BUSH NA BALKANOT
Kosovo nezavisno, Jadranskata grupa vo NATO!
Cel na SAD e Kosovo da bide nezavisno, poracha amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh V. Bush pri posetata na albanskiot glaven grad Tirana. "Nezavisnosta na Kosovo e sigurna. Kosovo treba da bide nezavisno i SAD go poddrzhuvaat toj status", izjavi Bush i dodade deka, i pokraj protivenjeto na nezavisnosta na Kosovo, kje se prodolzhi so rabotenje na takvo reshenie. Ova e dosega najjasna izjava na SAD za toa deka Kosovo treba da dobie nezavisnost, vo vremeto koga SAD i EU se vo spor so Srbija i so Rusija, koi se protivat na nezavisnosta na Kosovo.
Pretsedatelot Bush imashe zakazhan raboten ruchek so trojcata premieri na Jadranskata grupa shto ja sochinuvaat zemjite-kandidati za NATO - makedonskiot premier Nikola Gruevski, Ivo Sanader od Hrvatska i domakjinot Sali Berisha, vo edna od vilite shto gi izgradil albanskiot komunistichki diktator Enver Hodzha. Na pres-konferencijata so Berisha, Bush izjavi deka se zalaga za chlenstvo na zemjite od Jadranskata grupa vo NATO, no istakna deka mora da se ispolnat uslovite. "Nasha zhelba e da se zachlenite vo NATO i gi poddrzhuvam takvite baranja, no neophodni se politichki i voeni reformi", izjavi Bush.
Za integriranjeto vo NATO albanskiot premier Berisha pred posetata na Bush prizna deka negovata zemja docni zad Hrvatska, a vo povekje oblasti i zad Makedonija. No, Berisha tvrdi deka Albanija izvrshila najmnogu reformi vo sporedba so Makedoncite i so Hrvatite, zatoa shto startuvala od iskluchitelno losha pozicija. Trite zemji se nadevaat na pokana za chlenstvo vo NATO na samitot vo Bukuresht vo 2008 godina.
Vo Tirana dojdoa stotici Albanci od Kosovo i od Makedonija za da go pozdravat Bush i da izrazat poddrshka za nezavisnosta na Kosovo, no poradi silnite merki za obezbeduvanje nemashe pogolemi masovni sobiri.
Po Tirana, Bush neochekuvano najavi poseta na istoriskoto gratche Kruja, centarot na carstvoto na Gjergj Kastriot Skenderbeg. Pred posetata albanskite specijalci go stavile pod specijalen nadzor poraneshniot imam na Kruja Olsi Veseli, poradi zagrizhenost deka mozhe da planira incidenti pri posetata. (Spored Vreme)

GRUEVSKI:
Imame silna poddrshka

"Posetata na amerikanskiot pretsedatel Bush na Albanija e istoriski nastan ne samo za Makedonija, za Albanija i za Hrvatska, tuku za celiot region", izjavi makedonskiot premier Nikola Gruevski po sredbata na Bush so premierite na zemjite od Jadranskata grupa Makedonija, Albanija i Hrvatska. Gruevski istakna deka na sostanokot Bush bil otvoren i mnogu pozitiven za NATO-aspiraciite na trite zemji i ushte ednash ja potvrdil svojata poddrshka. "Imame silna poddrshka za trite zemji za toa na sledniot samit na NATO vo Bukuresht da dobieme pokana za celosno chlenstvo vo Alijansata", istakna Gruevski.

