SAMIT NA G-8 VO GERMANIJA
SAD i Rusija se dogovorija za raketniot shtit
SAD i Rusija postignaa dogovor za sorabotka pri
postavuvanjeto protivraketen shtit so koj kje mozhe da se
urivaat proektili shto bi se lansirale kon Evropa.
Kompromisot megju dvete zemji predviduva vo
protivraketniot sistem da se koristi raketnata stanica
shto Rusija ja drzhi vo sosednata kavkaska drzhava
Azerbejdzhan. "Na toj nachin celata Evropa kje bide
zashtitena od raketi. Pretsedatelot na Azerbejdzhan izjavi
deka so zadovolstvo kje dade takov pridones kon svetskata
bezbednost i stabilnost", izjavi ruskiot pretsedatel
Vladimir Putin.
SAD planiraat da postavat radarska stanica i raketni bazi
vo Polska i vo Cheshka, na shto Rusija ostro se protivi
zatoa shto so toj sistem bi mozhele da se urivaat i ruski
proektili shto bi se lansirale kon SAD ili kon Evropa. So
toa Rusija bi ja zagubila voenata prednost shto ja ima so
svojot golem nuklearen arsenal, shto i' ostana od vremeto
na Sovetskiot Sojuz. Otkako Putin se zakani deka kje gi
svrti ruskite proektili kon celi vo Evropa ako SAD
izgradat takov sistem, amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh
V. Bush go povika na zaednichka sorabotka, so shto
sistemot bi sluzhel za odbrana od zemjite kako shto se
Iran odnosno Severna Koreja.
Dogovorot za raketite go popravi raspolozhenieto na
samitot na zemjite od grupata G-8 shto nalikuvashe na
atmosferata od studenata vojna. Na poleto na ekologijata i
na klimatskite promeni, chlenkite na G-8 - SAD, Rusija,
Germanija, Francija, Britanija, Italija i Kanada - se
dogovorile da gi prifatat nauchnite dokazi za globalnoto
zatopluvanje, no ne dogovorile rokovi vo koi treba da go
namalat ispushtanjeto shtetni gasovi. Za borbata protiv
siromashtijata vo Afrika zemjite dogovorile 60 milijardi
amerikanski dolari so koi kje se iskorenuvaat sidata,
malarijata i tuberkulozata. Bezmalku polovina od tie pari
mora da dojdat od budzhetot na SAD.
VLADIMIR PUTIN:
Jas sum edinstveniot demokrat vo svetot!
 Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin reche za sebe deka e
edinstveniot "chist" demokrat vo svetot i gi napadna
Evropa i SAD, koi go kritikuvaa, za toa shto ne gi
ispolnuvale svoite ideali. Putin gi otfrli zapadnite
kritiki za toa deka ja centraliziral vlasta vo Kremlj,
deka ja marginaliziral opozicijata i deka ja zgolemil
drzhavnata kontrola nad mediumite. Na prashanjeto dali se
soglasuva so opisot na nekogashniot germanski kancelar
Gerhard Shreder deka e "besprekoren demokrat", Putin niz
smea odgovoril: "Sekako deka sum apsoluten, chist demokrat.
No, znaete vo shto e problemot? Toa duri ne e samo
problem, tuku tragedija. Rabotata e vo toa shto denes jas
sum edinstveniot, nema drugi demokrati vo svetot".
Putin izjavi deka demokratijata na Zapadot e daleku od
sovrshena. "Videte shto se sluchuva vo Severna Amerika -
vistinski uzhas: izmachuvanja, bezdomnici, Gvantanamo,
drzhenje lugje vo pritvor bez sudenje ili istraga", izjavi
Putin vo intervjuto shto go dade pred samitot na grupata
G-8. "Videte shto se sluchuva vo Evropa: grub tretman kon
demonstrantite, se upotrebuvaat gumeni kurshumi i solzavec
vo glavnite gradovi, se ubivaat demonstranti na ulica. Po
smrtta na Mahatma Gandi nema vekje so kogo da se razgovara",
zakluchi toj.
A na prashanjeto dali vo Rusija se vrakja totalitarizmot,
Vladimir Putin ednostavno odgovori: "Toa e totalna glupost,
ne veruvajte vo toa".
DZHORDZH BUSH:
Rusija ne im e neprijatel na SAD
 "Rusija ne e im neprijatel na SAD i nema potreba da
strahuva od amerikanskiot antiraketen shtit", izjavi
amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush po razgovarite so
cheshkite lideri vo Praga. "Rusija nema osnova da strahuva
od amerikanskiot sistem za protivraketna odbrana, koj ima
za cel da sprechi eventualni nuklearni napadi od Iran",
izjavi Bush na zaednichkata pres-konferencija so cheshkiot
pretsedatel Vaclav Klaus i so premierot Mirek Topolanek.
