SAMIT NA G-8
Liderite bez dogovor za Kosovo

Samitot na G-8 ne uspea da gi nadmine razlikite okolu idniot status na Kosovo, no toa prashanje nedelava kje go razgleduvaat politichkite direktori za da se najde reshenie shto kje bide "zasnovano na konsenzus", izjavi germanskiot kancelar i pretsedavach so G-8 Angela Merkel. Francuskiot pretsedatel Sarkozi na samitot mu predlozhi na ruskiot pretsedatel Putin na Prishtina i na Belgrad da im se dadat na raspolaganje ushte shest meseci za da postignat nekoj nov dogovor, a ako toa ne se sluchi, da se primeni planot na ON za pokrainata. Putin go odbi toj predlog.
Merkel naglasi deka razgovorite za Kosovo za vreme na samitot bile "mnogu konstruktivni". Taa reche deka e vazhno odlukata za statusot da ima osnova vo Obedinetite nacii i deka ne e problem ako, tragajkji po dobro reshenie, se potroshi ushte nekoja nedela. Taa potencirashe i deka od fevruari postoi plan na specijalniot pratenik na ON Marti Ahtisari i deka mozhe da se razgovara za izmeni na toj plan i za nachinite za primena na reshenijata. Kosovskiot premier Agim Cheku po predlogot od samitot pobara "Zapad da ne ja izdava doverbata na kosovskite Albanci", zashto sekoe odlaganje na kosovskoto reshenie kje predizvika rastechko nezadovolstvo.

Prishtina najavi deka kje proglasi nezavisnost
Kosovskiot parlament podgotvil nacrt-rezolucija za proglasuvanje nezavisnost na pokrainata! "Se smetashe deka planot na Marti Ahtisari kje pomine. No ako utre ima glasanje i ako se ostane na toa shto e kazhano, Rusite kje stavat veto. Nie vekje podgotvivme nacrt-deklaracija so koja kje proglasime nezavisnost i edinstveno se cheka rabotite da trgnat", izjavil izvor od albanskite krugovi za vesnikot Glas javnosti. Planot za Kosovo na specijalniot pratenik na Obedinetite nacii Marto Ahtisari shto treba da se odobri so rezolucija na Sovetot za bezbednost na ON predviduva megjunarodno nabljuduvana nezavisnost na pokrainata. Planot go poddrzhuvaat EU i SAD, no Srbija i Rusija kategorichno go otfrlaat. Spored objasnuvanjata na izvorot na belgradskiot vesnik, na poteg kje bide Kontakt-grupata za Kosovo, koja kje se sostane vo tekot na slednata nedela "za da go spasi toa shto mozhe da se spasi". Toa znachi deka kosovskiot status kje vleze vo nova faza, koja spored diplomatski izvori od Brisel oznachuva novi pregovori, no ovoj pat nivna tema kje bide podelba na pokrainata.

STAP I MORKOV
EU reshi da gi prodolzhi pregovorite so Srbija
Evropskata unija donese odluka da gi prodolzhi na poblisko nivo pregovorite so Srbija - na 13 juni, kako rezultat na podobruvanjeto na sorabotkata na Belgrad so voeniot sud na Obedinetite nacii za poraneshna Jugoslavija, soopshtija oficijalni lica od EU. "Vo slednata sreda kje ja odrzhime narednata runda pregovori za ovoj vazhen dogovor, koj kje donese znachajni ekonomski i trgovski dobivki za Srbija", izjavi komesarot za proshiruvanje na Evropskata unija Oli Ren.
Ovie pregovori se prviot chekor na Srbija kon priblizhuvanjeto kon Unijata. Pregovorite bea prekinati poradi neuspehot na Srbija da go uapsi vodachot na bosanski Srbi vo vojnata vo Bosna Ratko Mladikj. Sepak, Srbija uspea da go uapsi generalot na bosanskite Srbi Zdravko Tolimir, koj isto taka obvinet za genocid vo masakrot vo Srebrenica vo 1995 godina.
Reshenieto na EU beshe toplo pozdraveno od politichkiot establishment vo Srbija. "Ova e fantastichno. Srekjen sum poradi toa shto za pomalku od eden mesec uspeavme da gi obnovime pregovorite so EU", reche zamenikot premier Bozhidar Gjelikj.