Vo Bugarija e uapsen Makedonec poradi zakani za Bush
Eden makedonski drzhavjanin bil uapsen vo Bugarija poradi zakanite shto gi upatil pred pretstojnata poseta na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush na Sofija, soopshti bugarskiot minister za vnatreshni raboti Rumen Petkov. "Zakanite bea upateni preku internet", izjavi Petkov i odbi da komentira kolku seriozni bile zakanite. Toj naglasi deka se prezemeni site bezbednosni merki za posetata na amerikanskiot pretsedatel. Pred novinarite ministerot ne sakashe da objasni koga bila sprovedena akcijata za apsenjeto na makedonskiot gragjanin i ne go soopshti negoviot identitet. (Dnevnik)

Bush e iskluchitelno popularen vo Albanija
Posetata na Albanija administracijata na Bush ja najavi kako patuvanje vo edna muslimanska zemja vo koja narodot saka mir. Amerikanskite mediumi istaknuvaat deka Bush e iskluchitelno popularen vo glavno muslimanskata Albanija, vo vremeto koga, poradi vojnata vo Irak, negoviot ugled vo muslimanskite zemji e iskluchitelno nizok.

VLADATA JA PREZHIVEA PRVATA INTERPELACIJA
Gruevski go zadrzha mnozinstvoto vo parlamentot
Sobranieto ja odbi interpelacijata za rabotata na vladata shto ja podnese SDSM. Kabinetot na premierot Nikola Gruevski ja uzhiva poddrshkata na 65 pratenici od aktuelnata vladina koalicija, a za negova smena glasaa 43 pratenici od opozicioniot blok. Po neuspeshnata interpelacija vladata na Gruevski dobiva 90 dena mirno vladeenje, zashto opozicijata vo toj rok nema pravo da go vrati na dneven red prashanjeto za doverba na vladata.
"Ukradeni se shest glasovi na opozicijata, zashto glasavme protiv vladata, a elektronskoto glasanje evidentiralo deka ne sme glasale", obvini pratenikot na SDSM Vlado Buchkovski po glasanjeto za nedoverba na vladata. Poradi somnevanje za manipulacija pri elektronskoto glasanje opozicijata najavi deka kje bara promena na nachinot na glasanje na bitnite sednici. Vo Sobranieto tvrdat deka sistemot za glasanje funkcionira i ja iskluchuvaat mozhnosta za kakva bilo manipulacija. "Nepotrebnata nervoza na premierot Gruevski kulminira so obidot da se ukradat shest glasovi na opozicijata. So moralna, krivichna i materijalna odgovornost jas, Nikola Kjurkchiev, Andrej Zhernovski, Risto Penov i ushte dvajca pratenici kje dokumentirame deka ni gi ukradoa glasovite. Najmalku shto mozhe e pretsedatelot na parlamentot da smeni neshto vo ekipata shto e odgovorna za glasanjeto. Povekje nemame doverba deka mozhno fer glasanje", tvrdi Buchkovski.
Spored listingot, ne glasale i liderot na LDP Jovan Manasievski i Blerim Bedzheti od koalicijata DUI-PDP. Dvajcata tvrdat deka glasale protiv vladata. Vele Mitanoski od NSDP tvrdi deka ja poddrzhal vladata i se somneva vo sistemot za glasanje, bidejkji i za nego e registrirano deka glasal. Koordinatorot na pratenichkata grupa na SDSM Jani Makraduli se somneva deka vladata dobila poddrshka od 65 pratenici. Toj veli deka delovnikot ne predviduva preglasuvanje. "Kako elektroinzhener i' veruvam na tehnikata, iako i taa mozhe da zatai. Za da se izbegnat vakvi situacii, dobro e da se predlozhi izmena na delovnikot i poedinechno glasanje na bitnite sednici kako shto e glasanjeto doverba na vlada ili interpelacija za minister", veli Makraduli.
Portparolot na Sobranieto Todor Pendarov veli deka sluzhbite vednash go proverile sistemot za glasanje i utvrdile deka e vo red: "Mozhno e da ne se registrira glasanjeto ako pratenikot ne ja stavil dobro kartichkata za glasanje. Mozhe i da ne glasal, a potoa od politichki prichini da tvrdi deka glasal. No, ne mozheme da go dokazheme toa". (Spored Vest i Utrinski vesnik)

