LJUBCHO GEORGIEVSKI JA SOBLAZNUVA MAKEDONSKATA JAVNOST
Golema Albanija e spas za Makedonija!
Poraneshniot premier Ljubcho Georgievski povtorna ja shokira makedonskata javnost. Spasot za Makedonija toj go bara vo toa so megjunarodna konferencija na Albancite da im se dade mozhnost za formiranje na Golema Albanija. Gergievski gi aktuelizirashe svoite tezi za podelba na Makedonija i za razmena na naselenieto. Vo kolumnata shto ja objavi vo nedelnikot Fokus, Georgievski prognozira deka Makedonija kje stane treta albanska republika kako rezultat na nezavisnosta na Kosovo. Ekspremierot odi i chekor ponatamu, pa osven shto zboruva za podelbata na Makedonija, im preporachuva na Srbija i na Crna Gora i tie da se otkazhat od del od svoite teritorii vo zamena za formiranje etnichki chisti drzhavi koi, kako shto veli toj, se edinstvenoto trajno reshenie za Balkanot.
"Multietnichkiot pristap za reshenie na slozhenite problemi na Balkanot e definitivno propadnat... Edinstveno trajno reshenie e etnichkiot princip", pishuva Georgievski. Spored nego, kosovskata nezavisnost ne samo shto kje ja promeni regionalnata geopolitika, tuku i kje ja opredeli idninata na Makedonija. Nekogashniot lider na VMRO-DPMNE predviduva dve mozhni scenarija vo vrska so kosovskata nezavisnost. Ako Rusija se otkazhe od vetoto vo Sovetot za bezbednost na ON, Georgievski predviduva deka prv prioritet na Kosovcite kje bide "chistenje" na preostanatite Srbi od Kosovo, shto bi traelo megju 3 i 5 godini. Potoa Makedonija bi se pretvorila vo treta albanska republika. Spored vtorata teza, ako Rusija ne se otkazhe od vetoto, kje dojde do trajna destabilizacija na regionot, zashto samoproglasuvanjeto na nezavisnosta na pokrainata bi povleklo otcepuvanje na srpskite opshtini, a Albancite vo okolnite drzhavi - Srbija, Crna Gora i Makedonija - bi kontrirale so sopstveni baranja za avtonomija ili nezavisnost. Georgievski tvrdi deka vo Makedonija "albanskite opshtini bi mozhele da go storat toa vo sekoj moment", a megjunarodnata zaednica, spored nego, bi gi poddrzhala takvite aspiracii.
Bez razlika na toa koe od scenarijata kje se realizira, Georgievski tvrdi deka Makedonija na krajot kje ja plati najgolemata smetka, pa zatoa toj ja obnovuva idejata shto e stara chetiri godini i koja ja obelodeni vo april 2003 vo kolumnata vo Dnevnik. "Vo ovoj moment na Balkanot postojat dve hrvatski drzhavi, dve srpski drzhavi, dve i pol albanski drzhavi, tri protektorati: Bosna i Hercegovina, Kosovo i Makedonija, i tri golemi dogovori koi povekje pretstavuvaat dogovori za prekin na pukanjeto otkolku trajni reshenija: Dejtonskiot, Kumanovskiot i Ohridskiot. Zatoa, iluzorno e donesuvanjeto reshenie samo za Kosovo, bez zatvoranje na site drugi gorlivi prashanja. Zatoa, ushte pred chetiri godini predlozhiv deka na Balkanot mu e potrebno odrzhuvanje nova balkanska konferencija, se razbira pod pokrovitelstvo na SAD, EU i Rusija, na koja kje uchestvuvaat site balkanski drzhavi za definitivno zatvoranje na site otvoreni problemi, dvizhejkji se po slednata nasoka: na Albancite da im se dade mozhnost za formiranje golema Albanija kade shto bi vlegle delovi od Kosovo, bez srpskite enklavi koi bi ostanale vo Srbija. Srbite koi se vo Kosovo bi napravile trampa na svoite imoti so onie od Bujanovac i od Preshevo. Na toj nachin i Srbija kje se oslobodi od albanskiot problem i Kosovcite od srpskiot problem. Vo Makedonija kje se napravi razgranichuvanje, pri shto Albancite bi gi dobile Debar, Gostivar i Tetovo so dopolnitelna trampa na makedonskoto i albanskoto naselenie. Albancite bi dobile teritorijalna kompenzacija, a Makedonija bi doshla do edinstveniot nachin za spas i opstanok na sopstvenata drzhava. Ako Crnogorcite se mudri, i tie mozhat na vreme bezuslovno da im gi podarat Plav i Gusinje", preporachuva Georgievski.
Dopolnitelno, nekogashniot vmrovski premier ocenuva deka najsoodvetno reshenie za Bosna i Hercegovina bi bilo srpskiot del da se prisoedini kon Srbija, hrvatskiot kon Hrvatska, a na boshnjacite da im se dade drzhava so "Srebrenica kako simbol". Mnogu od tezite shto gi naveduva Georgievski se povtoruvanje na negovata kolumna od 2003 godina, koga prvpat javno gi prizna ideite za podelba na Makedonija i za razmena na teritorii i naselenie so Albanija. Edinstvenata razlika megju tekstovite od april 2003 i od juni 2007 godina e vo izleznoto reshenie za Makedoncite. Imeno, pred chetiri godini Georgievski zagovarashe - po razgranichuvanjeto so Albancite "po primerot na Izrael", izgradba na "edna nova samostojna, nezavisna i vistinski suverena Republika Makedonija". "Noviot pochetok treba da go napravi so vrakjanje na asnomskiot ustav, odnosno Makedonija kako drzhava na makedonskiot narod i drugite ramnopravni gragjani". Za razlika od togashnata kolumna, Georgievski ovoj pat ne kazhuva kakva bi bila idninata na Makedonija: dali povtorno bi se vospostavuval asnomskiot princip, ili bi se odelo na nekoe drugo reshenie? (Utrinski vesnik)

REAKCII
SDSM: Mrtva teza na mentorot na Gruevski
Vo minatata nedela VMRO-DPMNE i DPA ne gi komentiraa stavovite na Ljubcho Georgievski. Od druga strana, spored najgolemata opoziciona partija SDSM stanuva zbor za mrtva teza, shto ja plasirale lugjeto koi sega se na vlast. "Georgievski i' ostanuva dosleden na svojata ideja za podelba na Makedonija, shto ja promovirashe vo 2001 godina kako pretsedatel na vladata vo koja minister za finansii beshe Nikola Gruevski, minister za vnatreshni raboti beshe Dosta Dimovska, a nivni koalicionen partner beshe Menduh Tachi. Sega tie rakovodat so drzhavata. Taa ideja beshe porazena od gragjanite vo 2001 godina i zatoa slobodno mozheme da ja ocenime kako mrtva teza na mentorot na Gruevski. Sepak, potezite shto gi vleche Gruevski vo sferata na megjuetnichkite odnosi i na stabilnosta na drzhavata, za zhal, pokazhuvaat deka toj ima mnogu zaednichki raboti so Georgievski".
Vo DUI smetaat deka stavovite shto se izrazeni vo kolumnata na Georgievski bile vekje poznati i dokazhani kako krajno hipotetichki i nevozmozhni, poradi shto nemalo da gi komentiraat. Za PDP vakvite tezi se nerealni, a idejata za Golema Albanija e neprifatliva. "Toa se epten staromodni tezi i idei shto voopshto ne bi trebalo da bidat predmet na razgovori. Makedonija i celiot region se vlezeni vo evroatlantskite tekovi. So samiot fakt deka kje bideme del od EU jasno e deka site narodi od ovie prostori bez problem slobodno kje si gi ostvaruvaat svoite kulturni i civilizaciski potrebi. Granicite kje bidat samo formalni. Toj proces vekje e vo tek i navistina nema potreba da se razmisluva za nekakvi podelbi i konflikti. Za nas kako partija Golema Albanija e apsolutno neprifatliva ideja", veli Ismet Ramadani.
VMRO-Narodna, partijata vo koja Georgievski e pochesen pretsedatel, ne gi komentirashe negovite stavovi shto se izrazeni vo Fokus. (Spored Vreme)

PO POSETATA NA BUSH NA TIRANA
Makedonija, SAD, Hrvatska i Albanija kje go priznaat Kosovo?
Se ochekuva Makedonija vo paket so SAD, Albanija i Hrvatska unilateralno da ja priznae nezavisnosta na Kosovo, shto bila i glavnata cel na posetata na amerikanskiot pretsedatel Bush na Tirana, kade na zaednichki sostanok toj gi spoi premierite na zemjite-chlenki na Jadranskata grupa.
Ova go tvrdi poraneshniot minister za nadvoreshni raboti Slobodan Chashule, koj dodava deka pod pritisok na amerikanskoto lobi koe dejstvuva vo OON, Makedonija mozhe naskoro ednostrano da go priznae nezavisno Kosovo.
"Kosovskite vlasti se podgotveni da proglasat nezavisnost ako Rusija stavi definitivno veto na mozhnosta da dobijat samostojnost preku Sovetot za bezbednost pri Obedinetite nacii. Tie se podgotveni duri i da prifatat status da zhiveat i da rabotat kako entitet koj ne e priznaen od svetskata organizacija, imajkji gi na um primerite na Severna Kipar i na Tajvan", veli Chashule. Ovie informacii doshle do nego preku visok kosovski funkcioner koj e vkluchen vo delegacijata shto gi vodi pregovorite za statusot na Kosovo. Chashule veli deka poseduva informacii shto vodat kon toa deka SAD imaat namera ednostrano da go priznaat Kosovo i deka taa poddrshka kje bide zasilena so priznavanjeto od ushte nekolku drzhavi od site kontinenti.
"Pokraj Amerika, izvesno e deka Kosovo kje go priznaat i nekoi zemji od Evropa, od regionot, od Afrika i od Azija. Od stranski izvori imam informacii koi velat deka tokmu toa bila temata na razgovorite vo Tirana megju premierite na Makedonija, Hrvatska i Makedonija", veli Chashule.
Spored nego, Albanija i do nekade Hrvatska nema da imaat seriozni problemi so priznavanjeto na Kosovo i so nivnite odnosi so Srbija, megjutoa vo najnezavidna situacija se naogja Makedonija. "Prashanjeto za priznavanjeto na Kosovo e spomenato tokmu vo vremeto koga ostanuvaat ushte nekolku meseci do momentot koga chlenkite na NATO kje reshat dali kje primaat novi drzhavi vo svoite ramki. Na zemjite od Jadranskata grupa ova im stoi kako odluka shto treba da ja donesat pred samitot na NATO vo Bukuresht. Gledajkji ja poslednata izjava na ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski po negovata sredba so svojot albanski kolega vo Skopje - deka e podobro da se ima status za prashanjeto so Kosovo otkolku status-kvo situacija, jasno ni e kon shto vodi nashata politika", veli Chashule. (Vreme)