PUTIN:
Stavot na Rusija za Kosovo e nepromenet
"Ruskiot stav za Kosovo e odreden odamna i ne e promenet", izjavi ruskiot pretsedatel Vladimir Putin po sredbata so srpskiot premier Voislav Koshtunica. Putin dodade deka negovite pogledi na Kosovo se razlikuvaat od pogledite na kolegite od Zapad, no deka po samitot na G-8 vo Germanija ima vpechatok deka tie sega podobro go razbiraat pristapot na Moskva. "Srbija celosno i odnapred go otfrla obidot za nasilno i protivprirodno prekrojuvanje na svoite granici i insistira da se najde reshenie za Kosovo koe nema da gi dovede vo prashanje osnovnite principi na megjunarodnoto pravo", izjavi Koshtunica. Toj istakna deka planot spored koj so rezolucija kje se otvori pat za sozdavanje nezavisna drzhava Kosovo na teritorijata na Srbija, koja e megjunarodno priznata zemja, pretstavuva brutalen primer za krshenje na megjunarodnoto pravo.

Kosovo - "srpsko Portoriko"
Pretsedatelot na vashingtonskiot Institut za verski i javni prashanja Dzhozef Griboski im dostavi pismo na liderite na zemjite od grupata G-8 vo koe predlaga statusot na Kosovo da se reshi spored modelot shto go koristi Portoriko vo ramkite na SAD. Toj predlog podrazbira silna albanska uprava i avtonomija, slichno na statusot na Portoriko, koe e amerikanska teritorija so ogranichena samouprava. Vo toj sluchaj Kosovo bi ostanalo vo sostavot na Srbija, kako shto e predvideno so povelbata na ON i so rezolucijata 1244, oceni Griboski.Toj izrazi nadezh deka liderite na osumte najmokjni zemji vo svetot kje ja razgledaat takvata opcija vo tekot na samitot na G-8, so shto "bi se ovozmozhilo da se postigne dogovor po pat na pregovori, a ne so primena na sila".

ALBANIJA
Bush dobi ulica vo Tirana
Dva dena pred posetata na Tirana shto javnosta vo Albanija ja oceni kako istoriski nastan za zemjata, amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush "dobi svoja ulica" vo albanskiot glaven grad. Sovetot na Opshtinata Tirana donese odluka so koja ulicata shto dosega go noseshe imeto Rabotnici na prerodbata da se preimenuva vo Dzhordzh Bush. Za taa odluka glasale 49 sovetnici, dodeka protiv bile chetvorica. Prethodno demokratite na premierot Sali Berisha baraa preimenuvanje na istata ulica vo Ulica na barikadite.

BOSNA
Hrvatite baraat ustavni promeni
Segashnata struktura na Bosna i Hercegovina od dva dela e izvor za nezadovolstvo kaj hrvatskata zaednica vo zemjata, i zatoa se neophodni promeni vo ustavot shto kje ja garantiraat ramnopravnosta megju etnichkite zaednici. Ova go izjavi hrvatskiot pretstavnik vo kolektivnoto pretsedatelstvo Zheljko Komshikj. Toj nedelava kje se sretne so liderite na etnichkite hrvatski partii vo Bosna, so pretstavnici na crkvata i so poznati intelektualci za da se zazeme zaednichki stav za idnite pregovori okolu promenite na ustavot.

ROMANIJA
Sudiri megju policijata I demonstrantite na gej-parada
Romanskata policija se sudrila vo Bukuresht so nekolku desetici mladi koi protestirale protiv gej-paradata shto se odrzhuvala vo gradot. Incidentot se sluchil samo polovina chas po pochetokot na marshot za pravata na homoseksualcite niz ulicite na romanskiot glaven grad. Portparolot na policijata soopshti deka bile privedeni desetici nasilni demonstranti. Tie frlale kamenja i drugi tvrdi predmeti kon uchesnicite na gej-paradata i se obidele da go probijat kordonot od okolu 700 policajci. Za da gi rasteraat, chuvarite na javniot red bile prinudeni da upotrebat solzavec.

