(Aleksandar Donski) - * I vo antichko-makedonskata toponimija se prepoznavaat zborovi so koren od deneshniot makedonski jazik!
* "Dojdie" - bilo ime na makedonska kolonija vo Mala Azija, vo koja imalo "dojdenci"!
I vo antichko-makedonskata toponimija mozhat da se prepoznaat zborovi slichni ili isti po izgovor so zborovi od deneshniot makedonski jazik (no i so zborovi od drugi slovenski jazici). Sepak, etimologijata na golem del od toponimite e nepoznata (ne samo na makedonskite, tuku i na toponimite od drugi zemji i narodi), pa nivnata sporedba so zborovi od nechij jazik ostanuva vo sferata na pretpostavkite. Meggutoa, ako se ima predvid deka dotichnite toponimi sepak, se sozdadeni od jazikot na narodot shto prv vo niv zhiveel, logichno bi bilo da se bara analogija pomeggu toponimot so zbor od jazikot na narodot shto go sozdal toj toponim. (Na primer, vo imeto na nekoj japonski grad, ne mozheme da barame analogija so nekoj zbor od litvanskiot, ruskiot ili makedonskiot jazik, tuku samo vo japonskiot).
Od toj aspekt gledano, kke navedeme nekolku makedonski toponimi, koi smetame deka (i pokraj nivnata grchka transkripcija, preku koja stignale do nashevo vreme so chestopati vmetnuvaniot grchki sufiks "s") imaat analogija so zborovi od deneshniot makedonski jazik, no i so zborovi od rugi slovenski jazici (iako etimologijata na najgolem del od niv ne e poznata).
Arnae. Ovoj grad se naoggal na Halkidik i nego go spomnal Tukidud (4, 103). Vo negovoto ime se prepoznava makedonskata pridavka arna.
Atakus. Vo ovoj antichko-makedonski toponim se prepoznava imenkata "ata" (tatko) od t.n. staroslovenski jazik. Postoi i antichko-makedonsko lichno ime Ata.
Barnus. Grad shto se naoggal na patot Via Engatia nekade pomeggu Lihnid i Heraklea. Mozhebi negovata etimologija ima vrka so deneshnata makedonska imenka "brana"?
Beroja. Ovoj poznat makedonski grad ochigledno deka vo sebe go sodrzhi glagolot "bere" (sobira), za koj vidovme deka postoi i vo antichko-makedonskata onomastika i chie znachewe e poznato. Potsetuvame deka vo Makedonija postoi i grad Berovo, chie ime go ima istiot koren.
Bilazora. Izgovorot na imeto na ovoj poznat makedonski pajonski grad potsetuva na deneshnite makedonski zborovi "bela zora".
Blaganois. Vo izgovorot na ovoj toponim se prepoznava deneshniot makedonski zbor blaga (bogatstva). Vo prodolzhenie kke vidime deka vo frigiskiot jazik pridavkata blago se izgovarala kako bago, shto mozhe da bide ushte edna indicija vo prilog na pretpostavkata za etimologijata na korenot na ovoj toponim.
Bora. Antichko-makedonskoto ime na ovaa planina, na koja i denes rastat borovi, mozhebi e izvedeno od imeto na ova rastenie, koe vo izbrojana mnozhina glasi tokmu bora.
Vedu. Znacheweto na ovoj zbor vo brigiskiot jazik bila voda. Vsushnost Vedu e najstaroto ime na deneshniot makedonski grad Voden. Grchkiot arheolog Aliki Stujanaki vo periodichno spisanie "Edesaika hronika" (Voden, maj-avgust, 1972, cit. spored Hristo Andonovski, cit. delo) pishuva deka makedonskiot grad Voden, shto Grcite go vikaat Edesa, otprvin bil brigiski grad i deka staroto ime na ovoj grad bilo Vedu, shto znachelo "izobilstvo so voda". Ne samo shto slichnosta na imeto Vedu so deneshnoto makedonsko ime na ovoj grad Voden e povekke od ochigledna, tuku i znacheweto na ovie zborovi e potpolno identichno. Sekako deka i ovoj zbor go ima i vo drugite slovenski jazici.
Galia. Ova bilo najstaroto ime za Solun. Ochigledna e potpolnata izgovorna (a mozhebi i etimoloshka) identichnost so deneshniot makedonski zbor galija (korab).
Gordinia. Ovoj grad e spomnat od Tukidid vo "Peloponeskata vojna". Vo prodolzhenie kke vidime deka grad so rechisi istoto ime (Gordium) postoel i vo Frigija, a negovata etimologija bila - grad. Ottamu, smetame deka i etimologijata na ovoj makedonski grad bila ista - grad (gorod na ruski), imajkki gi predvid etno-kulturnite vrski pomeggu Makedoncite i Frigijcite.
Dojdie (Doidze). Ime na antichko-makedonska kolonija koja se naoggala vo blizina na lidiskiot grad Apolonija vo Mala Azija (P. Herrmann, "Neue Inschriften zur Hist. Landeskunde von Lzdien," ibid. 77, 1, 1959; 6-10). Vo imeto se prepoznava deneshniot makedonski zbor dojde, shto mozhe da asocira na dojdenci, t.e. na Makedoncite koi tamu doshle i ja osnovale ovaa makedonska kolonija.