NA SREDBATA MEGJU PRETSEDATELOT I PREMIEROT
Gruevski go sovetuval Crvenkovski da bide vnimatelen!
Pretsedatelot na vladata Nikola Gruevski izjavi deka na sredbata so shefot na drzhavata Branko Crvenkovski mu sovetuval da bide vnimatelen koga se raboti za dooformuvanjeto na Sudskiot sovet. "Go sovetuvav gospodinot Crvenkovski do slednata sednica za sostavuvanje na Sudskiot sovet da vnimava na dostavuvanjeto na predlozite, osobeno vo delot na konsultaciite so pratenichkite grupi, najmalku so onie od opozicijata od koi treba da ima poddrshka za predlozite shto kje gi dade. Ova go kazhuvam bidejkji i toa e del od podogotovkite za vleguvanje vo NATO. I ako navistina saka da se dooformi Sudskiot sovet, treba da vnimava na konsultaciite so pratenichkite grupi", reche Gruevski i dodade deka misli deka Crvenkovski se koleba dali da gi prifati negovite sugestii. Na prashanjeto dali toa e obid za manifestiranje ili praktikuvanje na needinstvo na drzhavniot vrv Gruevski odgovori: "Ocenete vie".
Na ovaa izjava reagirashe i pretsedatelot Crvenkovski: "Nitu jas, nitu Ustavot i zakonite mi dozvoluvaat da se stavam vo uloga na predvodnik na opozicijata, kako shto toa se obiduva vo kontinuitet da i' go nametne na javnosta premierot. Vakvite soveti na Gruevski ne se najdobriot pat za postignuvanje na postavenite celi - integracija vo NATO i EU".
Sredbata se odrzha so cel Gruevski da informira za tekot na sredbata so pretsedatelot na SAD Dzhordzh Bush vo Tirana i da gi prenese negovite poraki za makedonskite shansi za vleguvanje vo NATO. Interesno e deka i dvete strani gi ocenija porakite kako ohrabruvachki za Makedonija na patot kon Alijansata. (Vest)

GRUEVSKI:
Crvenkovski e nebitna lichnost!
"Pretsedatelot Branko Crvenkovski e nebitna lichnost vo politikata vo Makedonija", izjavi premierot Nikola Gruevski vo Bitola. "Toj e chovek koj vo politichkiot zhivot ima prilichno mali ingerencii i nie sekako kje drzhime dobri komunikacii, no toj e nebiten i ne ni e mnogu znachaen. Imame mnogu poznachajni problemi, no se razbira deka, soglasno Ustavot i zakonite, nie kje si ja imame taa kohabitacija so nego", izjavi Gruevski odgovarajkji na novinarsko prashanje kakva e sega kohabitacijata so shefot na drzhavata. (Vest)

KOJ GI KOCHI REFORMITE VO SUDSTVOTO?
Matna igra na Crvenkovski okolu Sudskiot sovet
Dobro upateni izvori tvrdat deka pretsedatelot Branko Crvenkovski go kochi izborot na chlenovite na Sudskiot sovet so toa shto predlaga povekje pripadnici na zaednicite, znaejkji deka toa nema da pomine kaj vladeachkata VMRO-DPMNE. I pokraj toa shto so Ustavot e predvideno pretsedatelot na drzhavata da predlaga dvajca chlenovi na Sovetot, od koi edniot kje bide od pripadnicite na zaednicite, toj predlaga dvajca pripadnici na zaednicite. Toj znae deka kaj VMRO-DPMNE toa ne pominuva i vo toa lezhi prichinata za blokada na rabotata na Sovetot. Toa e "chista matematika", no retko koj mozhe javno da ja obelodeni - velat nashite izvori i dodavaat deka vo nitu eden sluchaj ne stanuva zbor za toa koj kje ja ima prevlasta vo Sovetot.
Ako se izglasaa predlozite na sobraniskata Komisija za izbori i imenuvanja i na Crvenkovski, od vkupno 15 chlenovi vo Sovetot pripadnici na zaednicite kje bea shest (Bekjir Iseni, Veli Vedat, Abdulselam Kanzovski, Mentor Kjoku, Mirusha Elenovska i Bedredin Ibraimi), shto e neprifatlivo za vladeachkoto mnozinstvo i ottamu proizleguva blokadata na negovata rabota.
Vtorata, pomalku verojatna prichina za blokada na Sovetot, mozhe da e toa shto taborot na Crvenkovski, izrazen preku bliskite lugje na Lenche Sofronievska (poraneshna pretsedatelka na Republichkiot sudski sovet i bliska sorabotnichka na Crvenkovski) saka da ja ima prevlasta i vrz ova telo. Taka, Kanzovski se smeta za blizok prijatel so Sofronievska, a chlenuva i vo Komisijata za pomiluvanja shto ja formira tokmu pretsedatelot na drzhavata. Toj beshe chlen i na poraneshniot sostav na RSS. I poraneshniot pretsedatel na Apelacioniot sud Veli Vedat e blizok do Sofronievska.
Od druga strana SDSM uporno reagira na predlozite od sobraniskata komisija za izbori i imenuvanja chlenovi na Sovetot da stanat Lina Petrovska, Zvonko Bogdan i Bedredin Ibraimi. Petrovska e razreshena sudijka, Bogdan e advokat i chlen na VMRO-DPMNE, a Ibraimi e poraneshen minister od DPA. Poradi seto ova politichkite prechki za dooformuvanje na Sudskiot sovet se pregolemi i teshko kje se nadminat i pokraj zhestokite reakcii od megjunarodnata zaednica.
Neuspehot vo formiranjeto na Sudskiot sovet e posledna od serijata kavgi megju pretsedatelot i premierot. Gruevski tvrdi deka DUI ne bila konsultirana za reshenijata na Crvenkovski - Kanzovski i Kjoku da bidat chlenovi na sovetot, a od kabinetot na Crvenkovski reagiraa ekspresno, tvrdejkji deka pretsedatelot nitu saka nitu smee da se stava vo uloga na predvodnik na opozicijata i deka tie ne bile izglasani zashto ne dobile poddrshka od parlamentarnoto mnozinstvo. (Vreme)

CRVENKOVSKI:
Ushte ne znam koi kje bidat kandidatite
Od kabinetot na Crvenkovski velat deka pretsedatelot kje gi dostavi do Sobranieto iminjata na svoite kandidati za chlenovi na Sudskiot sovet na Republika Makedonija vo istiot moment koga nadlezhnata sobraniska komisija kje gi utvrdi trojcata kandidati shto podocna treba da gi izbere parlamentot. Spored kabinetot, pretsedatelot ushte ne donel odluka za toa koi kje bidat dvajcata kandidati shto kje gi predlozhi toj. "Spored Ustavot, najmalku eden od dvajcata kandidati na pretsedatelot treba da bide pripadnik na nemnozinskite etnichki zaednici, shto ne znachi deka ne mozhe da bidat i dvajcata", velat od kabinetot.

EU bara itno kompletiranje na Sudskiot sovet!
Evropskata unija bara itno kompletiranje na Sudskiot sovet, so shto Makedonija kje ja pokazhe svojata namera da prodolzhi so reformskiot proces za priblizhuvanje kon EU. Ova e porakata shto vo sabotata im ja isprati na politichkite lideri evroambasadorot Ervan Fuere. Toj istakna deka Sudskiot sovet bil tema i na sostanokot na Komitetot za asocijacija i stabilizacija shto vo chetvrtokot se odrzha vo Brisel. "Nie navistina ochekuvame, a toa e i porakata od Brisel - site politichki lideri da ja raschistat ovaa rabota bez ponatamoshni odlozhuvanja, so shto Sudskiot sovet konechno kje profunkcionira", reche ambasadorot Fuere.
"Toa e mnogu vazhen del od sudskite reformi i kolku pobrzo kje se izvrshi, tolku podobro kje se pokazhe zhelbata na drzhavata da prodolzhi so reformskiot proces kon Unijata", poracha ambasadorot. Toj reche deka na sostanokot vo Brisel bila "izrazena zagrizhenost poradi prodolzhenoto odlozhuvanje na celosnoto kompletiranje na Sudskiot sovet", odnosno poradi "negativniot ishod od glasanjeto pred dve nedeli vo Sobranieto za pette preostanati negovi chlenovi". (Makfaks)

MINISTRITE NA ZEMJITE-CHLENKI NA NATO USVOIJA KOMINIKE ZA PODDRSHKA NA JADRANSKATA GRUPA
Naprolet NATO kje se shiri
Grchkata oficijalna politika dosega ne iskazhala stav deka kje stavi veto na priemot na Makedonija vo NATO, izjavi ministerot Lazar Elenovski vo Brisel po sredbata so ministrite za odbrana na Evroatlantskiot partnerski sovet EAPS. "Smetam deka tie kje se vodat po principot na partnerstvo i principot na sekoja demokratska drzhava i kje dadat pridones za natamoshnata stabilizacija i progres vo regionot", reche Elenovski. Na sostanokot na EAPS bilo dogovoreno devettiot ciklus od Akcioniot plan za chlenstvo vo NATO shto pochnuva vo septemvri a zavrshuva vo fevruari 2008 godina da bide posleden pred Makedonija da dobie pokana za chlenstvo vo Alijansata. Vo kominiketo shto bilo usvoeno po dvodnevniot sostanok na ministrite za odbrana na zemjite-chlenki na NATO se veli deka "na samitot vo Bukuresht idnata godina Alijansata ima namera da ja proshiri listata so pokani za chlenstvo za zemjite shto gi ispolnuvaat standardite na NATO". "Gi pozdravuvame naporite na Makedonija, Albanija i Hrvatska i nivniot pridones vo misiite na NATO i gi ohrabruvame za natamoshen napredok, koj e naveden vo Akcioniot plan za chlenstvo", stoi vo dokumentot. Vo nego Alijansata najavuva i deka kje go sledi odblizu napredokot na ovie zemji. (Vecher)

MILOVANOVIKJ:
Makedonija da stane najsilen partner za vleguvanje vo NATO
Po dobienata poddrshka od amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush, Makedonija, Albanija i Hrvatska treba da gi zaokruzhat svoite obvrski i na samitot na NATO vo Bukuresht vo april 2008 da dobijat pokana za chlenstvo vo Alijansata. Amerikanskiot ambasador vo Makedonija Dzhilijan Milovanovikj potencira deka Makedonija, Albanija i Hrvatska postignale mnogu od 2003 godina, koga vo Tirana beshe potpishana Jadranskata povelba, i treba da bidat gordi na toa. Taa potseti deka pretsedatelot Bush ja pozdravi inicijativata A-3 koja, spored nea, e del od negovata vizija za Evropa vo mir, a zemjite od A-3 ja realiziraat taa vizija. "Rabotime ramo do ramo so makedonskata vlada za da gi poddrzhime nejzinite napori za reformi. Sakame Makedonija da stane eden od najsilnite partneri za chlenstvo vo NATO vo Bukuresht 2008 godina", potencira megju drugoto Milovanovikj.

Germanija so dosega najtransparentna poddrshka
Ministerot Elenovski se sretna vo Brisel so svojot germanski kolega Franc Jozef Jung, od kogo dobil dosega najtransparentna poddrshka za aspiraciite za chlenstvo vo NATO na Makedonija, Hrvatska i Albanija. Podgotvenost za poddrshka na makedonskoto chlenstvo vo NATO Elenovski dobil i od ministrite za odbrana na Polska i na Romanija Aleksandar Shchiglo i Teodor Meleskanu. Elenovski se sretna i so britanskiot sekretar za odbrana Des Braun i so francuskiot ambasador vo NATO Rishar Duke, koi isto taka dale poddrshka za naporite na Makedonija da dobie pokana za chlenstvo.

