DETALI OD POLICISKATA TEPACHKA VO "HARDROK"
Policajcite se obiduvaat da gi unishtat dokazite
Po incidentot vo skopskata diskoteka Hardrok dvajcata uchesnici Arton Ali i Aleksandar Smilevski, inspektori za sledenje od oddelot za organiziran kriminal, koi pri pukanjeto bile sovladani od obezbeduvanjeto na agencijata Lupus pred da predizvikaat pogolema tragedija, se obiduvale da gi skrijat tragite vo istragata okolu sluchajot koga policaecot ispuka povekje kurshumi vo diskotekata vo vreme koga taa beshe polna so gosti. "Za incidentot se vodi istraga vo oddelot za vnatreshna kontrola na MVR, a protiv eden od inspektorite kje bide podnesena prijava za narushuvanje na bezbednosta", izjavi Vojche Zafirovski, nachalnik na toj sektor.
Ranetiot obezbeduvach na agencijata Lupus po zdobienata povreda se chuvstvuva dobro.
Neoficijalno, ova ne e prv incident vo koj bil vmeshan policaecot Arton Ali. Toj pred dve godini pukal od sluzhbeniot policiski pishtol pred druga skopska diskoteka. Togash sluchajot, vo koj nemalo povredeni, bil zaboshoten bidejkji negoviot tatko Ismet Ali rabotel kako visok policiski funkcioner.
Neoficijalno doznavame deka, od zasega neutvrdeni prichini, bila unishtena ampulata od policisko depo vo koja vecherta bila zemena krvta na Arton Ali, a nedostigaat i povekje od chaurite shto gi zela od policiskata ekipa koja go vrshela uvidot nokjta po incidentot.
Spored ochevidcite, celiot incident po mnogu neshta se razlikuva od onoj shto go plasira policijata. Imeno, policajcite vnatre vo diskotekata fizichki napadnale eden gostin koj bil vo drushtvo na svojata devojka. Toj pobaral pomosh od obezbeduvanjeto, koe reagiralo. Dodeka policajcite bile pridruzheni od obezbeduvachite za da izlezat nadvor od lokalot, Ali izvadil pishtol.
Potoa pochnal da se zakanuva kon site i da puka. Spored svedocite ispukal povekje od sedum do osum kurshumi, no potoa nekoi od chaurite ischeznale od istragata. Reakcijata na obezbeduvachite go sprechila Ali da predizvika tragedija od pogolemi razmeri. Vo celata meshanica nekolkumina od Lupus se obiduvale da mu go odzemat oruzhjeto so koe toj pukal vo site pravci, pri shto e ranet eden od niv.
Nasilnikot Ali ne zaprel tuka - koga po prijavata na Lupus vo policijata pristignala ekipa na Alfi, toj pukal dvapati i kon niv, po shto bil sovladan i priveden. Policijata vekje raboti na snimkite od videokamerite vo Hardrok. (Vecher)

GROZOMORNO UBISTVO VO SRBIJA
Srpski policajci ubile slatkar od Gostivar
Pripadnicite na srpskata policija Igor M. i Aleksandar J. se uapseni pod somnenie deka na grozomoren nachin go ubile Jakup Hajdini (34), slatkar od Gostivar, koj ischeznal na 5 maj godinava na teritorija na Srbija. Gostivarecot bil ubien i ograben, a potoa zakopan vo dupka. Slatkarot, koj imal i hrvatsko drzhavjanstvo, pred eden mesec so avtomobil trgnal od Zagreb vo rodniot Gostivar. Negovoto semejstvo go chekalo, no otkako ne stignal doma vednash ja izvestile hrvatskata policija, koja sorabotuvala so kolegite od Srbija za da go najdat ischeznatiot Hajdini. Negovoto telo bilo najdeno vo minatata sabota na planinata Goch, vo blizinata na Krushevac. Od srpskoto MVR go potvrdija sluchajot. "Kriminalistichkata policija na Policiskata uprava od Krushevac, vo sorabotka so MVR na Srbija, gi uapsi i gi izvede pred istrazhen sudija vo Okruzhniot sud vo Krushevac osomnichenite Igor M. (23), policiski sluzhbenik od Trstenik, i Aleksandar J. (21), policiski sluzhbenik vo Belgrad. Uapsen e i Milan V. (22) od Trstenik. Site se privedeni poradi osnovano somnevanje deka izvrshile krivichno delo teshko ubistvo", velat za Dnevnik od Biroto za odnosi so javnosta na srpskoto MVR.