Dzhaferi po greshka glasal za toa vladata da padne
Liderot na DPA Arben Dzhaferi po greshka glasal za pagjanje na vladata na premierot Nikola Gruevski, vo koja uchestvuva i negovata partija. "Izvini, zgreshiv", mu se pravdal Dzhaferi na premierot Gruevski otkako vladata ja zadrzha doverbata na mnozinstvoto vo parlamentot. Osven Dzhaferi, po greshka protiv Gruevski glasashe i pratenichkata Jagnula Kunovska od NSDP. "Jas svesno glasav za, no ne da padne vladata, tuku da ostane. Posle sfativ deka sum zgreshila", se pravdashe Kunovska. Pratenici od opozicijata najavija za ponedelnik deka kje pobaraat objasnuvanje od spikerot Ljubisha Georgievski za verodostojnosta na glasanjeto za doverba na vladata. Tie se zhalat deka, iako imaat glasano za interpelacijata, na listingot na glasanjeto ne se registrirani.

So interpelacijata kulminira raskolot vo VMRO - Narodna
Vesna Janevska i Valentina Bozhinovska definitivno zaminuvaat od VMRO-Narodna. Vo naredniot period tie kje funkcioniraat kako nezavisni pratenichki, izjavi poraneshnata v. d. pretsedatelkata na VMRO-Narodna. Nejzinata smena od funkcijata koordinatorka na pratenichkata grupa i naznachuvanjeto na Den Donchev bilo argument plus vo odlukata. Spored pretsedatelot na partijata Gjorgji Trendafilov, ne postoi zagrizhenost kaj aktuelnoto rakovodstvo vo VMRO-Narodna poradi zaminuvanjeto na dvete pratenichki. So zaminuvanjeto na Janevska i na Bozhinovska pratenichkata grupa na VMRO-Narodna se prepolovi od shest na tri pratenici. Prethodno od partijata na Ljubcho Georgievski si zamina i Gjorgji Orovchanec.

Se ispoplukaa, pa glasaa
Za vreme na raspravata SDSM ja povika vladata na premierot Nikola Gruevski da si zamine zatoa shto e nesposobna i ne gi ostvarila dadenite vetuvanja kon gragjanite. Pratenikot Igor Ivanovski reche deka vlada koja ne raboti za drzhavnite interesi na Makedonija treba da si zamine. "Toa ne znachi nova politichka kriza. Toa znachi spas od postojnata, a Makedonija ima kapacitet za izleguvanje od nea", istakna Ivanovski.
Toj go obvini premierot Gruevski deka vodi politika na konflikti, se kara so site, pa duri i so svoite koalicioni partneri. Spored nego, premierot ne gi donese vetenite investicii i ne ja namali nevrabotenosta. "Za sekoj den od 270 do sega ima po edna laga. Po edna nezavrshena, a vetena rabota. Tie se eksponatite na navedeniot saem ili hram na lagata", reche Ivanovski. Spored nego, vladata treba da padne i poradi vloshuvanjeto na bezbednosnata sostojba. "Makedonija povtorno e drzhava vo koja policijata ne ja kontrolira celata teritorija", tvrdi Ivanovski.
Pratenicite od vlasta so kontranapad protiv opozicijata se stavija vo odbrana na vladata. Vlatko Gjorchev go obvini SDSM za antidrzhavna politika. "Zoshto interpelacija samo tri dena pred posetata na Bush? Zoshto nozh v grb koga imame realna shansa da dobieme pokana za NATO?", prasha Gjorchev. (Vest)