Dober(os). Ovoj makedonski grad e spomant od Tukidid vo "Peloponeskata vojna". Negovata etimologija ne e poznata, no izgovorno postetuva na deneshniot makedonski zbor "dobar".
Dravesk(os). Ovoj antichko-makedonski grad se naoggal vo oblasta Edonija okolu 12 km. severno od Amfipol. Smetame deka vo negoviot koren se prepoznava makedonskata (i opshtoslovenska) imenka zdravje. Interesno e toa shto kaj Homer deneshniot makedonski zbor zdravo e zapishan kako dravikos, t.e. mnogu slichno kako imeto na gradot Draveskos, dodeka na grchki zdravo e gjasu.
Kition. Ime na star grad vo Makedonija, shto go spomnuva Ksenofont (440-355 pred Hrista). Korenot na ovoj toponim izgovorno e ist so deneshniot makedonski glagol: kiti (ukrasuva).
Kitos. Ime na planina vo Makedonija shto ja spomnal Ksenofont. Ima ist koren kako gradot Kition.
Krenida(s). Ovoj antichko makedonski grad, osnovan vo 360 g. pred Hrista, ima ist izgovor so deneshniot makedonski glagol: kreni (podignuva).
Koroneia. I izgovorot na imeto na ova ezero e slichen so deneshniot makedonski zbor korona, a eventualnata slichna ili ista etimologija kke ostane za idni istrazhuvawa.
Krestonia. Imeto na ovaa oblast (po svojot izgovor asocira na deneshniot makedonski zbor krstosnica.
Lebaea. Ova e ime na nekoj star grad spomnat od Herodot. Ona shto e interesno e deka imeto na ovoj grad e povrzano so predanieto za lebot, shto dvojno narasnuval koga bil pechen za Perdika (idniot makedonski car), koj tamu prestojuval dodeka bil dete. Znachi, pokraj slichniot izgovor, imame i indicii za mozhna etimoloshka identichnost pomeggu imeto na ovoj grad i deneshnata makedonska imenka leb.
Lete. Ime na antichko-makedonski grad, chij izgovor e ist so deneshniot makedonski zbor lete.
Ludi(as). Antichko-makedonsko ime na ezero, koe, po svojot izgovor, lichi na deneshniot makedonski zbor ludi. Poznato e deka i denes vo Makedonija postoi reka koja go sodrzhi ovoj zbor (Luda Mara).
Mende. Imeto na ovaa antichko-makedonska naselba postoi i denes kako makedonski zbor (mende), shto znachi platno od kozha nanizhano so stari moneti. Inaku, zborot Mende denes e zachuvan i kako mashko ime, posebno kaj Makedoncite od juzhnite kraevi na Makedonija.
Orestis (Orestida). Ime na antichko-makedonska oblast koja se naoggala vo jugozapadniot del na Makedonija. Vo frigiskiot jazik "oru" znachelo "gore". Ottamu, naverojatno deka shtom ime (toponim) so vakov koren imalo i vo jazikot na antichkite Makedonci, mozhe da se pretpostavi deka i etimologijata e ista (Orestida - Gorna zemja). Vo Makedonija i denes postoi selo Oreshani.
Palena. Ova e ime na eden od polustrovite na Halkidik. Vo vrska so negovata etimologija vekke spomnatiot sovremen bugarski istorichar i lingvist Sotirov pishuva:
"Palena na bugarski znachi "izgorena zemja" shto na grchki korektno e prevedeno kako "flegra" (Sotiroff, cit. delo, str. 24).
Se razbira deka palena i na makedonski znachi izgorena, pa ottamu gledame deka etimoliogijata i izgovorot na ovoj toponim celosno se vklopuvaat vo deneshniot makedonski jazik, a sekako i vo drugi slovenski jazici.
Pimpla (Pimpla). Ime na oblast (spored nekoi avtori ime na grad) vo antichko-makedonskiot region Pierija. Vo nekoi izvori ovoj toponim e opishan i kako Pipla. Od ova ime bil izveden makedonskiot naziv za muzite - Piplei. Vo makedonskiot jazik (no i vo drugi slovenski jazici) se koristi imenkata pimpla (tapka vo mesto), no teshko e da se pretpostavi dali ovoj glagol vo minatoto ima nekoja vrska so etimologijata na imeto na oblasta Pimpla.
Skaptesil. Izgovorot na prviot del od imeto na ovoj rudarski region e ist so izgovorot na deneshniot makedonski zbor skap, shto mozhebi i asocira na vrednosta na rudata shto ottamu bila vadena.
Smila. Imeto na ovoj antichko-makedonski grad (spomant od Herodot) napadno potsetuva na imenkata mila (smilena).
Stenai. Etimologijata na ovoj antichko-makedonski grad verojatno bila premin, tesnec. Vo deneshniot makedonski jazik postoi glagolot stesna.