DOCNAT PODGOTOVKITE ZA FORUMOT NA NATO VO OHRID
Eden kjenef za diplomatite
Spored aktivnostite i podgotovkite vo amerikanskata ambasada, vo delegacijata na SAD shto kje prisustvuva na forumot na Evroatlantskiot partnerski sovet EAPS vo Ohrid na 28 i 29 juni nema da dojdat drzhavniot sekretar Kondoliza Rajs nitu nejziniot zamenik za Evropa Nikolas Barns. Delegacijata kje bide pretstavena na ambasadorsko nivo i najverojatno vo Ohrid kje dopatuva Viktorija Nuland, ambasador na SAD vo NATO vo Brisel. Iako uchesnichki na samitot trebashe da bidat pretstaveni na nivo na ministri za nadvoreshni raboti i za odbrana, diplomatski izvori velat deka i mnogu drugi drzhavi kje imaat pretstavnici od ponizok rang. Nashite izvori tvrdat deka zemjite pochnale da najavuvaat ponizok rang diplomati otkako SAD reshile da dojdat vo Ohrid samo na ambasadorsko nivo.
Za ovoj najgolem po obem i nivo dosega forum vo Makedonija se izbrani osum hoteli vo koi kje bidat smesteni okolu 700 uchesnici, a so nivnata pridruzhba, novinarite i domakjinite se ochekuva brojot na gosti da dostigne nad 2.000. Forumot kje se odrzhi vo hotelot Ineks Gorica. Iako od organizacioniot odbor tvrdat deka podgotovkite odat spored planot, spored situacijata na terenot - gradezhnite raboti docnat. Doznavame deka rechisi site tenderi se ponishteni i, za da se dobie vo vreme, kje se odi so skluchuvanje neposredni spogodbi. Eden od pogolemite neresheni problemi e toa shto vo prizemjeto na hotelot vo koj se podgotvuva kongresniot centar ima samo eden mashki i eden zhenski sanitaren jazel. Organizatorite presmetale deka toa kje predizvika problemi, zashto vo kongresnata sala vo sekoe vreme kje ima nad 100 uchesnici.
Bidejkji nivoto na Forumot e simnato, najavenoto gradenje pristanishte vo Podmolje za visokite gosti direktno da se nosat do hotelot so gliseri i so jahti e otkazhano. Vo minatiot chetvrtok tim od NATO napravil inspekcija vo Ohrid i dal zadovolitelna ocenka za dosegashnite podgotovki.
Na ohridskiot aerodrom e obezbeden prostor na koj e napraven VIP-salon, a prisposobena e i pistata, za chie doteruvanje kje se potroshat okolu 60 iljadi evra. No, aerodromot Sveti Apostol Pavle ne gi poseduva site bezbednosni merki shto gi baraat diplomatite koi kje dojdat so avion. Najproblematichna e lentata za bagazh, pa mora edna od dvete lenti na skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki da se preseli vo Ohrid. Protokolot na stranskite delegacii bara da se pochituvaat svetskite bezbednosni standardi i bagazhot na diplomatite za eden chas da se prefrli vo hotelite vo koi kje bidat smesteni. Koga videle kakva e sostojbata na aerodromot, Amerikancite se ponudile taa obvrska da ja srabotat tie. Kje se zajaknuva i operativata na aerodromot so kontrolori na letanje i vozduhoplovni tehnichari od Skopje. (Vest)

Ne e dogovoreno pod koe ime kje se pretstavi Makedonija
"Imeto shto kje go pishuva na tablata pred uchesnicite od nashata drzhava i vo dokumentite i programata za Forumot ushte ne e dogovoreno. Toa kje se napravi vo naredniot period. Iako, ako odime spored toa deka sme prifatile da ne' imenuvaat so referencata, kako shto sme primeni i vo OON, togash se znaat pravilata. Sepak, mora da pravime razlika deka koga kje se vleze vo salata vo koja kje se odrzhuva Forumot toa vekje e NATO, a ne Makedonija", soopshti MNR. Interesno e toa shto grchkite mediumi na golemo go eksploatiraa ovoj problem, postavuvajkji go prashanjeto kako da se pojavi vo Ohrid nivnata delegacija ako na forumot Makedonija se narekuva so ustavnoto ime. (Spored Vest)

"Ako plashchet Amerikancite, kje stajme telefoni"
Ohridskite hoteli vo koi kje prestojuva amerikanskata delegacija se obratile do Telekom vo Ohrid so baranje za vreme na forumot na NATO da postavi pogolem broj internet i telefonski linii. Koga se javile da ja pobaraat uslugata, ottamu im odgovorile: "Koj plashchat? Amerikancite? Ako tie plashchet, togash kje stajme". Bidejkji plakjaat Amerikancite, liniite kje bidat obezbedeni.

SPORED IZVESHTAJOT ZA TRGOVIJA SO LUGJE NA STEJT DEPARTMENTOT
Makedonija naprednala, no ne dovolno
Vo odnos na 2006 godina Makedonija malku napreduvala vo borbata protiv trgovijata so zheni i so deca, no se' ushte e izvor, tranziten pat i vo pomala mera krajna destinacija na trgovijata so belo robje, se naveduva vo godishniot Izveshtaj za trgovija so lugje na amerikanskiot Stejt department shto beshe objaven minatata nedela vo Vashington. Vo pregledot na naporite shto gi prezemaat drzhavite vo borbata protiv ovaa pojava Makedonija se naogja vo vtorata kategorija na zemji, megju koi se naogjaat i site drugi eksjugoslovenski drzhavi bez Slovenija. Vo toa drushtvo se i nekoi chlenki na EU, kako Portugalija, Grcija, Slovachka, Estonija, Letonija, Malta, Bugarija i Romanija.
Vo izveshtajot se veli deka makedonskata vlada ne gi zadovoluva celosno minimalnite standardi za eliminacija na trgovijata so lugje, i pokraj toa shto pravi silni napori vo taa nasoka. "Vladata na Makedonija pokazha golem napredok vo svoite napori za suzbivanje na trgovijata so lugje vo 2006 godina, posebno vo odnos na zajaknuvanje na pravoto i na sorabotkata so sosednite zemji", se veli vo izveshtajot. Toj dokument, shto go pokriva periodot od april 2006 do mart 2007 godina, naveduva deka zhenite i devojkite se zhrtvi na trgovija i vo nacionalnite granici na Makedonija, a se transferiraat od istochnite vo zapadnite delovi, so cel seksualno da se eksploatiraat.
Zhrtvite najchesto poteknuvaat od Moldavija i od Albanija, a ima sluchai i od drugi istochnoevropski drzhavi. Pri tranzitot tie se prenesuvaat preku Srbija, Crna Gora i Albanija do zapadna Evropa. Izveshtajot na Stejt Departmentot naveduva povekje sluchai na trgovija na lugje shto bile sprecheni i tie se za pofalba, no gi kritikuva slabite kazni i dolzhinata na sudskite procesi. Kako najslaba alka vo borbata protiv ovoj vid kriminal se naveduva sudstvoto. (Vest)

KREATIVEN MODEL NA DIPLOMATSKO PRETSTAVUVANJE
So virtuelnata ambasada Makedonija vleguva vo matriks-svetot
Iako nikoj ne mozhe oficijalno da potvrdi, sorabotnicite koi se neposredno vklucheni vo taa inicijativa tvrdat deka se podgotvuva otvoranjeto na virtuelnata makedonska ambasada vo noviot paralelen svet na internet shto e narechen Vtor zhivot (Second Life). Ambasadata e vekje podgotvena da lichi na kukjata na Robevci vo Ohrid (karakteristichen primerok na starata gradska arhitektura), a makedonskiot dizajner Gjoko Muratovski, koj ja podgotvuva svojata doktorska disertacija za dizajnot kako razvojna komponenta vo Avstralija, e pokanet da pomogne vo dizajnerskiot i komunikacioniot aspekt na ovoj zafat.
"Sekond lajf e neviden fenomen na Zapad, a otvoranjeto makedonska virtuelna ambasada vo nego e mnogu interesna i vazhna rabota, zatoa shto site pomokjni firmi vo svetot imaat svoi pretstavnishtva tamu. Sekond lajf ima i svoja konvertibilna valuta, shto e narechena lindon-dolar, i bukvalno vrti milioni dolari dnevno", veli Muratovski, koj e odusheven od ponudeniot angazhman.
Skromnite informacii velat deka podgotvuvanjeto na makedonskata virtuelna ambasada vo Sekond lajf go finansira edna shvajcarska fondacija vo sorabotka so Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, no tamu ne mozhe da se dobie potvrda za toa. "I nie slushame po neshto za taa inicijativa, no glavno od izvori shto se nadvor od Ministerstvoto. Vnatre vo MNR oficijalna potvrda za toa ne mozhe da se dobie, zatoa shto vo sluzhbata shto e zadolzhena za organizacioni i kadrovski raboti, koja bi morala da znae za toa, zasega nema nikakva informacija vo vrska so toa virtuelno pretstavnishtvo", veli portparolkata na MNR Shpresa Jusufi. Vo toj vladin sektor se soglasuvaat deka, shtom se raboti za pretstavnishtvo na drzhavata - virtuelno ili realno, seedno - Ministerstvoto bi moralo da bide vklucheno.
Sekond lajf e tridimenzionalen virtuelen svet, shto celosno go gradat i go poseduvaat negovite zhiteli. Od otvoranjeto za publikata vo 2003 godina, toj porasna eksplozivno i denes e "naselen" so priblizhno 7,2 milioni zhiteli od celata planeta. "Od momentot koga kje vlezete vo Svetot (taka na se narekuva na internet Sekond lajf), kje otkriete ogromen digitalen kontinent, kje se soochite so lichnosti, so zabava, iskustva i mozhnosti. Koga ednash kje istrazhite samo eden del od Svetot, verojatno kje najdete sovrshena parcela zemja za da si izgradite svoja kukja ili svoj biznis. Kje bidete opkruzheni so raznite karakteri na tamoshnite zhiteli. Bidejkji tie imaat prava na svoite digitalni kreacii, mozhat da kupuvaat, da prodavaat i da trguvaat so drugite zhiteli. I so tie shto sakaat da stanat novi zhiteli. Pazarot na Svetot vo momentov vrti milioni dolari vo mesechni transakcii. Taa trgovija ja vodi stopanskata komora na Sekond lajf, koja raboti so lindon-dolari, shto mozhe da se menuvaat vo amerikanski dolari vo nekolku onlajn-menuvachnici".
Ovie podatoci mozhe da se najdat na oficijalnata veb-stranica na Sekond
lajf, od kade shto porachuvaat: "Napravete vistinski pari vo virtuelniot svet". Informaticharite se somnichavi za virtuelnata ambasada na Makedonija poradi niskiot procent na koristenje internet kaj nas i poradi uslovite na dostapnost, no ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski e podgotven da dade poddrshka. "Sum slushnal za toj predlog, mi zvuchi interesno i jas bi go poddrzhal", veli shefot na diplomatijata. (Vreme)

EVROPSKI PARLAMENT
Brisel ja ispravi "jazichnata" greshka
Pres-sluzhbata na Evropskiot parlament po napisot vo Dnevnik ja korigira greshkata so koja Makedonija ja "zbogati" so dva oficijalni jazika. Na prvata stranica na internet-sajtot na EP mozheshe da se prochita korektna sinteza na izveshtajot za Makedonija na evropskiot pratenik Erik Meer, koja veli deka "pokraj Makedoncite, zemjata ima albansko malcinstvo shto sochinuva 23 procenti; oficijalen jazik e makedonskiot, a drugite jazici mozhe da imaat oficijalen status na opshtinsko nivo ako gi zboruvaat barem 20 procenti od naselenieto - situacija koja pred se' se odnesuva na Albancite", veli angliskata verzija na sajtot. Lichno Meer, vo izjavata shto ja citira tekstot, veli deka pregovorite so EU treba da pochnat vo najbliska idnina, pod uslov zemjata da ja priznae ednakvosta na jazicite na nejzinoto naselenie. Spored kompromisniot amandman shto go dogovorile site politichki grupi vo EP, do pochetok na pregovori za chlenstvo so Makedonija kje dojde otkako kje se konstatira deka se sproveduva dogovorot megju DUI i VMRO-DPMNE so koj partijata na Ali Ahmeti i koj treba da ja regulira upotrebata na jazicite vo Makedonija.
Na ova reagirashe liderkata na SDSM Radmila Shekerinska, koja beshe vo Brisel. Sheficata na opozicijata dobi pokana od grupata na socijalistite vo Evropskiot parlament za da im kazhe kakva e sostojbata vo Makedonija i da odgovori na nivnite prashanja. Na ednochasovnata zatvorena sredba so evropskite kolegi Shekerinska podvleche deka so ova "samo se otezhnuva pochetokot na pregovorite za chlenstvo i smetame deka ne e najpametno" da se ima nov uslov. (Dnevnik)

Greshka ili namera?
Na sajtot na EP osamna tekst chij avtor e pres-sluzhbata na parlamentot i koj e sinteza na izveshtajot na evropskiot pratenik Erik Meer za Makedonija. Vo tekstot se veli deka vo Makedonija makedonskiot i albanskiot se oficijalni jazici na drzhavata. "Ochigledno e nepoznavanjeto na liceto vo pres-sluzhbata shto dobilo zadacha da go sintetizira izveshtajot na Meer za internet-stranicata na EP, zashto vo samiot izveshtaj i vo amandmanite shto kje se usvojat na plenarnata sesija na EP vo juni nikade ne se spomenuva deka vo Makedonija ima dva oficijalni jazika", veli izvor od EP. Na veb-stranicata stoeshe deka "vo obrazovanieto i vo javnata administracija treba da gi zemat predvid dvata oficijalni jazika i etnichkata raznovidnost na zemjata so dva miliona zhiteli".