SPROTI SEDNICATA
Gruevski i Tachi se smirija
"Vo minatoto imavme odredeni nedorazbiranja, megjutoa golem del od niv vekje se nadminati. Nedorazbiranja sekogash kje ima, zhivotot e takov, takva e politikata, nikogash ne mozheme stoprocentno isto da razmisluvame", izjavi Nikola Gruevski po sredbata so koalicioniot partner Menduh Tachi denta pred glasanjeto na doverba za vladata. Gruevski reche deka rakovodstvata na dvete partii reshile deka treba da se fokusiraat i da prodolzhat so podobruvanjeto na kvalitetot na zhivotot na site gragjani, na ekonomijata i privlekuvanjeto investicii, na podgotovkata na Makedonija za priem vo NATO zatoa shto, kako shto reche, "shansata ni se nasmevnuva".
Po sredbata Tachi reche deka so koalicioniot partner razjasnile deka zapisnikot shto se pojavi kako vid na nekoj dogovor e vsushnost konstatiranje na rabotite shto se zaostanati od poraneshnata vlada. "DPA e chlen na vladata i gi poseduva site instrumenti da gi reshava tie problemi. Vo zapisnikot ima dve-tri raboti shto ne se edinstveni interesi na Albancite vo Makedonija. Albancite imaat zaednichki interesi so site gragjani na Makedonija. Kje se dokazhe, preku DPA, deka Albancite ne se turbulenten, problematichen i voninstitucionalen narod", reche Tachi.

PO VLEGUVANJETO VO NATO
Grcija kje ja shtiti Makedonija od "nuklearkite" na Iran!
Grcija kje ja shtiti Makedonija od mozhen napad so nuklearni raketi po nejzinoto vleguvanje vo NATO. So toa Makedonija kje bide vozdushno zashtitena vo celost, so ogled na toa shto NATO vekje reshi, otkako Makedonija kje stane negova chlenka, nejzinoto nebo da go shtitat bugarskite voeni avioni. Spored grchkite mediumi, vladata na Grcija vekje prifatila na nejzinata teritorija da se postavat antibalistichki raketi od amerikanskiot protivraketen shtit vo istochna Evropa. SAD i NATO se reshile delovite od shtitot da gi postavat vo Grcija poradi nejzinata mestopolozhba - ottamu kje se shtitat ne samo zemjite od Zapaden Balkan, tuku i zemjite na segashnoto juzhno krilo na Alijansata Turcija, Italija i Shpanija. Vo igra bila i Bugarija, no otpadnala zatoa shto e mnogu pomlada chlenka na Alijansata. "Procedurata predviduva najprvo Makedonija da se primi vo NATO, a duri potoa da dostavi do Alijansata baranje za odbranbena poddrshka", objasnuvaat nashite izvori.
Edna od prichinite poradi koi Grcija ekspresno go prifatila baranjeto na SAD za postavuvanje na raketite na nejzinata teritorija bila i ocenata na grchkata diplomatija deka na toj nachin povtorno kje gi zatoplat odnosite so SAD, koi se narusheni otkako amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime. Inaku, odlukata za zgolemuvanje na opsegot na raketniot shtit padna po sredbata na Bush so generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer. SAD prvichno planiraa da postavat radar i raketi samo vo Cheshka i vo Polska, so shto bi bile zashtiteni dve tretini od teritorijata na Evropa. No, po sredbata antiraketniot shtit na SAD stana antiraketen shtit na NATO, pa zatoa bilo potrebno negovi delovi da se postavat i na jug. Toa indirektno go potvrdi i samiot Shefer. Raketniot shtit vo Centralna Evropa kje gi chinat SAD nad 1,6 milijardi amerikanski dolari vo narednite pet godini. Podocna programata treba da vkluchi i morski i vselenski locirani raketni sistemi za rano otkrivanje. (Vecher)

KARAMANLIS:
Skopje da ja ostavi iredentistichkata politika!?
Grchkiot premier Kostas Karamanlis i' upatil ostri kritiki na vlasta koja rasprava za sporot so imeto i, kako shto istaknal, "vladata na PJRM treba da prestane so otporot shto mu pripagja na minatoto i da se svrti kon evropskata idnina. Mora da zapre so propagandnite akcii i iredentistichkite stavovi kon edna chlenka na EU i na NATO i so nepochituvanjeto na dobrososedskite odnosi".

