GERMANIJA
Zavrshi isplatuvanjeto na otshtetata za robovite od Vtorata svetska vojna
Zavrshuvanjeto na isplatuvanjeto na nadomestokot za 1,7 milioni prezhiveani od nacistichkite logori na prisilen trud e "znachaen i dobar den" vo germanskata istorija, reche pretsedatelot na Germanija Horst Keler na ceremonijata vo negovata rezidencija vo Berlin. Keler, chija uloga vo germanskata politika e vo golema mera ceremonijalna, reche deka Fondacijata za sekjavanje, odgovornost i idnina, koja gi naddzira isplatite na vkupno rechisi 4,4 milijardi evra od germanskata industrija i od vladata, pomogna da se zadrzhi spomenot na stradanjeto na rabotnicite.
Na ednostavnata ceremonija beshe prisutna i kancelarkata Angela Merkel, koja im oddade priznanie na site shto pridonesoa vo isplakjanjeto na otshtetata. Taa zabelezha deka tie shto im robuvale na nacistite dolgo vreme bile izostaveni od povoeniot proces na nadomestuvanje i dodade deka mnogumina od niv umrele pred da go dobijat svojot nadomestok.
Vo periodot na Vtorata svetska vojna nacistichka Germanija prisiluvashe milioni lugje na rabota vo surovi uslovi vo svoite fabriki i na farmite, plakjajkji im minimalna plata, a zatvorenicite vo koncentracionite logori se koristea kako robovi - bez nikakva plata i rabotea do smrt.

Bundestagot odobri penzii od po 250 evra za zhrtvite na komunizmot
Dolniot dom na germanskiot Bundestag usvoi zakon so koj se odobruvaat penzii od po 250 evra za zhrtvite na politichkite istragi vo poraneshnata Istochna Germanija. Spored odredbite na noviot zakon, pravo na penzii imaat licata koi bile najmalku shest meseci v zatvor poradi svoite politichki aktivnosti i chii mesechni prihodi se pod 1.035 evra za samci, odnosno pod 1.380 evra za tie shto imaat semejstvo. Se ocenuva deka so pravo na takva penzija kje se steknat okolu 42.000 lica, shto kje ja chini Germanija okolu 100 milioni evra godishno. Asocijacijata na zhrtvite na komunizmot izrazi nezadovolstvo od visinata na penziite.

IZRAEL
Peres e izbran za pretsedatel
Shimon Peres stana nov izraelski pretsedatel, chest shto kje bide kruna na politichkata kariera na 83-godishniot dobitnik na Nobelovata nagrada za mir. Parlamentot, koj go bira shefot na drzhavata, go izbra Peres so 86 sprema 23 glasovi vo vtoriot krug, kako edinstven kandidat, zatoa shto drugite dvajca se povlekoa. Peres nikogash dosega ne pobedil na nacionalni izbori vo Izrael, a dvapati beshe premier. Izborot na Peres za pretezhno ceremonijalnata funkcija znachi deka kje mora da se povleche od funkcijata zamenik premier na Ehud Olmert i deka nema da mozhe da go nasledi ako namacheniot lider podnese ostavka poradi izveshtajot vo koj se kritikuva negovoto spravuvanje so lanskata vojna so Liban.
Peres kje dade zakletva vo tekot na sledniot mesec, koga dosegashniot pretsedatel Moshe Kacav formalno kje go zavrshi svojot sedumgodishen mandat. Inaku, Kacav e sega na otsustvo, zatoa shto vo januari vlastite soopshtija deka planiraat da go obvinat za siluvanje na edna chlenka na personalot i za seksualen napad vrz nekolku drugi zheni koi rabotele za nego.