Bush naglasi deka ja koristi mozhnosta od Praga da mu
poracha na ruskiot pretsedatel Vladimir Putin deka SAD i
Rusija mozhat da rabotat zdruzheno vo spravuvanjeto so
zaednichkite zakani. "Mojata poraka do Vladimir Putin
glasi: Zoshto Rusite bi strahuvale od nashiot sistem za
protivraketna odbrana? Zoshto da ne sorabotuvaat so nas vo
toj sistem? Moskva neka gi prati svoite generali kaj nas,
za da vidat kako raboti toj sistem", reche Dzhordzh V.
Bush.
AMERIKANSKATA VOJSKA SOOPSHTI
Za chetiri godini nad 3.500 ubieni vo Irak
Brojot na ubieni amerikanski vojnici od pochetokot na
vojnata vo Irak vo 2003 godina se iskachi nad 3.500, javi
televizijata Si-En-En. General Dejvid Petreush, glaven
komandant na amerikanskite sili vo Irak, veli deka
zgolemeniot broj ubieni vojnici se dolzhi na negovata
ofanziva vo Bagdad i vo drugite najnemirni delovi na Irak,
pri shto bile postignati golemi rezultati. "Uspesite vo
oblasta Anbar se ogromni. Za nekolku meseci tamoshnite
pleminja se svrtea protiv Al Kaida i sega zhestoko se
borat protiv nea, pri shto nivoto na nasilstvo vo oblasta
drastichno padna. Nashata strategija e da gi odvoime
elementite so koi mozheme da se pomirime od elementite so
koi ne mozheme da se pomirime", veli Petreush. Brojot na
ubistva na civili se namalil i vo Bagdad vo periodot od
januari do april, za povtorno da porasne vo maj. Vo
dosegashniot tek na juni vo Irak bile ubieni nad 200 lica.
NOVA PROVOKACIJA OD "HASTLER"
Lari Flint nudi milion amerikanski dolari za seks-skandal
od Kongresot
 Magazinot Hastler povtorno traga po seks-skandali vo
Vashington i e podgotven "debelo" da plati za toa. "Dali
ste imale seks so chlen na amerikanskiot Kongres ili so
nekoj visok pretstavnik na vladata?" - vaka glasi
reklamata na pornografskoto spisanie na Lari Flint shto na
cela stranica beshe objavena vo Vashington post. Vo
oglasot magazinot ponudi milion amerikanski dolari za
dokumentirani dokazi za vonbrachni intimni odnosi so koj
bilo kongresmen, senator ili drug istaknat chlen na
Kongresot. Za kontakt bea ponudeni besplaten telefonski
broj i i-mejl adresa. Posledniot pat Flint objavi vakov
oglas vo oktomvri 1998 godina, koga se praveshe obid za
impichment na pretsedatelot Bil Klinton poradi aferata so
Monika Levinski. Togash magnatot na pornografskoto
spisanie se zakani deka kje obelodeni eden ili dvajca
chlenovi na republikanskiot Kongres koi baraa impichment
za Klinton. Dolgo ochekuvanoto obelodenuvanje shto beshe
objaveno nekolku meseci po sudenjeto na Klinton ne
predizvika skandali, no obidite na Flint pridonesoa za
ostavkata na spikerot na Senatot Bob Livingston od
Luizijana. Ne se znae koj mu e na nishan na Flint ovoj
pat, ako voopshto i ima nekoja konkretna cel.
KINA
Saem za milioneri vo Shangaj
Sakate mobilen telefon oblozhen so dijamanti shto vredi
3,5 milioni amerikanski dolari, ili pozlaten muzichki
shvajcarski chasovnik koj chini preku dva miliona dolari?
Vakvite luksuzi, i iljadnici slichni, bea izlozheni na
Milionerskiot saem vo Shangaj, raskoshna izlozhba shto im
e nameneta na novite bogatashi shto gi sozdadoa
ekonomskata eksplozija vo Kina i agresivniot pazar na
akcii. Stotici bogati Kinezi - mnogu od niv oblecheni
lezherno vo sportska obleka i so vlechki, ne razlikuvajkji
se od drugite peshaci na ulicite - ja napolnija
izlozhbenata hala barajkji kako da gi potroshat parite. "Ovdeshnite
bogatashi ushte uchat za globalnite brendovi. Nie im
pomagame da go sfatat takviot nachin na zhivot i da go
zhiveat", veli Dejvid Zhong, eden od organizatorite na
saemot. Zagrizheni od socijalnite tenzii nastanati od se
poshirokiot jaz megju bogatite i siromavite, kineskite
lideri vetuvaat novi zakoni za da ja namalat neednakvosta
na lichnite dohodi.
AMAZON
Otkrieno novo pleme
 Vo oblasta na Amazon vo Brazil e otkrieno pleme koe dosega
nemalo ili ne e registrirano deka imalo kontakti so
nadvoreshniot svet, soopshti brazilskata kancelarija za
Indijanci. Stanuva zbor za plemeto Metiktiri, koe ima
okolu 80 chlenovi, a zhivee vo gustata dzhungla daleku od
kopnenite i vodenite patishta. MIA prenesuva deka plemeto
bilo otkrieno koga dvajca negovi pripadnici se pojavile vo
edno selo na podrachjeto na plemeto Kajapo, za chij
ogranok se smetaat. Ne e poznato zoshto tokmu sega tie
reshile da stapat vo kontakt so nadvoreshniot svet.