CRVENKOVSKI:
Makedonija ne vodi iredentistichka politika!
Pretsedatelot Branko Crvenkovski izjavi deka e iznenaden od tvrdenjeto na grchkiot premier: "Na site vo svetot, a i na mnogumina vo Grcija, im e jasno deka nishto vo politikata na Republika Makedonija, i toa ne sega vo ovoj moment tuku vo izminatite 15 ili 16 godini, ne mozhe da se prepoznae kako pottiknuvanje nekakva iredentistichka politika kon Republika Grcija, pa duri ne mozhe da se prepoznae ni meshanje vo vnatreshnite raboti na Grcija, a toa se odnesuva i na site drugi sosedni drzhavi", istakna Crvenkovski. Spored nego, ova e mnogu vazhen period vo koj ne se potrebni provokacii od makedonska strana, a ne smee da se dozvoli Makedonija da bide isprovocirana.

NAVREDITE OD GRCIJA NE STIVNUVAAT
Samaras: Makedonija e meshavina od Albanci i od slavofoni
Grcija prodolzhuva so ofanzivata protiv imeto na Makedonija, no se' povekje se vpushta vo navredi. Posleden vo nizata e grchkiot evropratenik od vladeachkata Nova demokratija Andonis Samaras. Vo intervjuto za Elefterotipija toj go navreduva identitetot na makedonskiot narod i na drzhavata i veli deka Makedonija ne otstapuva od ustavnoto ime so koe go odrzhuva lazhnoto vnatreshno edinstvo. "Skopje ne otstapuva koga se chuvstvuva silno, ama ne otstapuva ni koga se chuvstvuva slabo. Toa e zatoa shto imeto e kluchniot element za lazhnoto edinstvo na naselenieto", izjavil Samaras.
Spored nego, konfliktot od 2001 godina pokazhal deka "nacionalnata drzhava na Makedoncite e meshavina na nacija od Albanci i od slavofoni". "Vo takvi uslovi, imeto Makedonija e edinstvenoto neshto shto gi drzhi obedineti i zatoa ne se podgotveni da go promenat", veli grchkiot evropratenik.
Pratenikot Samaras predviduva deka Makedonija se dvizhi kon konfederacija, shto znachi deka kje treba da se izmeni nejziniot ustav. "Togash kje mozhe da se promeni i imeto", izjavil Samaras, spored kogo Makedoncite nikogash nemale namera sushtinski da pregovaraat za imeto, dodeka grchkata politika za toa prashanje "vo kontinuitet e pravilna".
Slichno na premierot, i grchkiot ambasador vo Vashington Aleksandros Maljas zboruva za "makedonski nacionalizam". Na sesijata shto ja organiziral Helensko-amerikanskiot institut vo Kongresot toj zboruval za ulogata na Grcija na Balkanot. Vo odnos na imeto na Makedonija Maljas prezentiral dokumenti, navodno od amerikanski tajni sluzhbi od 1990 godina, vo koi pishuvalo za "zasiluvanje na makedonskiot nacionalizam i na teritorijalnite pretenzii na Skopje kon Grcija i kon Bugarija, shto bile narecheni faktor na nestabilnost vo regionot". (Spored Dnevnik)

PRI POSETATA NA BARNS NA ATINA
SAD ja premisluvaat Grcija za stavot okolu vetoto
Grchkiot vesnik Ta nea objavi deka zamenikot drzhaven sekretar na SAD Nikolas Barns kje se obide da ja natera Grcija da se otkazhe od vetuvanjeto deka kje go blokira vleguvanjeto na Makedonija vo NATO ako prashanjeto za imeto dotogash ne se reshi. Spored vesnikot, Vashington saka da pokazhe deka sporot so imeto ne smee da bide problem za vleguvanjeto na Makedonija vo NATO i zatoa Barns kje saka da dobie uveruvanje od Atina deka nema da stavi veto za priemot na Makedonija vo Alijansata. Spored diplomatski izvori, Grcija nema da mu se protivi na vleguvanjeto na Makedonija vo NATO pod imeto BJRM. (Vest)