ZAGRIZHUVACHKI PORAKI OD EU
Bugarija i Romanija ja oddalechija Makedonija?!
Politichkata nestabilnost i korupcijata vo Romanija i vo Bugarija gi oddalechuva od Brisel balkanskite zemji, pa duri i Hrvatska se soochuva so opasnost za odlaganje na pregovorite za chlenstvo, istaknuva eden evropski diplomat. Zatoa na 27 juni zemjite-chlenki na EU od Evropskata komisija ochekuvaat silen i iskluchitelno objektiven izveshtaj za sostojbite vo dvete novi chlenki, za da ne se sluchi Hrvatska i Makedonija da stanat zhrtvi na izbrzanata odluka za priem na dvete balkanski drzhavi vo EU!
Pretsedatelot na EK Zhoze Manuel Baroso ja braneshe vo Brisel odlukata na EU da gi primi Romanija i Bugarija vo chlenstvo i pokraj toa shto postoeshe mozhnost chlenstvoto da se odlozhi za ushte edna godina i da im se dade ushte vreme za sproveduvanje na sudskite reformi i borbata protiv korupcijata, oblasti shto se ushte mnogu problematichni vo dvete zemji. "Beshe dobro shto gi primivme Bugarija i Romanija na predlozheniot datum. Sekogash postoi nachin rabotite da se podobrat, no ne veruvam deka neshto treba da korigirame vo nachinot na koj rabotevme so Bugarija i so Romanija", izjavi Baroso. Za mnogumina negovata izjava e samo dokaz za toa deka Brisel e nemokjen otkako so priemot na dvete zemji go zagubi uslovuvanjeto so chlenstvo, edinstvenoto silno oruzhje shto go ima EU. "Evropskata solidarnost e na scenata, a istovremeno zad scenata se odvivaat intenzivni diplomatski pritisoci. Kako rezultat na toa, EU najverojatno kje bide onevozmozhena da povleche reshitelni potezi. Osven toa, za komesarot Oli Ren, pa i za celiot komesarski koledzh, toa bi bilo priznavanje deka rabotata za koja bea zadolzheni ne ja zavrshile kako shto treba i se somnevam deka izveshtajot kje sodrzhi neshto povekje od voobichaenite pozdravuvanja na pozitivnite strani i kritiki na negativnite, kako shto toa EK sekogash go pravi", tvrdi anonimniot visok diplomat.
Vo Brisel ne e tajna deka nedostigot na reformi vo Bugarija i vo Romanija gi iritira zemjite-chlenki. Holandija i Francija, koi smetaat deka proshiruvanjeto mora da zapre, sega baraat kopenhashkite kriteriumi za chlenstvo da vlezat vo idnata evropska povelba, shto treba da se usvoi namesto propadnatiot ustav. "Ako EK ne uspeva da go pobedi kriminalot vo Bugarija i vo Romanija i ako ne uspeva da gi natera da se reformiraat i politichki da se stabiliziraat, togash signalot shto se isprakja e deka takvata misija na Balkanot e odnapred osudena na neuspeh", go prenesuva nashiot izvor stavot na nekoi od chlenkite na EU. (Dnevnik)

MAKEDONIJA KJE OSTANE BEZ AMBASADOR I VO NJUJORK
Ambasadorot vo ON odi za shef na kabinetot na Kerim
Makedonija najverojatno kje ostane bez ambasador i vo Obedinetite nacii. Segashniot pretstavnik vo Svetskata organizacija Igor Dzhundev kje ja napushti funkcijata za da bide shef na kabinetot na pretsedavachot so Generalnoto sobranie na ON Srgjan Kerim. Od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti velat deka listata so diplomatite koi kje rabotat vo kabinetot na Kerim ushte ne e definirana, no ne ja iskluchuvaat mozhnosta tokmu Dzhundev da se najde na nea. "Jasno e deka toa kje bidat lugjeto koi najmnogu rabotea na kandidaturata na Kerim za pretsedatel. Dzhundev e eden od niv, no poradi funkcijata shto sega ja izvrshuva ushte gi razgleduvame site varijanti. Listata treba da se zatvori do septemvri, koga pochnuva godishnoto zasedanie na Generalnoto sobranie. Vo sekoj sluchaj, nema da ostaneme bez ambasador vo Obedinetite nacii", velat vo MNR.
Funkcijata shef na kabinetot ne e spoiva so ambasadorskata. Za koja funkcija kje se reshi Dzhundev - kje se znae najdocna do krajot na juli, zashto ako reshi da bide shef na kabinetot toj mora prv da se vkluchi vo timot na Kerim, za da ima vreme do pochetokot na godishnoto zasedanie da gi doekipira i da gi koordinira drugite diplomati. Toj e ambasador vo ON od 17 septemvri 2004 godina. Prethodno beshe drzhaven sekretar vo MNR. Inaku, spored informaciite od Ministerstvoto, kabinetot na Kerim kje ima dvaesetina diplomati. Od niv samo shestmina kje bidat od Makedonija - pet od MNR i eden od MVR, a drugite kje bidat od drugi drzhavi. (Vecher)

MNR kupuva ushte chetiri ambasadi
Po rebalansot na budzhetot za 2007 godina MNR ochekuva da si gi dobie od Vladata vetenite 10 milioni evra za kupuvanje objekti za ambasadi. Makedonija sega ima sedum objekti vo koi se smesteni nashite ambasadi, a planira da kupi ushte chetiri - vo Sofija, Viena, Podgorica i Praga. Ambasadata shto neodamna MNR ja kupi vo Brisel ushte ne e stavena vo funkcija, zashto ushte traat tenderite za enterierot. Od Ministertvoto informiraa deka, osven desette milioni evra za ovaa godina, vladata im vetila ushte tolku za idnata.

SPORED PRIVREMENATA SPOGODBA MAKEDONIJA MOZHE DA VLEZE VO NATO I SO REFERENCATA
Vekje e docna Grcija da stavi veto!
Vo MNR smetaat deka Grcija nema ni teoretski shansi da ni stavi veto na priemot vo NATO poradi sporot okolu nasheto ustavno ime. Spored Privremenata spogodba od 1995 godina, Grcija e obvrzana da ne go poprechuva zachlenuvanjeto na Makedonija vo Alijansata. Ako reshi da ja raskine spogodbata sega, vekje e docna za taa da stapi na sila pred samitot na NATO. "Vo preodnite odredbi od Spogodbata e dogovoreno deka, ako nekoja od stranite reshi ednostano da ja raskine, toa treba da go najavi 12 meseci prethodno. Ako sega ja raskinat, nivnata odluka kje stapi na sila po edna godina, a samitot za proshiruvanje vo Bukuresht kje se odrzhi najdocna vo maj", velat izvori vo MNR.
I amerikanskata ambasadorka Dzhilien Milovanovikj poracha Makedonija da ne se grizhi za toa deka Grcija kje stavi veto, zashto spored spogodbata Makedonija bez nikakvi prechki mozhe da se integrira vo megjunarodnite organizacii i pod privremenata referenca. Sepak, Grcija i ponatamu ne ja iskluchuva mozhnosta da go sprechi vleguvanjeto na Makedonija vo NATO, duri i pod referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. Portparolot na grchkoto MNR Jorgos Kumucakos ja potvrdi taa mozhnost, potsetuvajkji deka odlukite vo NATO se donesuvaat ednoglasno. "Prashanjeto za imeto ne e izolirano prashanje smesteno vo nekakva laboratorija, pa Grcija da gleda kako kje se vika sosednata zemja. Imeto e od seopfatno, poshiroko znachenje. Stavot na Grcija kje se formulira po seopfatna procena", rekol Kumucakos za edno atinsko radio.
Inaku, vo MNR vladee ogromen optimizam za toa deka vo slednata prolet Makedonija kje bide primena vo NATO. Velat deka silnata poddrshka od amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush za vreme na posetata na Tirana, porakite od samitot vo Riga i pozitivnata atmosfera za vreme na sostanokot na Severnoatlantskiot sovet i' davaat pravo na Makedonija da ochekuva pokana za polnopravno chlenstvo. "Pozitivnite poraki se ohrabruvachki za da se odrabotat site reformi za ispolnuvanje na kriteriumite, no sepak se raboti za politichka volja na chlenkite na Alijansata. Iako se pozdraveni vladinite aktivnosti vo borbata protiv organiziraniot kriminal, trgovijata so lugje, korupcijata, no i sudskite reformi, se ochekuvaat povidlivi rezultati i sudski zavrshnici na odredeni predmeti. Toa se oblastite na koi kje se stavi akcent vo pretstojniot period do samitot vo Bukuresht", velat vo MNR.
Za ostvaruvanje na potrebnite kriteriumi vekje postoi maksimalna diplomatska mobiliziranost, so intenzivni bilateralni konsultacii i lobiranje kaj chlenkite na NATO. Ofanzivata pochnuva vo Bugarija idniot mesec, a potoa sleduvaat Ungarija, Estonija, Holandija, Germanija, Francija i dugite chlenki na NATO. Dopolnitelna promocija na Makedonija kako kandidat za chlenstvo kje pretstavuva i Bezbednosniot forum na NATO vo Ohrid, na 28 i 29 ovoj mesec, so koj kje zasedava generalniot sekretar na Alijansata Jap de Hop Shefer. (Vecher)

Grcija vojuva i protiv referencata
Portparolot na grchkoto MNR izjavi deka prashanjeto za imeto ne e prashanje shto kje se reshi denes, utre ili vo narednite meseci, no vo momentov Atina saka jasno da gi definira kriteriumite vrz osnova na koi kje se trudi pregovorite da imaat uspeshen ishod. Vo sekoj sluchaj, imeto Makedonija ili Republika Makedonija za niv ne e ni pochetna tochka za razgovori. Spored Jorgos Kumucakos, se' kje se zeme predvid, vkluchuvajkji go i posledniot izveshtaj vo Evropskiot parlament. Vlastite vo Atina se svesni deka nema da bide lesno, zashto tri od pette chlenki na Sovetot na bezbednost na ON ja priznaa Makedonija pod ustavnoto ime. Sepak toj ochekuva pogolemo razbiranje od megjunarodnata zaednica za grchkiot stav, zashto ne saka da "pobedi" na smetka na svojot severen sosed, tuku saka prifatlivo reshenie za dvete zemji i za dvata naroda. (Dnevnik)

ZA VREME NA POSETATA NA NIKOLAS BARNS NA ATINA
SAD go kazhuvaat toa shto saka da go slushne Grcija
Chlenstvoto na Makedonija vo NATO i naogjanjeto reshenie za imeto ne se najgolem prioritet za Vashington vo ovoj moment, objavi grchkiot vesnik Elefterotipija objasnuvajkji ja posetata na pomoshnikot drzhaven sekretar na SAD Nikolas Barns na Atina. So takviot stav toj ja smiril ministerkata za nadvoreshni raboti na Grcija Dora Bakojani. Vesnikot komentira deka Barns go kazhal tokmu toa shto Atina saka da go slushne. Celta na takvata pozicija na Vashington e da ja smiri predizbornata tenzija vo grchkata javnost okolu problemot so Makedonija vo vrska so imeto, shto "vo krajna pozicija bi mozhelo da dovede do grchko veto vo NATO za priemot na Skopje vo Alijansata".
"Vo praktikata SAD ne pokazhuvaat osoben interes da napravat pritisok vrz Skopje za naogjanje reshenie za imeto", objavuva Elefterotipija. Pri sredbata so Barns, koj e pomoshnik na Kondoliza Rajs, Bakojani rekla deka grchkata strana vekje napravila seriozni otstapki po prashanjeto za imeto i e podgotvena da pregovara seriozno. Spored vesnikot, celta na Atina e da se najde reshenie pred donesuvanjeto na odlukata za vleguvanje na Makedonija, Albanija i Hrvatska vo NATO.