BOSNA I HERCEGOVINA
SFOR im prodavale bosansko oruzhje na SAD
Avstriskiot major Ervin K. gi potvrdi dolgogodishnite shpekulacii deka megjunarodnite sili za stabilizacija na mirot vo Bosna i Hercegovina prodavale oruzhje i voena oprema za unishtuvanje. Praneshniot pripadnik na EUFOR izjavi za Bi-Bi-Si deka pod negov direkten nadzor bile izneseni 290.000 jurishni pushki, a toj samiot potpishal dozvoli za transport na oruzhjeto do stranski preprodavachi. Avstriskiot vesnik Kurir objavi deka SAD opremuvale svoi edinici za bezbednost vo Irak i vo Avganistan so oruzhje shto bilo nameneto za unishtuvanje vo BiH. Grupata za chovekovi prava Amnesti interneshenel lani objavi dokument na 40 stranici so konkretni podatoci za toa koe i kolkavo kolichestvo oruzhje od Bosna zavrshilo vo Irak i vo Avganistan. "Odgovornite vo Bosna mu podlegnale na sharmot na amerikanskite trgovci i prodale del od rezervite na staro oruzhje", pishuva vesnikot dodavajkji deka megju najaktivnite kupuvachi bila firmata Taos indastris so 27 vraboteni od Alabama, koja duri i dobila priznanie za uspeshno rabotenje. Taos se spomenuva i vo izveshtajot na Amnesti. Oruzhjeto od Bosna patuvalo vo Irak preku Shvajcarija, a se isporachuvalo vo "edna zalivska zemja blizu do Irak" i vo Bagdad. Samo vo edna pratka vo Irak bile izvezeni 37.000 kalashnikovi so 28 milioni kurshumi, 2.200 rachni frlachi na proektili i 600 mitralezi.

Se obnovuva dzhamijata vo Banja Luka
Zalekuvanjeto na krvavite rani od bosanskata vojna prodolzhi i minatata nedela, so pochetokot na povtornata izgradba na dzhamijata Ferhadija vo Banja Luka. Dzhamijata od 16. vek ja razurnaa bosanskite Srbi vo vojnata vo 1992-1995 godina. Prviot chovek na Islamskata zaednica vo Bosna Mustafa Cerikj go polozhi kamen-temelnikot za dzhamijata pred okolu sto muslimanski vernici, velejkji deka taa e simbol na obnovata. Svechenata ceremonija se odvivashe pod budnoto oko na policijata i ne se sluchija incidenti. Posledniot obid za obnova na dzhamijata - vo 2001 godina - zavrshi krvavo. Togash muslimanite se obidoa da pochnat da ja obnovuvaat dzhamijata, no izbija sudiri vo koi edno lice zagina, a 30 bea povredeni. BiH sega ima okolu 3,8 milioni zhiteli, od koi okolu 40 otsto se muslimani, 31 otsto se pravoslavni, a 10 otsto katolici.

LUKSUZ NA JUGOT NA JADRANOT
Bogatashite ja osvojuvaat Crna Gora

Naskoro bi mozhelo da se sluchi Crna Gora da dobie eden od najluksuznite teniski kampovi vo ovoj del od svetot, pishuva vesnikot Danas. Prichina za ova tvrdenje e zhelbata na poznatite teniserki Serena i Venus Vilijams na mestoto na poraneshnata kasarna vo Kumbor, nedaleku od Herceg Novi, da izgradat sovremen sportski kompleks. Poradi toa, navodno, neodamna vo Kumbor bila Orasin Vilijams, majka na poznatite teniserki, a Serena najavila deka naskoro mozhe da ja poseti Crna Gora.
Ova e samo edna od mnogubrojnite prikazni shto vo poslednive meseci kruzhat niz crnogorskiot jadranski breg - deka mnogu svetski bogatashi se zainteresirani za kupuvanje atraktivni i skapi lokacii od Prevlaka do Ulcinj. Sepak, vo momentov najgolemo vnimanie privlekuvaat megaproektot za Budva i izgradba na ekskluzivni hotelsko-turistichki kompleksi na i okolu ulcinjskata Golema plazha.
Budvanskiot proekt za izgradba na super-pristanishte so hotelski kompleks, biznis i nautichki centri i most do ostrovot Sveti Nikola ushte sega, na hartija, e ideen, arhitektonski i finansiski raritet shto obichniot chovek edvaj mozhe da gi zamisli. Idejniot proekt na pristanishteto, koj e procenet na okolu polovina milijarda evra, neodamna beshe pretstaven vo Sveti Stefan. Francuzinot Zhan-Mishel Vilmot, koj e proektant na najubavite pristanishta vo svetot, izjavi deka budvanskoto kje gi zaseni site na Mediteranot i kje pretstavuva atrakcija za najprebirlivite nautichari.
Poznato e deka najbogatiot Grk na svetot, multimilijarderot Spiros Lacis, preku svojata kompanija Lamda od Belgrad kupi 10.000 kvadratni metri na Crvena Glavica za chetiri milioni evra. Taa parcela sega nema ni voda ni struja, a Lacis planira na nea da gradi luksuzni apartmani.
Se spomenuva i imeto na amerikanskiot milijarder Piter Mank, koj dvapati ja posetil Crna Gora, a e zainteresiran da gradi atraktivni objekti vo okolinata na Tivat.

