deka redovno konsumiranje na zholt i zelen zelenchuk, na pr. tikva, go namaluva rizikot od rak na prostata. Odlichni se pecheni, vareni na parea ili przheni, podgotveni kako salata... Vazhno e i toa deka 100 gr. sodrzhi samo 30 kalorii!

Integralniot leb gi zajaknuva nervite
Vitaminot B1 ni pomaga nervite da ni ostanat otporni. Tokmu nedostatokot na ovoj vitamin doveduva do vospalenie na nervite, nedostatok na apetit, nesonica, razdrazlivost i srcevi tegobi. Nelupenite zhitarki koi se sostaven del na mnogu vidovi leb, sodrzhat materii mnogu potrebni za vashite nervi. Onie koi gi jadat vo dovolni kolichini ne mora da zemaat dodatoci za ista cel.

Smreka protiv reuma
Smrekata se preporachuva protiv reuma i giht (bolki vo zglobovite). Prichina:bobinkite go zabrzuvaat mokrenjeto i so toa pomagaat za otstranuvanje na shtetnite materii od teloto. Edna lazhichka smreka se preleva so chasha voda, se ostava polovina chas, potoa se pie i rezultatot nema da izostane. Ova deluva i dezinfekciono, pomaga pri lekuvanje na problemi vo zheludnikot i gi ublazhuva kiselinite.
Vnimanie: Ne se preporachuva edinstveno na bolnite od bubrezi i trudnicite.

KAPAMA OD MLAD KROMID
Potreben materijal: 500 grama mlad kromid, 500 grama kompiri, malku brashno, maslo, nane, crven piper i sol.
Izmijte go i isechete go kromidot na parchinja od dva santimetra. Izlupete gi kompirite i isechete gi na tenki rezanki. Redete vo sad: red kompiri, red kromid. Sekoj red posipete go so crven piper, sitno isechen magdanos i nane. Se zalejte so maslo vo koe ste dodale pire od domati i malku voda. Na kraj razmatete edna lazhica brashno so malku voda, zalejte ja kapamata i stavete ja da se vari na tivok ogin.
Jadenjeto e gotovo koga kje se svarat kompirite. Mozhe da se sluzhi so kiselo mleko.

SVINSKI KREMENADLI SO SUVI SLIVI
Potreben materijal: 4 svinski kremenadli, 20 suvi slivi, 20 gr. puter, 20 gr. puter so kim, 2 lazhici slivova rakija, 2 lazhici sos za pecheno meso, sol.
Kremenadlite se tolchat i se posoluvaat. Slivite se nakisnuvaat vo voda. Kremenadlite se przhat na puterot i vo isprzhenite kremenadli se dodavaat nakisnatite slivi, ischisteni od semkite i zaedno se przhat ushte malku. Potoa se dodava puterot so kim i slivovata rakija. Jadenjeto mozhe i da se flambira. Pred da se sluzhi, vo jadenjeto se dodava i sosot za pechenoto meso. So vaka prigotveni kremenadli se sluzhi dushena tarana. Namesto suvi slivi, mozhe da se upotrebat suvi smokvi.