Grcite vo klinch
"Vednash da pochnete razgovori so Skopje i da najdete reshenie do slednata prolet" - spored grchkiot vesnik Etnos, vaka glasela rechenicata shto im ja kazhal na grchkite vlasti tretiot po rang vo administracijata na SAD Nikolas Barns. Na sredbata so novinarite toj direktno kazhal deka Atina i Skopje treba da pochnat intenzivni pregovori za da najdat kompromisno reshenie za imeto, shto kje gi ima predvid chuvstvata na dvete strani.
Spored Barns, specijalniot posrednik na ON vo pregovorite Metju Nimic treba da prodolzhi da raboti na sporot. Toj rekol deka vreme za reshavanje na problemot ima, zashto ushte ne e doneseno reshenie za vleguvanje na Makedonija vo NATO. Vesnikot pishuva deka rokot na Barns pretstavuva Damoklov mech za Grcite, zashto reshenieto za vleguvanje na Makedonija vo NATO nema da se donese pred april 2008 godina, shto znachi deka e normalno "makedonskoto prashanje" da se vkluchi vo predizbornata kampanja vo Grcija (izborite se zakazhani za mart 2008 godina).

ALI AHMETI SO PORAKA DO BAKOJANI
I Albancite da pregovaraat za imeto
Albancite vo Makedonija treba da bidat vklucheni vo pregovorite so Grcija okolu reshavanjeto na problemot so upotrebata na ustavnoto ime - so vakov predlog nastapil liderot na DUI Ali Ahmeti na sredbata so grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani na marginite na devettata regionalna trkalezna masa za megjuetnichki odnosi shto se odrzha vo Atina. Prviot chovek na integrativcite go temeli toj stav na odredbite od Ohridskiot ramkoven dogovor koj spored nego ja definira pozicijata na Albancite kako biten faktor vo Makedonija koj, pokraj toa shto kje pridonesuva za integracija na drzhavata vo evroatlantskite strukturi, treba da dade pridones i vo reshavanjeto na sporovite so sosedite. "Toa i' go prenesovme na sheficata na grchkata diplomatija Bakojani, kako i toa deka dogovorot od 2001 godina e dobra osnova za integracija na drzhavata vo EU i vo NATO, vo shto pozicijata na Grcija kako nash sosed i dolgogodishen chlen na tie organizacii e od kluchno znachenje. Na sredbata so Bakojani naglasivme deka Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon sosedite", izjavi Agron Budzhaku, koj go pridruzhuvashe Ahmeti vo Atina. (Vecher)

KONGRES NA SAD
Sekojdnevno raste poddrshkata za antimakedonskata rezolucija!
Predlog-dokumentot chij avtor e kongresmenkata od Njujork Karolin Maloni pri dostavuvanjeto imashe samo trojca kopotpisnici, a spored najnovite informacii sega ima duri 41 poddrzhuvach! Rastechkata poddrshka e signal za toa deka rezolucijata, chii sponzori se demokratite, mozhe da pomine vo Pretstavnichkiot dom, zatoa shto ovaa politichka grupacija tamu go ima mnozinstvoto.
Vo predlog-dokumentot "Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija se osuduva za krshenje na Privremenata spogodba i za iredentizam i se bara povlekuvanje na kartite na Golema Makedonija od uchebnicite". Rezolucijata ja povikuva "FIROM da prestane so neprijatelska propaganda" i bara od Makedonija "da raboti za iznaogjanje prifatlivo oficijalno ime". Kako problematichni se posochuvaat kartite na Golema Makedonija vo uchebnicite na Voenata akademija vo Skopje i preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki. Za predlog-rezolucijata prvo treba da rasprava komisijata za nadvoreshni raboti na Pretstavnichkiot dom.

SOLOMON PASI TVRDI DEKA MAKEDONIJA E SE' POBLISKU DO NATO
Poslednata faza e najteshka!
Makedonija denes e poblisku do chlenstvoto vo NATO od koga i da bilo dosega, no gledano od bugarskoto iskustvo poslednata trasa e i najteshka za pominuvanje, ocenuva poraneshniot minister za nadvoreshni raboti na Bugarija Solomon Pasi, koj od neodamna e sovetnik na makedonskata vlada vo procesot na priblizhuvanje do polnopravno chlenstvo vo NATO vo intervjuto za Makedonsko radio - Radio Skopje. "Se' dodeka chlenstvoto ne stane fakt nemame nikakvi prichini da bideme spokojni. Naprotiv, pretstoi mnogu rabota i taa rabota treba da se zavrshi", veli Pasi.
Vo odnos na chlenstvoto vo EU, spored nego Makedonija mnogu kje se doblizhi shtom kje stane chlenka na NATO, zashto postoi ochigledna zavisnost megju ednoto i drugoto. Na prashanjeto za toa kolku Bugarija, kako eden od glavnite promotori na makedonskiot pat kon EU i kon NATO, mozhe da i' pomogne na Makedonija so svoite iskustva, Pasi ocenuva deka za Alijansata e od osobeno znachenje poddrshkata od sosedite. "Na vremeto nam, na Bugarite, za da vlezeme vo NATO mnogu ni pomognaa Grcite i Turcite. Potoa nashite sosedi ni pomognaa da vlezeme vo EU i nie sfativme kolku e vazhna poddrshkata od sosedite. Nema povazhna poddrshka od sosedskata i chesto taa e povazhna duri i od poddrshkata na najgolemite i najvlijatelni zemji vo soodvetnata alijansa. Toa e taka zatoa shto i vo EU i vo NATO lugjeto sakaat da primat nova drzhava koja znae da raboti so svoite sosedi i zatoa sosedskata poddrshka e mnogu golem dokaz za toa deka zemjata vekje e sozreana za chlenka na sojuzot", veli poraneshniot shef na bugarskata diplomatija.
Za odnosite megju Makedonija i Bugarija Pasi, koj e aktuelen pretsedatel na Komisijata za nadvoreshni raboti na bugarskoto Sobranie", go istaknuva lichniot stav deka dvata naroda nedovolno se poznavaat i nedovolno blisku komuniciraat, a nedovolnoto razbiranje sekogash ragja nedoverba. "Smetam deka imame mnogu shiroko pole za novi plodotvorni kontakti. Nema prichina da begame od niv, toa se kontakti od koi i dvete zemji i dvata naroda mozhat samo da dobijat i krajno vreme e vo 21. vek da im zavrtime grb i da gi zaboravime neprijatnostite na studenata vojna", porachuva Pasi.

GODISHNINA
Sedumnaesetti rodenden na VMRO-DPMNE
Pred okolu 5.000 chlenovi i simpatizeri na partijata, pretstavnici na diplomatskiot kor, ministri i drugi gosti, VMRO-DPMNE vchera ja odbelezha 17. godishnina od osnovanjeto i 114. godishnina od osnovanjeto na Vnatreshno-makedonskata revolucionerna organizacija. Na proslavata ne prisustvuvaa pretstavnici na koalicionite partneri na VMRO-DPMNE od vlasta DPA i NSDP, nitu na partijata na nejziniot poraneshen lider Ljubcho Georgievski VMRO-Narodna i na opozicionata DUI, a dojde delegacija na Makedonskata pravoslavna crkva shto ja predvodeshe arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan.
Na svechenosta vo manastirskiot kompleks Sveti Pantelejmon govoreshe premierot i lider na partijata Nikola Gruevski, spored kogo vo kontinuitet na istoriskata VMRO, deneshnata VMRO-DPMNE pretstavuva politichka sila shto e neraskinlivo povrzana so istorijata na Makedonija. Gruevski potencirashe deka VMRO-DPMNE vo makedonskata politika vovela novi standardi i nov nachin na rabota, gi sprovela site neophodni chekori za dobrobit na Makedonija - sproveduvanje na neophodnite reformi, ekonomski preporod, sozdavanje novi rabotni mesta, pogolema demokratija, multietnichki sozhivot i izdignuvanje na Makedonija do nivoto od koe bi mozhela ramnopravno da uchestvuva vo organizaciite na slobodnite i demokratski drzhavi chekorejkji kon chlenstvo vo NATO i EU.

SDSM OBVINUVA
Vladata go stimulira shvercot na cigari
Po mediumskite shpekulacii deka Carinskata uprava na Makedonija vremeno go zaprela uvozot na cigarite Marlboro na firmata Filip Moris, vo nedelata reagirashe opozicijata. Spored SDSM, so ovoj poteg vlasta go stimulira shvercot na cigari! Potpretsedatelot na SDSM Jani Makraduli ja obvini vlasta deka "so vakvata skandalozna reakcija na Carinata, budzhetot na Republika Makedonija kje ostane polesen za nekolku milioni evra. Zatoa go prashuvame gospodinot Gruevski: dali ste zapoznaen so dilot pomegju Carinata, UJP i uvoznikot na kontingentot cigari da se dozvoli uvozot so poniskata cena, a da se zgolemi maloprodazhnata cena na Marlboro?" Makraduli ja prozivashe vlasta i so prashanjata: "Dali novata maloprodazhna cena od 120 denari za kutija Marlboro e objavena vo Sluzhben vesnik, kako sekogash dosega? Kolku e oshteten budzhetot na RM so ovoj dil? Dali e tochno deka vo poslednite 20 dena vo Makedonija se vneseni 12 kamioni so chist profit od shest milioni evra?" Makraduli ja obvini vladata i deka deka "ostanuva dilemata dali Nikola Gruevski, otkako navodno se presmeta so kriminalot od pet i 10 evra, sega gi vrakja dolgovite za preskapata izborna kampanja na VMRO-DPMNE?"
Po povod obvinuvanjata od SDSM vladata javno go povika negovoto rakovodstvo da gi dostavi svoite naodi i dokazi do nadlezhnite istrazhni organi. Vladata najenergichno gi demantira "gnasnite i prizemni obvinuvanja". "Sakame da posochime deka vo site ovie najavi ima eden frojdovski moment - koj mnogu brzo kje izleze na videlina so aktuelnite dokazi od istragite vo Tutunskiot kombinat Prilep i so aktuelnite regionalni istragi koi frlaat mnogu svetlina vo temnata i matna ponova balkanska istorija, kako i vo ulogata na mnogute makedonski akteri vo nea", izjavi za MIA vo nedelata vecher visok vladin funkcioner.