Policajcite shto go otkopale teloto bile zgrozeni od gletkata i od svireposta na ubistvoto.
Semejstvoto na Hajdini, koe vo Gostivar poseduva nekolku slatkarnici, prvo ja informiralo hrvatskata policija, koja po 10 dena preku belgradskata kancelarija na Interpol gi izvestila kolegite vo Srbija.
Istragata pochnala so pomosh na telefonskiot broj na mobilniot telefon na Hajdini. Istragata utvrdila deka telefonot na gostivarecot bil iskluchen na 5 maj vo okolinata na Trstenik. Toj prethodno mu se javil na semejstvoto koga bil vo blizina na Belgrad i ottogash mu se gubi tragata. Vo prvo vreme policijata ne ja iskluchila mozhnosta gostivarecot da bil kidnapiran, zashto poteknuval od imotno semejstvo. Problem bilo toa shto za eden mesec nikoj ne se javil da bara otkup od semejstvoto. Poradi toa se pretpostavuvalo deka najverojatno e ubien.
Za toa vreme srpskata policija uspeala da im vleze vo traga na osomnichenite, a dokazite protiv niv se sobirale od den na den. Kluchna traga bil faktot deka trojcata osomnicheni na 5 maj nokjta zaedno so gostivarecot ja minale naplatnata rampa vo blizina na Krushevac, kade shto toj bil viden posleden pat. "Trojcata osomnicheni doshle vo Bubanj Potok od Trstenik so namera da zaprat nekoj vozach i da mu go ukradat avtomobilot. Na toa mesto dvajcata policajci go nachekale gostivarecot i go zamolile da gi preveze do Parakjin, na shto toj se soglasil. Dodeka patuvale, tretoosomnicheniot gi sledel so svoj avtomobil. Na parking vo blizinata na Parakjin go zastanale gostivarecot, go sovladale i mu gi vrzale racete so lisici, a potoa prodolzhile kon Trstenik. Na planinata Goch go chuvale vrzan okolu eden chas, a potoa, otkako iskopale dupka, go ubile so tap predmet i go zakopale", tvrdat izvori od istragata. Policajcite potoa go prodale luksuzniot avtomobil na Hajdini za nekolku iljadi evra. Prodolzhile da doagjaat na rabota i ne zabelezhale deka se glavnite osomnicheni. Otkako bile privedeni, pred istrazhniot sudija dvajca se branele so molchenje, no tretiot priznal kade e zakopano teloto. (Dnevnik)

Skopjanec ranet vo krvna odmazda
Zhitel od skopskoto selo Studenichani bil ranet so eden kurshum od ogneno oruzhje. Spored policijata, vo I. Ramadani (22) pukal A. Idrizi (40) od istoto selo. Prichina za incidentot bila krvna odmazda megju nivnite semejstva. Vo nedelata okolu 19.45 chasot pred selskata chajdzhilnica Bejta nastanala raspravija megju niv, po koja Idrizi od pishtol hekler, shto go poseduval so dozvola, ispukal nekolku kurshumi kon Ramadani. Eden od kurshumite go pogodil Ramadani vo podlaktnicata. Policijata nabrzo pristignala i go privela vooruzheniot napagjach.