SAD
Shestorki vo Arizona i vo Minesota
Vo dve razlichni amerikanski drzhavi vo pomalku od eden den razlika se rodeni dve shestorki, shto se sluchuva retko, no ekspertite velat deka toa mozhe da stane se' pochesta pojava otkako se' povekje dvojki baraat veshtachki metodi na zachnuvanje. Brajana Morison (24), koja koristela lekovi za plodnost, se porodi vo Mineapolis, a okolu deset chasovi podocna Dzheni Mash (32), koja koristela veshtachka inseminacija, se porodi vo Feniks so carski rez, shto e prvo uspeshno poroduvanje na shestorka vo Arizona.
Chetirite mashki i dvete zhenski deca na Morison se rodeni predvremeno, vednash po 22. nedela. Lekarite vo detskata bolnica gi zavedoa kako bebinja vo kritichna sostojba, so tezhina od 350 do 530 g. "Bebinjata se rodija porano odoshto se nadevavme, no optimisti sme", izjavi tatkoto Rajan Morison. "Brajana e dobra. Im blagodaram na site shto se molat za nasheto semejstvo. Mnogu sme srekjni poradi toa shto stanavme roditeli".
Shestorkata na Mash - tri mashki, tri zhenski - e rodena rechisi deset nedeli predvreme, i site osven edno tezhat pomalku od 1.300 g. Pet od sheste bebinja se na aparati za veshtachko dishenje. Nivnite malechki beli drobovi se nedorazvieni, veli d-r Dzhordan Lenard, koj gi nadgleduva bebinjata na Mash vo detskata bolnica. Tatkoto Brajan Mash (29) minatata nedela izjavi deka toj i zhena mu bile preplasheni koga vo dekemvri doznale deka kje imaat shest bebinja.
Shansite za spontano zachnuvanje na shestorka se 1 sprema 4,7 milijardi, iako znachajno se zgolemuvaat so tretmanite za plodnost, veli d-r Elejn Lendi od oddelot za ginekologija i akusherstvo vo bolnicata na univerzitetot Dzhordzhtaun.

Najvisokata zhena vo Azija rodi dete-dzhin
Najvisokata zhena vo Azija, kosharkarka vo Indija shto e visoka 220 sm, rodi dzhinovsko sinche. Svetlana Sing (19), koja zhivee vo gradot Merut kaj Nju Delhi, rodi bebe koe e dolgo 63 sm i tezhi 5,5 kg, shto e prosechna visochina i tezhina za shestmesechno bebe. Svetlana e zapishana vo indiskata kniga na svetski rekordi Limko. Taa i nejziniot soprug Sandzhaj Sing, koj e visok dva metra, se presrekjni poradi toa shto se blagosloveni so golemoto dete. "Se molime nashiot sin da bide najvisok chovek na svetot i da se proslavi", izjavija roditelite.

IRAN
Za porno-film smrtna kazna!
Iranskata vlada donese ushte postroga odredba za pornografijata: sekoj shto kje snimi porno-film mozhe da dobie smrtna kazna poradi "izopachuvanje na svetot". Pri glasanjeto vo parlamentot noviot zakon go poddrzhale 148 pratenici, petmina bile protiv, a chetvorica vozdrzhani. Na kazna za takvite "seksualni prestapi" podlezhat site shto se vklucheni vo sozdavanjeto na porno-film, a tie shto go distribuiraat gi cheka zatvor od edna godina. Liceto shto se zanimava so masovna distribucija isto taka mozhe da se soochi so smrtna kazna! Nishto podobra nema da bide sudbinata i na sopstvenicite na pornografskite sajtovi vo Iran.

VELIKA BRITANIJA
Kastracija na pedofilite?
Spored novite predlozi na britanskata vlada, nekoi seksualni prestapnici mozhe da bidat podlozheni na hemiska "kastracija" so cel slabeenje na nivnoto libido. Toa prvenstveno se odnesuva na tie shto kje izvrshat seksualen delikt nad dete. Vo vladata planiraaat da im dadat na roditelite na decata ogranichen pristap do informaciite za vekje osuduvani pedofili, so shto tie prvpat kje mozhat da doznaat dali povozrasnoto lice shto doshlo vo kontakt so nivnoto dete e ili ne e pedofil. Se predviduva i kampanja koja na lugjeto treba da im dokazhe deka 90 otsto od seksualnite zlostavuvanja na decata se sluchuvaat vnatre vo semejstvoto. Vo celiot proekt se vlozheni 1,2 milion funti.