SLUCHAJ LJUBOTEN: ONA SE KRIELA MEGJU CIVILITE
Policiskite edinici gi komanduval i Trajkovski
Zashtiten svedok na Obvinitelstvoto na prodolzhenieto na sudenjeto na Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski vo Hag reche deka vo tekot na konfliktot vo 2001 godina vo mnogu sluchai policiskite edinici se stavale pod komanda na ARM. "Koga policiskite edinici bea pod komanda na vojskata, se postapuvashe po naredbi shto gi izdavashe togashniot pretsedatel na drzhavata Boris Trajkovski, kako vrhoven komandant na Armijata. Toj izdavashe naredbi pismeno i usno", izjavi svedokot so psevdonim M-056, koj vo 2001 godina bil na rakovodna funkcija vo Ministerstvoto za vnatreshni raboti. Toj reche deka ONA gi terorizirala civilite vo selata vo koi dejstvuvala, a imalo sluchai koga pripadnici na ONA gi maltretirale Albancite koi odbivale da im pomagaat. Zashtiteniot svedok na Hashkoto obvinitelstvo beshe isprashuvan za borbite shto gi vodele bezbednosnite sili so ONA vo okolinata na Vaksince i na Slupchane. Na prashanjata od obvinitelite toj reche deka bile prinudeni da vodat borbi vo blizina na selata, zatoa shto najmnogu od teroristite se kriele i dejstvuvale od pozicii shto bile utvrdeni vo naseleni mesta. "Od drzhavnoto rakovodstvo i od vrvot na MVR imavme naredba da se odnesuvame korektno so civilite, osven ako ne utvrdime deka se teroristi", reche svedokot.
Toj potvrdi deka borbite kaj Vaksince gi sledel i poraneshniot minister Boshkoski, a Obvinitelstvoto vo tekot na izveduvanjeto na dokazniot materijal emitirashe najmalku desetini izjavi na eksministerot shto gi dal za mediumite vo tekot na akcijata vo koi toj govori za potrebata za unishtuvanje na teroristite, normaliziranje na zhivotot i vrakjanje na civilite vo selata. Svedokot tvrdeshe deka bila neophodna upotrebata na helikopterite vo bitkite kaj kumanovskite sela, zashto "teroristite dejstvuvale so teshko oruzhje i bile mnogu dobro vkopani i organizirani". (Spored Dnevnik i Utrinski vesnik)

Ischeznale dokumenti na OBSE?!
Obvinitelot Den Sakson, kako potkrepa na obvinitelniot akt protiv Boshkoski, prezentirashe snimki od izjavite na Boshkoski shto gi daval vo maj 2001 godina vo blizina na seloto Vaksince, vo koi veli deka policiskite akcii se vo funkcija na sproveduvanje na odlukite na drzhavniot vrv za vrakjanje na ustavniot poredok vo zemjata. Advokatite velat deka prezentiranjeto na snimkite odi vo prilog na obvinetite, zashto tie potvrduvaat deka Boshkoski i negovite sorabotnici vo MVR gi sproveduvale naredbite shto gi donel drzhavniot vrv. Antonio Apostolski, advokatot na Johan Tarchulovski, izjavi deka podnele baranje do centralata na OBSE vo Viena da im gi dostavat izveshtaite za zbidnuvanjata vo Ljuboten na 12 i 13 avgust 2001 godina shto gi pravele nivnite pretstavnici vo Makedonija. Ovoj poteg na odbranata na Boshkoski i na Tarchulovski sleduva otkako bea izneseni informacii deka dokumentite ischeznale od kancelarijata na OBSE vo Skopje?! Na advokatot Dragan Godzho tamu mu soopshtile deka ne mozhat da gi najdat, a za toa kako ischeznale - nemaat objasnuvanje. (Dnevnik)

ZDRUZHENIJATA NA BRANITELITE BARAAT SREDBA SO PREMIEROT
Prvo status za nas, potoa socijalen paket za ONA!
Premierot Nikola Gruevski prvo da im go reshi statusot na lugjeto shto ja branea drzhavata, a potoa da pregovara za materijalna otshteta za borcite od ONA, reagiraat zdruzhenijata na branitelite po najavite deka partiite ja otvoraat zheshkata tema za otshteti od konfliktot vo 2001 godina. "Nie ne sme protiv socijalen paket za pripadnicite na ONA ili za nivnite semejstva. No, nedozvolivo e tie da imaat prioritet, a nie shest godini chekame da ni se reshi statusot. Ranetite ne se obeshteteni, za zaginatite nema ni spomenik, rezervistite ostanaa nevraboteni", veli Aleksandar Stojanov, pretsedatel na Unijata na zdruzhenija na braniteli. Branitelite ne prifakjaat drzhavata da gi stavi vo ist kosh so pripadnicite na ONA. "Treba da im se pomogne i nim, no ne smee da se izednachi nivniot so nashiot status. Nie nema da prifatime socijalen paket. Toa e ponizhuvanje za borcite shto ja branea drzhavata", veli Stojanov.
Stojanche Angelov, pretsedatel na zdruzhenieto na pripadnicite na bezbednosnite sili Dostoinstvo, smeta deka drzhavata ne treba da popushti pred baranjata za materijalno zgrizhuvanje na pripadnicite na poraneshnata ONA. "Gledano od human aspekt, stradanjata na ranetite od ONA i na nivnite semejstva sekako se golemi. No, da ne zaboravime deka tie se krenaa protiv Ustavot. Toa shto ja ostvarija svojata cel ne znachi deka treba da baraat pari od drzhavata. Treba sami da formiraat nekakov fond za da im pomognat na tie semejstva", veli Angelov.
Se ochekuva nedelava da prodolzhat razgovorite megju VMRO-DPMNE i DUI za materijalno zgrizhuvanje na zhrtvite od konfliktot i za upotreba na albanskiot jazik. DUI insistira na pregovori iskluchivo so VMRO-DPMNE. Vo partijata na Gruevski velat deka nema da sednat na masa bez DPA i SDSM. DPA prifati da se razgovara za ovie prashanja. Vo SDSM chekaat Gruevski da go priznae dogovorot so Ali Ahmeti vo pet tochki, za koj negira deka postoi.
Sedum zdruzhenija na branitelite formiraa zaednichka unija preku koja organizirano kje gi baraat svoite prava. (Vreme)

KONEVSKA-TRAJKOVSKA ZA OCENKITE NA EVROPSKATA KOMISIJA
Napredok na Makedonija vo politichkite i ekonomskite kriteriumi za chlenstvo vo EU
Evropskata komisija go pozdravuva napredokot na Makedonija vo ispolnuvanjeto na politichkite i ekonomskite kriteriumi shto se neophodni za integriranje vo Evropskata unija, obelodeni vo nedelata na pres-konferencija vicepremerkata za evrointegracii Gabriela Konevska-Trajkovska, prenesuvajkji gi zakluchocite i preporakite od Komitetot za stabilizacija i asocijacija pred koj na 14 juni makedonskie pretstavnici referiraa za dosegashnite postignuvanja. Vrz osnova na dobienite pozitivnite signali od Brisel Konevska-Trajkovska ochekuva pozitivna odluka za datum za pregovori do krajot na godinata. "Ako vladata prodolzhi vo ovoj duh, se nadevam deka konstruktivniot i pozitivniot odnos i pozitivnite signali shto vekje se prepoznavaat od Brisel kje prodolzhat i ponatamu i politichkata odluka na Evropskata komisija i na povekjeto chlenki kje bide pozitivna do krajot na godinata", reche taa.
Kako shto informira vicepremierkata, vo delot na politichkite kriteriumi Evropskata komsija gi pozdravila poslednite politichki sluchuvanja, osobeno megju vlasta i opozicijata, shto rezultirashe so vrakjanje na opoziciskata DUI vo parlamentot. Pozdravena e i regionalnata sorabotka, a vladata e ohrabrena da gi odrzhuva dobrososedskite odnosi i da prodolzhi so kontruktivniot odnos kon prashanjeto za Kosovo. Preporachano e i zajaknuvanje na institiuciite shto se znachajni za integracijata vo EU. EK go pozdravila i pochetokot na vtorata faza na decentralizacijata, zalozhbata na vladata za pochituvanje ne samo na slovoto, tuku i na duhot na Ramkovniot dogovor, silnata volja za sprechuvanje na korupcijata... Preporachano e da se prodolzhi so sudskite reformi no, kako shto reche Konevska-Trajkovska, ukazhano e deka treba da se zatvori prashanjeto so dooformuvanjeto na Sudskiot sovet. "Pokazhavme deka ima progres vo delot na zaostanatite predmeti koi vo prethodniot period ni bea notirani kako edni od negativnite karakteristiki. Toa znachi deka procentualno vekje odime vo pozitiva, odnosno deka se reshavaat predmetite i imame sudski epilog na edni od najsenzitivnite sluchai vo borbata protiv korupcijata. No, ostanuva prashanjeto za Sudskiot sovet, za shto sme obvrzani shto poskoro da go reshime i veruvam deka so politichkata soglasnost na site subjeti mnogu skoro kje go zatvorime toa prashanje", navede vicepremrkata za evrointegracii.
Spored nea, Brisel ocenil deka Makedonija ima napredok vo rechisi site delovi vo ispolnuvanjeto na ekonomskite kriteriumi. "Pozdraven e napredokot vo oblasta na Katastarot, podobrena e sostojbata vo odnos na stranskite investitori i osobeno se pozdravuva vladata za proaktivniot i profesionalniot odnos za privlekuvanje na stranski investicii. Vo ovoj del e pozdraveno i donesuvanjeto na trite najbitni instrumenti za pristapuvanje, nacionalniot razvoen plan, pretpristapnata ekonomska programa i donesenata nacionalna programa za usvojuvanje na pravoto na EU", objasni Konevska-Trajkovska.

Bitolchanec dobi azil vo Albanija
Po dve godini chekanje bitolchanecot Drago Petrovski dobi politichki azil vo Albanija. Spored vesnikot Gazeta shkjiptare, najgolema garancija za toa deka ja zboruva vistinata za albanskite vlasti bil faktot shto negovata majka e rodena vo edno selo blizu Korcha i deka negovata zhena e albanska drzhavjanka. Koga pred dve godini kaj preminot Gorica kaj Stenje ja minal granicata i pobaral politichki azil, albanskite vlasti bile vchudovideni. Toj togash izjavil deka vekje ne mozhel da go izdrzhi pritisokot i maltretiranjata od agentite na makedonskata Direkcija za bezbednost i kontrarazuznavanje, koi go obvinuvale deka e shpion na CIA i na albanskata tajna sluzhba ShISh.
Od makedonskoto MVR gi demantiraat vakvite obvinuvanja na Petrovski i izjavuvaat deka najverojatno stanuva zbor za labilna lichnost. Petrovski (52) e prviot Makedonec shto pobaral i dobil politichki azil vo Albanija. (Dnevnik)