HRVATSKA
Konechno opredelen grobot na Rachan
Po pet nedeli od kremiranjeto na posmrtnite ostanki na Ivica Rachan, negovoto semejstvo i Upravata na gradskite grobishta Mirogoj vo Zagreb se dogovorile za lokacijata na negoviot grob. Poraneshniot premier na Hrvatska i lider na SDP Rachan kje pochiva vo Alejata na velikanite megju poznatiot slikar Edo Murtikj, kosharkarskata legenda Drazhen Petrovikj, mladata akterka Ena Begovikj i poraneshniot politichar Mika Tripalo.

GRCIJA
Kluch za sto hoteli
Vesnikot Ta nea objavi deka grchkoto Ministerstvo za turizam se podgotvuva da zatvori sto hoteli. Kako prichina za zatvoranjeto na hotelite se naveduva deka tie ne gi ispolnile uslovite za bezbednost. Ministerot za turizam Fani Pali Petralija dala naredba da se prezemat aktivnosti protiv site hoteli koi ne raspolagaat so neophodnite dokumenti za protivpozharna bezbednost.

ROMANIJA
Petnaesetgodishna devojka namerno inficirala souchenici so HIV
Romanskite vlasti sproveduvaat istraga vo vrska so informaciite deka edna 15-godishna srednoshkolka od gradot Alba Julija, koja e bolna od sida, namerno imala seksualni odnosi so svoite souchenici bez zashtita - za da gi zarazi so HIV. Lokalnite mediumi tvrdat deka megju seksualnite partneri na devojkata bil i eden profesor vo nejzinata gimnazija.

SRBIJA
Chetvrtina od Romchinjata nikogash ne piele mleko
Vo istrazhuvanjeto na britanskata humanitarna organizacija Oksfam se naveduva deka okolu 24 otsto od romskite deca vo Srbija nikogash ne piele mleko. Spored istrazhuvanjeto, tie se hranat shestpati poslabo otkolku drugite deca vo Srbija. Okolu 70 otsto od niv jadat meso poretko od ednash nedelno, a 40 otsto nikogash nemaat svezho ovoshje ili zelenchuk. Opshtata zdravstvena sostojba kaj Romite vo Srbija e losha, a toa najmnogu se dolzhi na siromashtijata, izoliranosta i loshite uslovi za zhivot. Podatocite od istrazhuvanjeto shto bilo sprovedeno vo shest romski naselbi vo Nov Belgrad velat deka kaj Romite mnogu chesto se registriraat zholtica, shuga, voshki i razni kozhni bolesti.

TURCIJA
Shesnaesetgodishnik ukral 24 vozila "za da se povozi"
Agencijata Anadolija javi deka eden shesnaesetgodishen Turchin ukral 12 avtobusi, 11 kamioni i eden minibus. Maloletnikot bil uapsen po poslednata krazhba shto ja izvrshil vo gradot Kejsiri. Otkako go ukral kamionot, prestapnikot trgnal da se povozi niz centarot na gradot i reshil da otide vo Ankara, no togash policijata go uapsila. Momcheto vekje nekolkupati bilo vo zatvor za maloletnici. Samo vo minatata godina toj ukral 12 avtobusi i devet kamioni. Na raspitot mladiot Turchin odgovoril deka gi kradel vozilata "za da se povozi".