KINA
Brod urnal most
Eden most vo Kina so dolzhina od 1,6 km na koj imalo golem broj avtomobili i kamioni se urnal otkako vo nego udril brod shto bil natovaren so pesok, predizvikuvajkji toj del od avtopatot da vodi direktno vo moreto, objavija kineskite i mediumi. Na nego vo toa vreme imalo 130 vozila koi go minuvale mostot vo juzhnata provincija Guangdong. Nesrekjata se sluchila vo pet chasot izutrina, koga brodot so pesok minuval pod mostot shto gi povrzuva Foshan i sosedniot grad Heshan. "Brodot udri vo stolbot na mostot i najmalku 150 metri od nego se urnaa", objavi novinskata agencija Ksinhua.

TAJLAND
Taksist vratil chekovi vo vrednost od chetiri milioni amerikanski dolari
Eden japonski biznismen shto bil na sluzhben pat vo Tajland ja zaboravil vo taksi papkata so chekovi vo vrednost od chetiri milioni amerikanski dolari, no za negova srekja chesniot taksist mu ja vratil. Japonskiot 68-godishen biznismen i negoviot biznis-partner od Singapur na 7 juni se vozele vo taksi vo Bangkok. Otkako se simnal, Japonecot sfatil deka ja zaboravil papkata vo voziloto. Inaku, chekovite bile nameneti za vlozhuvanje vo biznis vo Tajland. Policijata go povikala taksistot preku radiovrska da gi vrati dokumentite, i utredenta toj go napravil toa. Vozachot im izjavil na novinarite deka sekogash im gi vrakja zagubenite predmeti na patnicite i deka taksistite mora da bidat chesni. Kako nagrada za chesnoto delo toj dobil okolu 90 amerikanski dolari.

KANADA
Sudot mu zabranil da ima devojka
Sudot na kanadskata drzhava Ontario donel odluka so koja na 24-godishniot Stiven Krenlej mu se zabranuva da ima devojka vo slednite tri godini. Sudskata odluka bila donesena otkako Stiven bil obvinet za napad na svojata devojka, koja ja napadnal otkako raskinale i se obidel da ja sprechi da povika policija. Pritoa ja skinal zhicata na telefonot i ja pretepal, a potoa sam si zabil nozh. Lekarite utvrdile deka Stiven strada od narushuvanje na lichnosta i od zavisnost od drugi lichnosti.

TURCIJA
Kontroverzen islamski pisatel go negira Darvin
Kontroverzniot avtor na knigi shto ja zastapuvaat islamska verzija na kreacionizmot tvrdi deka sovremenata nauka nema monopol na vistinata i deka negovite pogledi se' povekje se prifakjaat. Na pres-konferencijata shto ja odrzhal na edna luksuzna jahta pokraj severniot breg na Bosfor Adnan Oktar, poznat i po svoeto avtorsko ime Harun Jahja, rekol deka svetskite zla se direkten rezultat na darvinizmot. "Komunizmot, fashizmot i masonite se temelat vrz darvinizmot i na svetskata sila na kapitalizmot... Hitler i Mao bea darvinisti", reche Oktar, besprekorno oblechen vo bel kostum, so vratovrska i so uredna brada i nanazad zacheshlana kosa. "Nie nema da se lazheme deka nauchnicite imaat monopol na vistinata", reche toj.
Oktar, koj e roden vo 1956 godina, e dvizhechka sila na bogato finansiranoto dvizhenje so sedishte vo Turcija koe go podrzhuva kreacionizmot, veruvanjeto deka Bog go sozdal svetot za shest dena - kako shto pishuva vo Biblijata i vo Koranot. Negovite uchenja se slichni na uchenjata na hristijanskite fundamentalisti vo SAD, iako toj veli deka nema formalni vrski so niv osven "razmena na informacii".