PO SEDUM GODINI AFERATA "GOLEMO UVO" KONECHNO DOBI EPILOG
Drzhavata gi prislushuvala novinarite!
Prislushuvanite novinari od aferata Golemo uvo od 2000 godina dobija otshteta od po 350.000 denari. Takva presuda donese Krivichniot sud vo Skopje koj delumno ja uvazhi tuzhbata za otshtetno pobaruvanje vo vrska so prislushuvanjeto shto ja podnesoa 17 novinari. Toj gi zadolzhi Ministerstvoto za vnatreshni raboti i Makedonski telekomunikacii da mu isplatat solidarno po 350.000 denari na sekoj od tuzhitelite, odnosno vkupno okolu 100.000 evra. Vo sudskiot proces e utvrdeno deka oprema za prislushuvanje poseduvaat MVR i Telekom, a prislushuvanjeto bilo realno izvrsheno i ima posledici vrz novinarite.
Procesot shto pochna vo 2000 godina i traeshe sedum godini go vodea vkupno pet sudii. Povekje od dve godini predmetot tapkashe na mesto i bukvalno nishto ne se sluchuvashe. Paralelno, vo Sudot za chovekovi prava vo Strazbur se vodi postapka protiv drzhavata Makedonija poradi nerazumno dolgiot tek na sudskiot proces. Zhalbata vo Strazbur e podnesena na 17 januari 2006 godina i e vo faza na procesuiranje.
Aferata Golemo uvo izbuvna na krajot na 2000 godina, koga aktuelniot pretsedatel na drzhavata a togashen opozicionen lider Branko Crvenkovski obelodeni stenogrami od telefonski razgovori na prislushuvani politichari, novinari i diplomati.
Novinarite se nezadovolni od visinata na otshtetata i najavija zhalba na deneshnata presuda. Sepak, za niv ova pretstavuva demokratski proces, iako toj ne smee da zavrshi tuka. "Dosta Dimovska kako togashen minister za vnatreshni raboti treba da polozhi smetki za teshkoto krivichno delo vo nejziniot sektor. Mora da ima postapka protiv nea, za vo idnina da postoi strav od idejata za nechie prislushuvanje", velat novinarite. Spored niv, od vcherashnata presuda nemaat kjar novinarite, tuku sudstvoto i javnosta. Presudata kje vlijae pozitivno vrz javnosta, no vazhno e procesot da zavrshi dokraj, da se sankcioniraat tie shto dale naredbi za prislushuvanje. Samo taka tie shto kje prislushuvaat i kje davaat naredbi za takvo nezakonsko delo kje imaat na um deka nema lesno da pominat. (Vecher)

LUSTRACIJATA GI SKARA PRATENICITE
Trajanov: Udbash ne mozhe da bide kodosh
Pratenikot i lider na Demokratskiot sojuz Pavle Trajanov reagirashe na tvrdenjata na ekspremierot Vlado Buchkovski, koj go posochi nego i ushte trojca drugi pratenici kako sorabotnici na tajnite sluzhbi. "Ne sum zasegnat od lustracijata zashto dosega ne se sluchilo pripadnik na tajnata sluzhba da bide sorabotnik. Tie dve raboti ne odat zaedno. Jas gi znaev sorabotnicite, no jas ne sum", objasnuva Trajanov. Toj go obvini Buchkovski deka svesno saka da go diskreditira nego i negovata partija, no i da bide interesen pred javnosta. "Toj znae deka jas ja poddrzhuvam lustracijata. Na poslednata komisiska rasprava se soglasi so moite razmisluvanja deka ne treba da odgovaraat samo sorabotnicite, tuku i shefovite na tajnite sluzhbi i funkcionerite koi gi koristele nivnite informacii za diskreditacija na politichkite protivnici", smeta Trajanov. Spored nego, Buchkovski e vo zabluda ako misli deka samo postarite politichari se sorabotnici na tajnite sluzhbi. "I mladi lugje znaat da bidat dobri sorabotnici", veli Trajanov. Za nego, ako Buchkovski se spasi od lustracijata, nema da se izvleche od aferite shto gi ostavi zad sebe kako poraneshen premier i minister za odbrana. (Vest)

UJP UTVRDI KOLKU DANOK ZATAIL EKSMINISTEROT ZA ZDRAVSTVO VLADO DIMOV
Za neprijaven imot - 780.000 evra
Eksministerot za zdravstvo Vlado Dimov treba da plati danok od 780 iljadi evra. Vo postapkata za utvrduvanje na potekloto na imotot faten e i vtoriot golem zatajuvach na danok vo bel mantil, po eksdirektorot na Kardiologija Borche Petrevski koj treba plati 143.000 evra danok za neprijaven imot.
Skopskata direkcija na Upravata za javni prihodi mu go dostavila reshenieto na polnomoshnikot na Dimov, zatoa shto eksministerot ne e vo Makedonija. Poraneshniot minister ne dokazhal deka imotot shto go poseduva poteknuva od odanocheni pari. Zatoa UJP go odanochila so 70 otsto, odnosno go zadolzhila da plati danok od 48 milioni denari. Toj iznos treba da se plati vo rok od 15 dena. Vo sprotivno sleduva odzemanje na imotot. UJP samo go naplatuva danokot, a za reshenieto gi izvestuva drugite institucii, ako treba da povedat drugi postapki protiv zatajuvachot. Protiv eksministerot za zdravstvo Dimov vekje e podnesena edna krivichna prijava za zloupotreba na sluzhbenata dolzhnost. (Vest)

DODEKA BALKANOT SE PRESMETUVA SO TUTUNSKATA MAFIJA
Makedonija kako ostrovot na "crniot pirat"
Makedonija e na balkanskata opashka vo borbata protiv tutunskata mafija, osobeno otkako Srbija ja pochna golemata akcija Mrezha vo koja, spored site komentari, nikoj ne e poshteden - pochnuvajkji od politichari, od "glavata" Stanko Subotikj, pa se' do najobichnite carinici i vozachi. Ovoj zakluchok proizleguva od dosegashnite prezemeni akcii vo borbata protiv tutunskata mafija.
Pratenikot Pavle Trajanov, koj vo 1999 godina kako minister za vnatreshni raboti ja zabrani trgovijata so cigari, priznava deka vladata na Nikola Gruevski se koleba vo borbata so tutunskata mafija. "Jas ushte pred eden mesec podnesov amandman vo vrska so organiziraniot kriminal i korupcijata, no nikako da stigne na dneven red vo Sobranieto. Sepak, ovaa vlada pochna so nekoi aktivnosti. Imaat shansi za uspeh, zashto ne se vmeshani vo shvercot so cigari", smeta Trajanov.
Lani vo fevruari vo Bugarija beshe likvidiran Ivan Todorov-Doktorot, koj se smetashe za shef na bugarskata tutunska mafija i eden od glavnite tutunski bosovi na Balkanot. Pokraj nego, v zatvor ili vo grob za samo dve godini zavrshile eden kup kriminalci. Toa sleduvashe otkako Bugarija stana chlenka na NATO, za brzo potoa da vleze i vo EU. Serija apsenja organizirashe i popularnata romanska obvinitelka Monika Makovej, koja e sega sovetnichka na premierot Gruevski, so shto i taa zemja pokazha kako se presmetuva so organiziraniot kriminal. I Romanija e chlenka na EU i na NATO i ima ushte pogolem ekonomski rast od Bugarija.
Srbija se dvizhi so ogromni chekori napred, dozhivuva silen ekonomski razvoj i e se' poblisku do EU i do NATO. Spored oficijalnite informacii od EU, Hrvatska e sosem podgotvena za chlenstvo vo dvete organizacii.
Od dosegashnite istragi vo vrska so tutunskata mafija, vo Makedonija se podneseni samo nekolku krivichni prijavi za zatajuvanje danok protiv direktori vo Tutunskiot kombinat od Prilep. Osomnichenite bea vo pritvor samo eden mesec. Stevche Kocevski, direktor na Makedonija tabak vo periodot koga premier beshe Ljubcho Georgievski, dobi chetiri godini zatvor, no ne za shvercot so cigari tuku za zloupotrebi so akciite na Makedonija tabak i na Makedonija tabak 2000. Dragan Daravelski, poraneshen direktor na Carinata, koja vo site drzhavi bila neizbezhno vrzana so shvercot na cigari, nikogash ne beshe obvinet za sorabotka so tutunskata mafija, a beshe osuden na sedum godini zatvor za delenje sponzorstva?! Trajanov objasnuva: "Shvercot so cigarite pochna vo 1992 godina, koga so tutunskiot biznis vladeeshe Dancho Shuturkov, so pomosh na lugjeto na togashniot premier Branko Crvenkovski. Cigari shvercuvaa i crnogorskiot premier Milo Gjukanovikj i Slobodan Miloshevikj. EU mu progleda niz prsti na Gjukanovikj zatoa shto se boreshe protiv Miloshevikj, a toj gi mavtashe deka so valkanite pari od tutunot deli penzii i socijalna pomosh vo Crna Gora. Taka beshe se' do 1998 godina, koga jas kako minister ja zabraniv celata trgovija so tutunot. No, vo septemvri 1999 godina Shuturkov go ubedi premierot Georgievski deka e vo interes na Makedonija rabotata da prodolzhi, i taka tutunskata mafija prodolzhi da funkcionira se' do denes", raskazhuva Trajanov. Toj beshe smenet od funkcijata minister za vnatreshni raboti vo januari 2000 godina. (Vreme)

TAZHEN JUBILEJ NA STECHAJCITE
Sto denovi golgota pod shatori!
Stechajcite go odbelezhaa stotniot den od mirniot protest pred Sobranieto. Smesteni vo parkot Zhena-borec, vednash do prometnata ulica, tie gi pochuvstvuvaa site surovosti od zhiveenjeto na otvoreno. Poraneshnite rabotnici raskazhuvaat deka pred parlamentot prezhiveale studena zima i zheshki letni denovi, samo za da se izborat za svoite prava. "Istoshteni i odvoeni od nashite semejstva, imashe periodi koga bevme pred psihichko iscrpuvanje. Imashe mnogu trogatelni situacii koi ne' pogoduvaa, no sega ne se vrakjame na toa niz shto pominavme. Mnogu ni znachi poddrshkata i pomoshta shto ja dobivavme od gragjanite. Duri i malite deca ni davaat po nekoj denar shto im bil predviden za kupuvanje sendvich", veli Stojan Stojanov, pretsedatel na Zdruzhenieto na stechajnite rabotnici so nad 25 godini raboten stazh.
Toj veli deka postoi raspolozhenie kaj vladata za reshavanje na nivniot problem, za shto razgovarale so pretstavnici na NSDP. Ottamu im pojasnile deka za nivniot problem vekje diskutirale premierot Nikola Gruevski, pretsedatelot na NSDP Tito Petkovski i potpretsedatelot na DPA Menduh Tachi. "Postoi mozhnost predlog-zakonot da se stavi na dneven red vo Sobranieto i od vladeachkata VMRO- DPMNE, no spored premierot Gruevski najgolem problem e brojot na stechajcite koj Agencijata za vrabotuvanje ne mozhe tochno da go definira. Se raboti za 5.000 do 6.000 stechajci", veli Stojanov.
Stechajcite sobiraat pari za leb vo edna kartonska kutija, vo koja skopjani sekojdnevno ostavaat po nekoj denar. Minatata nedela stechajcite gi posetil i gradonachalnikot Trifun Kostovski, koj doniral produkti i lekovi za niv. Hrana dostavuva i crkvata Sveta Petka, a chest posetitel i donator e i operskiot pejach Boris Trajanov. (Vecher)