Dzhordzh Bush postariot se odmora vo Grcija
Poraneshniot amerikanski pretsedatel Dzhordzh Bush postariot beshe na ednonedelen odmor vo Grcija, pri shto gi poseti ostrovite vo severniot del na Egejsko More i manastirskiot kompleks Sveta Gora, vo pridruzhba na sinot Dzheb, poraneshen guverner na Florida, i ushte dvaesetina lugje. Bush go pochna odmorot vo gradot Kavala, kade shto dopatuva so privaten avion, a beshe gostin na jahtata na eden od najbogatite grchki biznismeni Spiros Lacis. Poraneshniot amerikanski pretsedatel (od 1989 do 1993 godina) i tatko na aktuelniot pretsedatel Dzhordzh Bush, vo letnite meseci chesto prestojuva vo Grcija.

PO IZJAVATA NA PRETSEDATELOT ZA PRIEM NA MAKEDONIJA VO NATO I KAKO FIROM
Crvenkovski kapitulira za imeto?
Makedonija kje kapitulira vo pregovorite za imeto ako prifati da vleze vo NATO pod privremenata referenca BJRM - ovaa reakcija na eden del od makedonskata javnost doagja po izjavata na pretsedatelot Branko Crvenkovski za grchkiot vesnik Katimerini, vo koja shefot na drzhavata izrazil podgotvenost Makedonija da vleze vo Alijansata so privremenoto ime. "Zoshto odnapred potpishuvame kapitulacija? Namesto da rabotime na toa i vo NATO da ne' prifatat so dvojnata formula, nie prifakjame odnapred da ne' imenuvaat kako BJRM. So toa dokazhuvame deka sme odnapred podgotveni na otstapki", komentira poraneshniot minister za nadvoreshni raboti Slobodan Chashule. Toj im zabelezhuva na Crvenkovski, no i na premierot Nikola Gruevski i na ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski, deka pravat seriozna greshka koga bez potreba otvoraat prashanja shto gi iritiraat nashite sosedi i im se dava za pravo da reagiraat. Pokraj izjavata na Crvenkovski, Chashule veli deka i Miloshoski nepotrebno zboruval za pozicijata kon Kosovo. "Sega postoi eden natprevar megju pretsedatelot i vladata i tie pravat otstapki za koi ne se povikani - samo za da mu se dodvorat na narodot ili na megjunarodnata zaednica. Taka sme dezorientirani i prifakjame se' shto kje ni se ponudi", veli Chashule.
No, profesor Dimitar Mirchev veli deka izjavata na Crvenkovski ne e promena na strategijata na Makedonija. "Kako polnopravna chlenka na NATO kje imame podobra pozicija vo ponatamoshnite pregovori so Grcija", veli toj (Spored Vreme)

SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES:
Crvenkovski zasluzhuva impichment
Predlogot na pretsedatelot Branko Crvenkovski za priem na Makedonija vo NATO pod referencata FIROM ako ne se postigne dogovor so Atina za imeto pretstavuva flagrantno krshenje na Ustavot i na slobodno izrazenata volja na makedonskiot narod i na gragjanite i e uslov za impichment, reagirashe Svetskiot makedonski kongres. "Vladata i pretsedatelot Crvenkovski vednash i bezuslovno da gi prekinat razgovorite za imeto na drzhavata i so pismena nota da go izvestat generalniot sekretar na Obedinetite nacii deka drzhavata go prodolzhuva svoeto chlenstvo vo ON i vo site megjunarodni organizacii so svoeto edinstveno ime Makedonija, so mozhnost za upotreba na ustavnata referenca Republika, bez latinichna transkripcija na makedonskiot jazik, tuku na angliski jazik Republic of Macedonia, so megjunarodnot kod MK odnosno MKD", bara SMK.