Netrpelivosta megju semejstvata Idrizi i Ramadani postoi od porano. Prviot incident se sluchil na 15 oktomvri 2004 godina. Togash Z. Idrizi i negovite bratuchedi pukale kon A. Ramadani i I. Ramadani (22). Vo napadot bil ranet I. Ramadani, koj pochinal shest meseci po lekuvanjeto. (Dnevnik)

Pukal vo momchinja zashto bila pretepana vnuka mu
E. S. (31) od skopskoto selo Batinci napadnal i pretepal dve momchinja od seloto, a potoa pukal vo niv zatoa shto bratot na edno od napadnatite momchinja prethodno ja pretepal vnuka mu. Sluchajot e prijaven vo policija koja izvrshila uvid na mestoto na nastanot. Incidentot se sluchil okolu 3 chasot utroto, koga vednash do vlezot od seloto E. S. gi nachekal A. I. (19) i R. J. (19) od Batinci i pochnal da gi tepa so kloci i so tupanici. Koga momchinjata se obidele da mu izbegaat, E. S. pukal kon niv. Prichina za napadot bilo toa shto prethodno pomaliot brat na A. I. vo osnovnoto uchilishte Alija Avdovikj i' gi vrzal ochite na vnukata na E. S. i ja tepal so shlakanici.

Visela obesena chetiri meseci
Ljubica Dodeska (66) od kumanovskoto selo Pelince bila najdena obesena na drvo vo mestoto Orleov Kamen vo blizina na seloto. Nejzinoto telo, koe viselo na jazhe zavrzano na granka, bilo vo faza na raspagjanje, a go nashol zhitel na seloto koj povikal policija. Pri uvidot bilo konstatirano deka na teloto nema tragi na nasilstvo.
Nejzinite najbliski ja prijavile Ljubica za ischeznata na 10 fevruari godinava. Taa zhiveela so svojot sin, koj imal zdravstveni problemi. Taa utroto izlegla od doma, velejkji im na sosedite deka kje odi da go bara sinot koj izlegol bez da e' kazhe kade kje odi. Od toj moment i se gubi sekakva traga.
Dodeska imala narusheno zdravje i chesto izleguvala od doma bez da im se javi na najbliskite. Po nekolkuchasovno otsustvo pak se vrakjala doma. No, za zhal, taka ne bilo posledniot pat koga izlegla i vekje ne se vratila. (Vest)

SKANDALOZNA PRESUDA ZA TRAGICHNATA SOOBRAKJAJKA KAJ STRUGA
Morli e osuden na dve godini uslovno
Britanecot Nikolas Morli, vozach na megjunarodnoto reli Gambol 3000, so nasmevka go napushti Osnovniot sud vo Struga otkako beshe osuden na uslovna zatvorska kazna od dve godini za soobrakjajkata vo koja zagina brachnata dvojka Chepunjoski. Toj beshe vednash pushten od pritvorot i nema da ja odlezhi zatvorskata kazna ako vo narednite tri godini ne napravi novo krivichno delo. Krivichniot sovet so koj pretsedavashe sudijata Ace Petreski go proglasi vozachot za vinoven za soobrakjajkata shto se sluchi na 2 maj godinava na izlezot od Struga koga Morli, vozejkji porshe, so golema brzina udril vo golfot na sopruzhnicite Vladimir i Margit.
I majkata na Morli Pamela beshe zadovolna od presudata. Taa so solzi vo ochite go docheka Morli vo pregratka.
"Ova beshe neverojatno stresen period za Nik i so netrpenie go ochekuvam negovoto vrakjanje doma. Svesni sme za golemata tragedija, no jas i mojot sin ne napravivme nishto pogreshno", izjavi Pamela Morli.
Odbranata na britanskiot vozach nemashe komentar na presudata i najavi deka Morli nema vednash da zamine vo Velika Britanija, tuku kje ostane nekolku dena vo Ohrid.
Britanecot e osuden za teshki dela protiv bezbednosta na lugjeto i imotot vo soobrakjajot za shto, spored Krivichniot zakonik, e predvidena zatvorska kazna i do deset godini. Neoficijalno doznavame deka protiv presudata kje se zhali Javnoto obvinitelstvo, naveduvajkji go faktot deka za vakvo delo na vinovnikot mu sleduva kazna zatvor od najmalku chetiri godini ako bide proglasen za vinoven.