Vladata kje otvora besplatni internet-kafulinja
Do krajot na godinata vo povekje gradovi vo Makedonija Vladata kje otvori besplatni drzhavni internet-kafulinja. Spored planovite, besplatni internet-kafulinja kje se otvorat vo Skopje, Bitola, Tetovo, Struga, Shtip, Kumanovo, Prilep, Veles, Strumica, Kavadarci i Gevgelija i kje mozhat da gi koristat lica do 26 godini, kako i zheni nad 62 i mazhi nad 64 godini.
Spored vladiniot portparol Ivica Bocevski, namerata na vladata e so ovoj proekt da im ovozmozhi pristap do uslugata internet i do drugite uslugi od informatichkata tehnologija na shto e mozhno pogolem broj korisnici, pretezhno mladi lugje i korisnici od siromashnite socijalni sloevi. Posebna grupa od Ministerstvoto za transport i vrski i od Javnoto pretprijatie za stopanisuvanje so stanben i deloven prostor, zaedno so ministerot za informatichka tehnologija Ivo Ivanovski, za nekolku dena treba da podgotvi informacija za realizacijata na proektot. Objektite vo koi kje bidat locirani drzhavnite internet-kafulinja treba da gi obezbedi JP SSDP, a tamu kade shto nema gotovi prostorii, dopolnitelno kje se izgradat, informirashe Bocevski.
Spored vladiniot portparol, otvoranjeto na besplatnite drzhavni internet-kafulinja nema da mu nashteti na privatniot sektor vo ovaa dejnost. Besplatni drzhavni internet-kafulinja funkcioniraat i vo nekoi od zemjite-chlenki na EU. (Vest)

PREMIEROT VO BITOLA
Gruevski veti razvoj na zemjodelieto
Premierot Nikola Gruevski vo chetvrtokot neochekuvano gi poseti Bitola i bitolsko za, kako shto reche, odblisku da se zapoznae so problemite na zemjodelcite od Pelagonija. Pri posetata na opshtinite Novaci i Mogila, od razgovorot so zemjodelcite koi gi vrshea zemjodelskite raboti na nivite toj se informirashe za site problemi so koi se srekjavaat. Vo Mogila go poseti semejstvoto na Pivkovski i nivnata kravarska farma, a vo dvorot na opshtinskata zgrada vo Novaci odgovarashe na prashanjata na zhitelite. Vo Bitola premierot odrzha sostanok so chlenovite na Opshtinskiot komitet na VMRO-DPMNE, a potoa se prosheta po Shirok Sokak i po starata bitolska charshija kade shto razgovarashe so gragjanite. (Bitolski vesnik)

VOJSKATA NE SAKA DA PITACHI
Ajtov: Elenovski da prestane so politikantstvoto!
Samostojniot sindikat na vrabotenite vo odbranata na pres-konferencija gi povtori svoite baranja do Ministerstvoto za odbrana i do Vladata za zaednichko reshavanje na problemite na vrabotenite, iako ministerstvoto reshi da najde reshenie za nivnite problemi. Sindikatot bara da se ukine starosnata granica od 35 godini za profesionalnite vojnici vo ARM i predvremenoto penzioniranje na civilnite lica so 25-godishen raboten stazh, da nema tehnoloshki vishok, da se zgolemat platite chij prosek e pomal od prosechnata plata vo drzhavata, licata so reshenija za predvremeno penzioniranje da se penzioniraat so polna penzija i da se reshat stanbenite problemi.
Od Ministerstvoto velat deka baraat nachin kako da se zgolemi starosnata granica za rabota na profesionalnite vojnici, zatoa shto za toa treba da se izmeni Zakonot za sluzhba vo ARM. Se razgleduvaat i mozhnostite za zgolemuvanje na platite i za podobruvanje na statusot na civilnite lica.
Ministerot Lazar Elenovski eden den pred protestot na SSVO pred Ministerstvoto za odbrana im gi zgolemi platite na makedonskite mirovnici vo stranstvo za 10 nasto, no za sindikatot toa ne e reshenie na problemite na vrabotenite. Pretsedatelot na SSVO Risto Ajtov go povika Ministerstvoto za odbrana da prestane so politikantstvo i da raboti na ostvaruvanje na socijalnite prava na vrabotenite vo odbranata. (Vecher)

VO BITOLSKOTO SELO LAZHEC
Megjuetnichkite tenzii kje se ladat so voda
Javnoto pretprijatie Vodovod od Bitola go pochna postavuvanjeto vodovodni cevki od gradskata vodovodna mrezha do bitolskoto selo Lazhec, shto se naogja vo neposredna blizina na makedonsko-grchkata granica. Dolzhinata na vodovodnata trasa iznesuva 3.600 metri, a vkupnata investicija iznesuva 5,2 milioni denari, od koi 3 milioni se obezbedeni od Fondot za nedovolno razvieni podrachja, a preostanatite pari gi obezbedi opshtinata Bitola.
Kako shto e najaveno, izvedbenite raboti treba da zavrshat za eden mesec, koga zhitelite na seloto Lazhec kje dobijat chista voda za pienje. Ovoj zafat e del od planot za povrzuvanje na site sela so regionalniot vodovod, no mesnoto naselenie, spored nivnite komentari, mu dava i druga dimenzija: kako nachin na smiruvanje na tenziite megju Makedoncite i Albancite i vrakjanje na sozhivotot i megjusebnata doverba.
Megju meshtanite se' ushte postoi nezadovolstvoto shto se pojavi po narushuvanjeto na sozhitelstvoto pred nekolku godini, koga namerata za izgradba na dzhamija vo centarot na seloto gi skara dvata entiteta. Albancite sakaa da izgradat dzhamija na edna lokacija na koja se otkrieni temeli od crkva, na shto Makedoncite ostro se sprotivstavija. Situacijata e posmirena, no tenzijata shto se sozdade togash se' ushte postoi. Ushte se cheka donesuvanjeto na konechnata odluka za sporot shto se vleche niz sudskite lavirinti i niz nadlezhnite institucii.

BITOLA
Grad so 21 cheshma
Javnite cheshmi vo Bitola bea tema na mnogu diskusii, a neodamna vo nekoi elektronski mediumi kritichki beshe protolkuvan nedostigot od javni cheshmi vo gradot so apel za nivno otvoranje. Spored prviot chovek na JP Vodovod Zoran Ilieski, "vo gradot imame 21 javna cheshma - toa e podatok shto malkumina go znaat - a od niv samo od tri ne teche voda. Toa se ednata cheshmata kaj Umetnichkata galerija, kaj nekogashniot Dom na ARM i kaj Gradskiot chasovnik, od koi ednata e osobeno interesna". Se raboti za postavenata cheshma na poplocheniot del kaj nekogashniot Dom na ARM koja voopshto ne e povrzana so infrastruktura, znachi nema nitu dovod nitu odvod!?
"Ovoj broj na cheshmi za grad kako shto e Bitola mozhebi ne e tolku golem, no vo sekoj sluchaj gi zadovoluva potrebite", kategorichen e Ilioski.

MARIOVO
Grci kje gradat loven rezervat
Lovechkoto drushtvo Kimidikos Simonos od Voden planira da izgradi loven rezervat vo Mariovo. "Mariovo izobiluva so divi zhivotni, a vo fondovite na Evropskata unija ima sredstva za investiranje vo ovaa sfera. Tokmu zatoa denovive vo poseta na opshtinata Novaci prestojuvaa lovci od lovechkoto drushtvo od Voden koi sakaat da investiraat vo izgradba na golem lovechki rezervat", izjavi Lazar Kotevski, gradonachalnik na Novaci. Toj istakna deka lovechkoto drushtvo Kimidikos Simonos planira da izgradi nekolku lovechki kukji i da donese divi zhivotni so shto kje se zbogati segashniot fond od divi svinji, fazani, volci, zajaci, retki ptici, no i srni, za koi kje se vodi posebna grizha.
Vo momentov lovnite tereni vo Mariovo gi upravuvaat lovechkite drushtva Sokol i Kajmakchalan od Bitola, so koi poradi prethodno obezbedenoto koncesionerstvo treba da se razgovara za ponudenata investicija od Voden. (MIA).

STRUMICA
Razdor megju donatorite na hramot i vladikata Naum
Izgradbata na noviot soboren hram Presveta Bogorodica vo centarot na Strumica vekje podolgo vreme vnesuva razdor i otvoren sudir megju nekoi donatori i od niv zavedeni vernici od edna, i mitropolitot na Strumichkata eparhija g. Naum od druga strana. Zdruzhenieto na gragjani Pravoslavno delo se zalaga za prodolzhuvanje na izgradbata na crkvata spored prvobitniot proekt na arhitektot Janko Konstantinov i se zakanuva deka kje pochne so sobiranje potpisi za organiziranje referendum na koj gragjanite na opshtinata bi se izjasnile za nivnata - poskapa, ili za poevtinata varijanta na ovoj verski objekt shto ja predlaga mitropolitot Naum.
Izgradbata na noviot crkoven hram pochna pred povekje od edna decenija, so donacii i so dobrovolni prilozi od vernicite, no poradi nedostig od sredstva gradezhnite raboti vekje podolgo vreme se stopirani. Za izgradbata na crkvata trebashe da se potroshat okolu 15 milioni evra. Vladikata Naum donese odluka za revizija na prvichniot proekt, shto predizvika nezadovolstvo i revolt kaj nekoi od donatorite i kaj pomal broj vernici. Spored taa odluka, troshocite za izgradba na novata crkva treba da se prepolovat i da se skrati visinata na glavnata kupola od 30 na 15 metri. Protivnicite na vladikata Naum formiraa zdruzhenie na gragjani-vernici koe insistira izgradbata da prodolzhi spored stariot proekt, pri shto ne se posochuvaat sigurni izvori za obezbeduvanje na potrebniot iznos. I pokraj predvidenite skratuvanja, novata crkva vo Strumica sepak kje bide najgolem pravoslaven verski hram vo Makedonija. (MIA)

PRILEP
Zmii kasnale dvajca prilepchani
Vo poslednive nedeli dvajca prilepchani gi kasnale zmii - edniot vo naselbata Varosh, a drugiot vo lozje vo seloto Rakle. Po dobienata terapija dvajcata se nadvor od zhivotna opasnost, no se zhalat deka imaat posledici po zdravjeto. Od prilepskata bolnica gi smiruvaat gragjanite deka raspolagaat so serum.
Milivoj Josifoski (67) go kasnala zmija dodeka se dvizhel po ulicata Kozjak, blizu do rezervoarot za voda pod Markovi Kuli. "Na ulicata imashe rastovareno drva i morav da zgaznam vo trevata. Naednash preku pantalonite me kasna za noga. Ja vidov zmijata, beshe dolga 30-40 santimetri. Go stegnav mestoto, go izmiv i vednash me odnesoa vo bolnica. Najverojatno zmijata bila vo drvata", veli Josifoski. Gjorgjija Jovanoski (59) go kasnal poskok na prstot, dodeka rabotel vo lozjeto. Zmijata bila svitkana vo loznicata.
Prilepchanite velat deka godinava zabelezhale mnogu povekje zmii vo sporedba so minatite godini i pretpostavuvaat deka prichina za toa e toplata zima. (Shpic)

IZLOZHBA NA KUCHINJA VO HRVATSKA
Makedonski sharplaninec prvak na Evropa
Makedonski sharplaninec e proglasen za prvak na Evropa na izlozhbata na kuchinja shto se odrzha vo Zagreb. Vo silna konkurencija, vo koja uchestvuvaa povekje od 10.000 kuchinja od cela Evropa, sharplaninecot Gani Korapski gi osvoi najvisokite ocenki od sudiite, pobeduvajkji nekolkukratni prvaci od razni kucheshki rasi. Ova e prvpat edno kuche od Makedonija da ja ponese nagradata evropski prvak, a naedno toa stana i prviot sharplaninec od Makedonija shto se zakitil so vakva nagrada. Osumnaesetmesechniot sharplaninec Gani gi zaseni site prijaveni rasni kuchinja, megju koi imashe i shampioni na Francija, Finska, Ungarija, Hrvatska, Srbija... "Ovaa pobeda ne e bitna samo za kucheto i za rasata, tuku i za celata Makedonija", izjavi Nacko Salovski od odgleduvachnicata Korab, od chie leglo poteknuva evropskiot prvak, a koja e registrirana vo Svetskata kinoloshka federacija. Sopstvenik na evropskiot prvak e Zoran Milevski. (Vreme)