SE' POMALKU GRCHKI GRAGJANI DOAGJAAT VO MAKEDONIJA
Za Grcite vleguvanje samo so lichna karta!
Vo prvite chetiri meseci od godinava Makedonija ja posetile 40 otsto pomalku Grci otkolku vo 2005 i vo 2006 godina, velat vo grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti. Spored niv, poradi toa Makedonija razmisluva da im dozvoli na Grcite vleguvanje vo drzhavata samo so lichna karta. "Nemame informacija za oficijalna odluka na Skopje, no znaeme e deka nivnata vlada bi mozhela da vovede takvi merki. Tie baraat nachin da im ovozmozhat na grchkite gragjani da ja posetat nivnata zemja samo so lichni karti", izjavi Jorgos Komucakos, portparol vo kabinetot na Dora Bakojani. Vo makedonskoto MNR potvrduvaat deka e zabelezhano namaluvanje na brojot na grchki posetiteli vo zemjata i poradi toa se razgleduvala idejata na Grcite da im se dozvoli da vleguvaat vo Makedonija samo so lichni karti. "Grcite imaat podolgi proceduri so novite pasoshi, poradi shto se razgleduva taa ideja, no ushte nema konkreten predlog", veli portparolkata Shpresa Jusufi. Za razlika od Grcite, ni vizite ne bea prechka samo vo poslednite praznici nad 4.000 Makedonci da odat na prodolzhen vikend na shoping vo Solun ili na kratok odmor na Halkidiki. Minatata godina se izdadeni okolu 80.000 grchki vizi, od shto grchkata ambasada vo Skopje zaraboti okolu tri milioni evra. (Vecher)

STRAZBUR
Kje ima pravda za OMO Ilinden-PIRIN?
Delegacija na OMO Ilinden-PIRIN, zasilena od Evropskata slobodna alijansa EFA chija chlenka stana neodamna, samo po desetina denovi povtorno prestojuvashe vo Strazbur. Celta na nivnata vtora poseta beshe da gi zapoznaat nacionalnite delegacii na zemjite-chlenki na Sovetot na Evropa so povekjekratnite odbivanja na bugarskite sudovi da ja registriraat nivnata politichka partija i so nivnata polozhba vo Bugarija.
Pri prethodnata poseta pretstavnicite na partijata na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se sretnaa so pretstavnici na razlichni organi na Sovetot na Evropa. Delegacijata na OMO Ilinden-PIRIN beshe primena vo Direkcijata za pravni prashanja i chovekovi prava, koja e zadolzhena za sledenje na izvrshuvanjeto na presudite na Evropskiot sud za pravata na chovekot, i od pretstavnici na Evropskata komisija za borba protiv rasizmot i netrpelivosta. Stojko Stojkov, eden od chlenovite na delegacijata na OMO Ilinden-PIRIN koja prestojuvashe vo Strazbur, veli deka se reshile za direktni sredbi so pretstavnicite na chlenkite na Sovetot na Evropa za da im dadat detalna slika za toa shto se sluchuva. Kako edna od stranite vo presudata chlenovite na OMO Ilinden-PIRIN ne mozhat da uchestvuvaat vo raspravata na Komitetot na ministrite, so shto ne mozhat da gi prenesat svoite stavovi, dodeka bugarskata vlada preku svojot pretstavnik ja plasira samo svojata oficijalna verzija.
Vo svoite napori za zapoznavanje na evropskite institucii so problemite na koi se izlozheni od strana na bugarskite vlasti, chlenovite na OMO Ilinden-PIRIN dobivaat shiroka poddrshka od EFA i posebno od sestrinskata partija Vinozhito na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Chlenovite na Vinozhito ja imaat pominato istata golgota shto sega ja pominuvaat nivnite sonarodnici shto zhiveat vo Bugarija pred da ja registriraat partijata. Vo Strazbur delegacijata na OMO Ilinden-PIRIN povtorno ja pridruzhuvashe Pavle Voskopulos, chlen na pretsedatelstvoto na EFA od redovite na Vinozhito. Spored informaciite do koi dojdovme, Sekretarijatot na Sovetot na Evropa bara reshenie za nachinot na koj bugarskite sudovi kje ja registriraat partijata. Ochigledno e deka upornosta i istrajnosta na chlenovite na OMO Ilinden-PIRIN pochnuva da dava konkretni rezultati. (Spored Utrinski vesnik)