Sudskiot sovet go zadolzhi Morli da gi plati sudskite troshoci od 88.000 denari. Sudot utvrdi deka na denot na nesrekjata Britanecot vozel so porsheto so brzina od 161 km na chas i deka direktno se sudril so golfot shto vo toj moment od sporeden se prikluchil na magistralen pat. Vo tekot na sudenjeto bea prezentirani sprotivni veshtachenja za brzinata so koja Morli go upravuval avtomobilot.
Spored veshtoto lice Mile Popovski, soobrakjaen inzhener, Morli vozel so pregolema brzina, a spored izveshtajot na struchnjacite Richard Lambur od Velika Britanija i Vinko Gaica od Skopje vinoven bil zaginatiot Vladimir Chepunjoski, a Britanecot navodno vozel so brzina od 70 do 76 kilometri na chas. I sovozachot na Morli Metju Mekonvil go braneshe svojot kolega i tvrdeshe deka vozel so normalna brzina. Interesno e toa shto vo tekot na sudenjeto advokatot na semejstvoto na zaginatite pobara osloboditelna presuda za Morli i reche deka za nesrekjata e vinovna loshata sudbina.
Se shpekulira deka semejstvoto se dogovorilo za otshteta od nad 100.000 evra. (Dnevnik)

PO POCHNUVANJETO NA SRPSKATA PRESMETKA SO TUTUNSKATA MAFIJA
Makedonskite delovni i politichki tutunski igrachi ne spijat mirno
Srpskata policija vekje go kompletira spisokot na site drugi tutunski bosovi shto se na red za apsenje kako del od akcijata Mrezha. Po Stanko Subotikj-Cane "na dneven red" doagjaat i drugite krupni ribi shto se planirani za chistka. Vo policiskiot izveshtaj Mrezha se obelezhani chetiri pogolemi kriminalni grupi, osum podgrupi, a listata na osomnicheni sodrzhi iminja na duri 200 lica. Najgolem broj od niv denes se ugledni biznismeni, etablirani vo javniot zhivot na Srbija i nejzinite sosedi. Navistina zachuduva reshitelnosta na vladata na Koshtunica da se pravi so tutunskata mafija bez pardon i bez popust kon kogo bilo. Dokaz za toa e direktniot udar vrz najsilniot igrach na tutunskata scena Stanko Subotikj-Cane, drugar i prijatel na Milo Gjukanovikj, poznajnik i blizok prijatel i na povekje makedonski politichari i tutunski bosovi.
Interesno e deka Mrezha pochna vednash po zavrshuvanjeto na akcijata Sabja, shto se povede po atentatot vrz Zoran Gjingjikj. Interesen podatok od toj del od istragata e soznanieto deka povekje od 70 otsto od tie svedoci vo svoite iskazi tvrdele deka cigarite stignuvale od Makedonija.
Ova ne treba da chudi, zashto vo periodot 1995-96 i potoa, se' do svojata smrt i nekolku godini podocna, so tutunskiot biznis na Balkanot suvereno vladeeshe Dancho Shuturkov. Makedonija tabak beshe tutunska imperija od vremeto na poraneshna Jugoslavija, pod kontrola i zashtita na mokjnoto evrejsko semejstvo Verhajmer. Shuturkov beshe vo kumska vrska so glavata na semejstvoto, chij biznis so decenii se upravuva od Shvajcarija. Makedonija i Makedonija tabak do 1998 godina bea centar na tutunskiot biznis i preku frishopovite bea pokritie za ogromni kolichestva cigari, uvezeni ili proizvedeni vo falsifikuvana varijanta. Tutunskite kombinati vo Prilep, Skopje i Kumanovo togash imaa i edna dopolnitelna uloga, preku tretata smena, koga nikoj ne zboruvashe shto i za koj pazar se proizveduva.