Nepoznatite pleminja stapuvale vo kontakt so nadvoreshniot
svet koga mashinite za raschistuvanje na shumite kje
navlezele na nivnata teritorija.
NIGERIJA
Sudenje protiv "Fajzer" za nelegalno testiranje lekovi vrz
deca
Vladata na Nigerija povede sudska postapka protiv
amerikanskata farmacevtska kompanija Fajzer, najgolema vo
svetot, za nedozvoleno testiranje lekovi od shto pochinale
mnogu deca vo afrikanskata drzhava. Sudski izvori
soopshtija deka Nigerija bara od amerikanskata kompanija
otshteta od sedum milijardi dolari. Vlastite vo Nigerija
tvrdat deka Fajzer vo 1996 godina preku humanitarna akcija
za vreme na epidemijata na meningitis i rubeola izvrshil
testiranje na lekot trovan bez dozvola od drzhavata.
Nigerija obvinuva deka 200 deca koi go zele lekot dobile
trajni narushuvanja na zdravjeto, a 11 pochinale kako
rezultat na nesakani dejstva.
Germanec mu ripnal na Papata
Eden 27-godishen Germanec, kogo Vatikan go opishal kako "ochigledno
umobolen", skoknal preku postavenata barikada i se obidel
da skokne vrz otvoreniot dzhip na papata Benedikt
Shesnaesetti. Chovekot gi iznenadil telohranitelite na
poglavarot na Katolichkata crkva na ploshtadot Sveti Petar
i doshol na eden metar od papata. Nastanot potsetuva na
obidot za atentat vrz negoviot prethodnik, papata Jovan
Pavle Vtori, vo 1981 godina. Televiziite go prikazhaa
chovekot, koj noseshe bejzbol-kapa, kako istrchuva od
tolpata i skoka preku drvena barikada dodeka papata
pominuvashe za da ja pochne svojata nedelna audiencija za
okolu 40.000 lugje. Iskoknuvajkji desno od papata, toj se
obide da skokne na zadniot del od papamobilot, no uspea
samo da go dopre pred vatikanskite obezbeduvachi da go
soborat na zemja. "Toj beshe ochigledno umobolen, no ne
sakashe da go ubie ili da go povredi papata - sakashe samo
da privleche vnimanie na sebe", veli portparolot na
Vatikan.
Amerikanec si ja presekol nogata so dzhebni nozhinja
Ostanuvajkji sam vo shumata so levata noga prikleshtena
pod edno padnato drvo celi 11 chasovi, 66-godishniot Alen
Hil si ja presekol nogata pod kolenoto za da se oslobodi.
Toj sechel drvja koga edno od niv padnalo vrz nego. Otkako
se oslobodil, povikal pomosh i, za srekja, sosedot koj
minuvall niz retko naselenata oblast go chul. Erik Buki
potoa peshachel tri kilometri za da dobie signal na
mobilniot telefon i pobaral itna pomosh od gradskata
pozharnikarna sluzhba. Hil potoa bil prenesen so
helikopter vo bolnica, kade shto mu bila izvrshena
operacija za amputacija. Pretstavnichka na bolnicata veli
deka Hil bil vo seriozna sostojba i deka odbival da dava
intervjua.
Oslobodeni robovi vo Kina!
Kineskata policija oslobodi dokraj iscrpeni i
traumatizirani rabotnici vo edna tularnica shto se naogja
vo Hongdong, mesto vo siromashnata provincija Linfen vo
severna Kina. Stanuva zbor za 31 rob - vo bukvalnata
smisla na zborot! Lugjeto rabotele po 20 chasovi na den
bez nikakva plata, a prezhivuvale samo so leb i voda!
Tularnicata e sopstvenost na sinot na lokalniot sekretar
na Komunistichkata partija Vang Binbin, koj e uapsen,
dodeka negoviot tatko Van Dondzhu e pod istraga.
Vo Japonija se sluchuvaat povekje od 30.000 samoubistva
godishno!
Japonskata policija soopshti deka brojot na samoubistva vo
Japonija vo 2006 godina, vekje devetta godina po red,
preminuva 30.000 sluchai. Vo tekot na minatata godina vo
Japonija po svoite zhivoti posegnale 32.155 lica, shto e
za 397 sluchai, odnosno za 1,2 procenti, pomalku otkolku
vo 2005 godina. Duri 48 procenti od lugjeto shto izvrshile
samoubistvo bile nevraboteni, a brojot na samoubistva e vo
blag porast megju maloletnicite i kaj licata shto se
postari od 60 godini. Japonija ima najgolem broj
samoubistva megju razvienite drzhavi. |
