(Aleksandar Donski) - * Povekke antichko-makedonski lichni iminja imaat svoja etimologija vo sovremeniot makedonski jazik!
* Mirkin, Nana, Pita, Stamen, Stasan... - iminja shto gi nosele i antichkite Makedonci.
Myrcin(us). Imeto Mirkinus go zapishal Herodot kako ime na kral na makedonskoto pleme Edoni. Ako se otstrani grchkiot sufiks "us" se dobiva imeto Mirkin. Vo deneshniot makedonski onomastikon postoi zhenskoto ime Mirka (izvedeno od imenkata mir), dodeka Mirkin e prisvojna pridavka izvedena od ova ime, koja znachi "onoj shto pripagga na Mirka". Poznato e deka duri do prvata polovina na 20 vek Makedoncite bile determinirani spored imeto na bliska zhenska lichnost. Toa najchesto bila majkata (Pencho Conin, t.e. Pencho koj bil sin na Cona), no ponekogash duri i sakanata (Kosta Racin, koj go dobil svojot prekar poradi imeto na negovata sakana Raca i sl.).
Nana. Ova ime, od avtentichni izvori, go prenesuva d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 153). Vo deneshniot makedonski jazik se koristi glagolot nana (spie). Imeto Nana postoi i vo deneshniot makedonski onomastikon.
Perustae. Ova brigisko-makedonsko ime izgovorno potsetuva na makedonskata imenka perustija (predmet od starata pokukknina so pomosh na koj se podgotvuval ruchek nad otvoren ogan). Vo sovremeniot makedonski onomastikon se srekkava imeto Peruska.
Pita. Imenkata pita postoi vo povekke slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto Pito.
Pittak(os). Dali ova e varijanta na prethodnoto ime? Imenkata pitach postoi vo deneshniot makedonski jazik (toj shto pita, bara). Vo sovremeniot makedonski onomastikon posvedocheno e imeto Pitako.
Plat(or). Ova ime isto taka e spomnato od d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 144). Izgovorno vo negoviot koren se prepoznava deneshnata makedonska imenka plat (vid na platno). Vo deneshniot makedonski onomastikon postoi imeto Platin.
Pyrrh(os). Osnovata na ova ime izgovorno e ista so deneshnata makedonska imenka pir (shto ja ima i kaj drugite slovenski) jazici. Slichna imenka so znachenje povrzano so ognot ima i vo grchkiot jazik. Postojat nekolku antichki iminja so osnovata pir.
Rumi. Ova antichko-makedonsko ime e spomnato kako ime najdeno na natpis (Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1778-1826"; Skopje, 1992, str. 54). Izgovorno korenot na ova ime go ima vo deneshnata makedonska pridavka Rumena (koja se srekkava i kako zhensko ime vo deneshniot makedonski onomastikon).
Sever(os). Ova antichko ime izgovorno ja sodrzhi imenkata sever. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto Sever.
Sipa, Sipa(s). I ovde imame dve formi na istoto brigisko-makedonsko ime, od koi ednata e helenizirana so grchkiot sufiks "s". Imenkata sipa postoi vo deneshniot makedonski jazik (a sekako i vo drugi slovenski jazici) kako ime na ezersko zhivotno. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto Sipe.
Sita. Ova antichko-makedonsko pajonsko ime, vrz os-nova na avtentichki izvori go naveduva d-r Nade Proeva ("Studii na antichkite Makedonci", cit. delo, str. 151). Ova ime izgovorno se poklopuva so pridavkata sita. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi mashkoto ime Sitko.
Sopol(is). Sluchajot so ova antichko-makedonsko ime e mnogu interesen. Ova ime e spomnato od Arijan, kako ime na makedonski oficer vo vojskata na Aleksandar Makedonski (Arrian: "The Campaigns of Alexander", vo prevod na Aubrey De Selincourt, Pengiun books, USA, 1987). Vo Rechnikot na Qubica Stankovska (str. 255), e zapishano potpolno istoto ime (Sopol), kako ime na Makedonec od 17 vek. Ona shto e interesno e tvrdenjeto na Stankovska deka etimologijata na ova ime e - slovenska. Vo vrska so ova Stankovska pishuva:
"Sopol, izvedeno od praslovenskiot koren "sop" plus sufiks "ol", spored Sopotin, Sopotnik, spored staroslovenski "sopol", XVII vek".
Vo prodolzhenie avtorkata go dava i imeto Sopotin, chija etimologija ja objasnuva so staroslovenskiot termin za silen izvor.
Stamen(es). I ova ime go spomnuva Arijan (cit. delo, st. 232). Zborot stamen e poznat deneshen makedonski zbor i istiot, po svojot izgovor, celosno se poklopuva so ova ime shto go nosele antichkite Makedonci. Imeto Stamen postoi i vo deneshniot makedonski onomastikon.
Stasan(or). I ova ime go spomnuva Arijan (cit. delo na nekolku mesta). Ochigledno deka izgovorno korenot na ova ime e identichen so deneshniot makedonski zbor stasan. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat iminjata: Stase, Stasin i Staso.