Togashnite sorabotnici na Shuturkov denes se na crnata lista za krivichen progon. Pokraj Cane Subotikj, na taa lista se i "dzvezdi" kako Mirko Vuchurevikj, Bojana Bajrushevikj-Tref, Marko Miloshevikj, Predrag Rankovikj-Peconi... Site tie ja imaat nesrekjata vo poslednite dva meseca da lezhi vo pritvor poraneshniot direktor na srpskata carina od vremeto na vladeenjeto na Slobodan Miloshevikj Mihail Kertes-Bracika. I neupatenite znaat deka nema poinformiran i poinvolviran chovek od nego, taka shto rasvetluvanjeto na okolnostite za koi e zainteresirana istragata odi mnogu brzo. Kertes beshe glavniot kontrolor na site mozhni drzhavni kanali po koi vladite na Branko Crvenkovski i na Milo Gjukanovikj preku tutunskite bosovi sorabotuvale so rezhimot na Slobodan Miloshevikj.
Vekje nekolku dena po pochnuvanjeto na lovot na srpskite tutunski bosovi makedonskite delovni i politichki igrachi ne spijat mirno. Osobeno ekipite okolu Crvenkovski i Kosta Jankovski, Makedonec so hrvatski pasosh. Vo Italija kako zashtiten svedok vekje pet godini pod zashtita zhivee Srekjko Kestner, poraneshen potstanar na skopskata ulica Slavejko Arsov, a nekolku dena vo srpski pritvor e Miki Peshikj, drugar i poznajnik na skopskiot dzhetset. Od "skopskata kjelija" nedostiga samo pokojniot Vanja Bokan. (Vreme)

SEKSUALNIOT MANIJAK OD ZRNOVCE PROZBOREL PRED ISTRAZHNIOT SUDIJA
Zhenite me napagjaa zashto sum golem sharmer
Z. V. (26), lokalniot manijak od Zrnovci, poznat megju meshtanite po prekarot Shileto, pred istrazhniot sudija vo Osnovniot sud vo Kochani odrekuval deka se obidel da ja siluva V. V. (32) vo polskiot nuzhnik vo dvorot od nejzinata kukja. Sakajkji da si obezbedi alibi, toj rekol deka na 25.minatiot mesec vo 22,30 chasot, koga spored prijavata i' se nafrlil na zhenata, bil na drugo mesto. No V. V. posvedochila deka toj ja napadnal vo nuzhnikot so otkopchan shlic od pantalonite i so izvaden polov organ i deka bil nasilen i ja stegal za vratot i za gradite. Pred da bide faten od kochanskata policija i pritvoren vo shtipskiot zatvor, osomnicheniot se falel pred nekolku soselani deka bil tolku sharmanten shto zhenite sami mu se podavale, a ne deka toj gi napagjal niv.
Vo Zrnovci velat deka stanuva zbor za nezdrav chovek, zashto koga manijachel po seloto bil so simnati pantaloni i polugol, pa im se pokazhuval na zhenite bez ogled na nivnata vozrast. Nokje shetal po sokacite i im dzirkal vo nuzhnicite, vo banjite i vo spalnite na meshtanite, kachen na pokrivi, na drvja ili na terasi. Selanite baraat da go pregleda lekar za nervi, zashto ne sakaat so nivnite kjerki, zheni i majki da se izzhivuva nekoj kako Shileto. Vo dosegashniot tek na istragata ne e pobarano nevropsihijatrisko veshtachenje za presmetlivosta na Z. V. Nemu ova mu e prva krivichna prijava so koja se somnichi za obid za siluvanje.
Na falbite na Shileto deka bil golem sharmer, zhenite od Zrnovci odgovorija so peticija so okolu 200 potpisi. Baraat od lokalnata samouprava na Opshtina Zrnovci da rasprava i da prezeme merki so koi kje bidat zashtiteni od negovoto bludno i nasilno odnesuvanje. Potpisite bile sobrani ushte pred da bide pritvoren Z. V.