Scritia. Ova ime e spomnato vo knigata "Travels in Northern Greece" by William Martin Leake, London, 1835, vol. III (Nacionalna biblioteka Pariz, signatura J.12345-12348). Izgovorno vo ova ime se prepoznava pridavkata skrita.
Tata, Tato, Tataia. Ovie iminja, vrz osnova na avten-tichni izvori go naveduva d-r Nade Proeva ("Studii na antichkite Makedonci", cit. delo). Vo srednovekovniot makedonski onomastikon se srekkavaat iminjata: Tato, Tate, Tatko, Tatka i Tatin.
Temen(os). Poznato antichko-makedonsko ime, koe izgovorno se poklopuva so deneshniot makedonski zbor temen, shto go ima i vo drugite slovenski jazici. Vo deneshniot makedonski onomastikon postoi ime so ist koren - Temenuga.
Traizina. Korenot na ova brigisko-makedonsko ime izgovorno potsetuva na makedonskata pridavka trazhena (barana, posakuvana).
Caran(us). Poznato antichko-makedonsko lichno ime. Vo negoviot koren se prepoznava deneshnata makedonska imenka kruna, koja ja ima i vo drugi slovenski jazici. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto Karanche.
Crater(us). Ova ime e spomnato od nekolku avtori. Izgovorno imeto e isto so deneshniot makedonski zbor krater, shto go ima i vo drugite slovenski jazici. Vo deneshniot makedonski onomastikon postoi imeto Krate.
Drugi lichni iminja
Postojat i drugi lichni iminja shto gi nosele antichkite Makedonci, koi po svojot izgovor asociraat na deneshni makedonski zborovi i na zborovi od drugite slovenski jazici, a ovde navedovme samo nekoi od najochiglednite.
Sepak nedostasuva etimologijata na najgolemiot del od niv za da se potvrdi celosnata vrska, iako izgovorot napadno se poklopuva.
Nekoj mozhebi kke zabelezhi deka znachenjeto na deneshnite makedonski zborovi, no i na zborovi od drugite "slovenski" jazici, ne mozhe da se upotrebi za etimoloshka analiza na lichnite iminja shto ovde gi navedovme. Mozhebi nekoj kke zabelezhi deka e teshko zamislivo nekoj svoeto dete da go krsti Perustija (metalen predmet shto se staval na ognot), pa ottamu izgovornata slichnost pomeggu imeto Perustae i imenkata perustija e samo "sluchajnost". Kako odgovor na ova kke potsetime deka krite-riumite za sozdavanje na lichnite iminja vo antikata ne bile sosema isti kako denes. Konkretno, vo makedonskiot onomastikon duri i vo 19 vek postoele lichni iminja izvedeni od predmeti od pokukkninata. Takvo e lichnoto ime Masa, potoa imeto Lambe i drugi. Ovoj fakt mozhe da pretstavuva indicija deka i antichkoto ime Perustae etimoloshki e povrzano so imenkata perustija, koja vo minatoto bila vazhen del od pokukkninata.
SHto se odnesuva do lichnite iminja, koi izgovorno se poklopuvaat so deneshni makedonski glagoli, kke spomneme deka takvi iminja postojat i vo deneshniot makedonski onomastikon (Gone, Bere i drugi).
SHto se odnesuva do iminjata koi izgovorno se slichni ili isti so deneshni makedonski zborovi za delovi od obleka (Mantijas, Plator), kke kazheme deka i takvi iminja se zabelezhani vo makedonskiot onomastikon. Konkretno vo 19 vek e posvedocheno imeto Vuna (dijalektna forma od volna).
Seto ova e ushte eden pokazatel deka kriteriumite na sozdavanje na lichnite iminja vo minatoto i navistina ne bile isti kako segashnive i toa mora da se ima predvid koga se istrazhuva nivnata etimologija.
Sekako deka postojat i izvesen broj iminja shto gi nosele antichkite Makedonci, koi nemaat slichnost so deneshni makedonski zborovi, a postojat i iminja koi imaat svoi analogii i etimoloshko tolkuvanje i vo grchkiot jazik.
Na krajot od ova poglavie da kazheme i deka postojat izvesen broj nazivi za zhivotni i rastenija kaj antichkite Makedonci, spomnati od razni antichki avtori, no teshko e da se utvrdi koi od niv bile chisti makedonski iminja, a koi eventualno bile prifateni od nekoi drugi narodi. Poradi toa shto ne mozhe da se utvrdi ni dali toa bile iminja povrzani so oddelni geografski oblasti i sl., kade dotichnite zhivotni i rastenija se srekkavale, etimologijata na ovie iminja praktichno teshko mozhe da se istrazhuva. Kako deneshna analogija kke gi spomneme, na primer, deneshnite nazivi na ribi: krap, mrena, cijak i drugi. Koj mozhe da ja otkrie nivnata etimologija? Taka e i so maliot broj nazivi za nekoi zhivotni i rastenija, za koi se znae deka gi koristele antichkite Makedonci, a chija etimologija teshko mozhe da se utvrdi.