EVROPRATENICITE POBARAA OD EU DA GI POCHNE PREGOVORITE ZA CHLENSTVO SO MAKEDONIJA
Na red e Evropskata komisija!
Izveshtajot za napredokot na Makedonija shto go usvoi Komisijata za nadvoreshna politika na Evropskiot parlament e mnogu povolen za Makedonija, smetaat ekspertite vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti. Nashite diplomati kako najznachajni gi ocenuvaat preporakite na evropratenicite za toa Evropskata komisija shto poskoro da pochne pregovori so Makedonija za polnopravno chlenstvo vo EU i celosno da go liberalizira vizniot rezhim.
"Zadovolni sme od predlog-izveshtajot na Komisijata za nadvoreshna politika, no ne treba da ne' fati nekakva euforija. Prvo, izveshtajot treba da bide usvoen na plenarnata sednica na Evroparlamentot vo idniot mesec, pa duri i togash ne e zavrshena celata rabota. Kako shto e poznato, dokumentite na EP ne se obvrzuvachki ni za Evropskata komisija ni za Sovetot na EU, a tie se instituciite shto kje go podgotvat izveshtajot na Unijata za napredokot na Makedonija vo noemvri, kje reshavaat koga da gi pochneme pregovorite za chlenstvo i koga vo celost kje se urnat viznite barieri", objasnuvaat eksperti vo MNR.
Makedonskite diplomati se zadovolni i od preporakata na evropratenicite za toa prashanjeto za ustavnoto ime da ne se stava megju uslovite za dobivanje na datumot za pregovori. Toa go pobara Partijata na zelenite preku amandman vo koj stoi deka "so ogled na toa shto vazhni zemji kako SAD, Ruskata Federacija i Kina, kako i nekoi chlenki na EU, vekje ja imaat priznaeno Makedonija pod nejzinoto ustavno ime, prashanjeto za imeto ne smee da se upotrebuva kako prechka za pochnuvanje pregovori za chlenstvo vo Evropskata unija". Za Angelika Ber, pratenik od redot na germanskite Zeleni, so prifakjanjeto na ovoj amandman Evropskiot parlament zazel jasen stav vo sporot so imeto megju Makedonija i Grcija i preporachal Makedonija da bide priznaena pod ustavnoto ime. "Ova e prvpat edna institucija na Evropskata unija da zazeme jasen stav okolu ova prashanje. Grcija pod itno mora da gi nadmine svoite iracionalni stravovi vo odnos na priznavanjeto na ustavnoto ime na Makedonija i da prestane da stoi na patot kon EU na nejziniot pomal sosed", izjavi Ber.
Grchkite mediumi komentiraa deka so ovoj izveshtaj, koj inaku ne go poddrzhaa samo chetvoricata grchki evropratenici chlenovi na Komisijata za nadvoreshna politika, "osnovnite pozicii na Skopje po prashanjeto za imeto se vo prednost". "Spored dokumentot, idejata e sekoja zemja chlenka slobodno samata da go izbira imeto so koe kje mu se obrakja na Skopje. Izvestuvachot Meer tvrdi deka vremenoto ime Bivsha Jugoslovenska Republika Makedonija samo predizvikuva problemi i zatoa Skopje i Atina treba da go reshat sporot do krajot na godinava", objavi vesnikot Navtemboriki.
So dokumentot evropratenicite povikaa i na itno priznavanje na makedonskiot pasosh od site zemji-chlenki na EU, vkluchitelno i od Grcija, i ukinuvanje na dopolnitelnoto plakjanje za grchka viza za gragjanite koi vekje imaat shengen-viza. (Vecher)

Miloshoski se pofali so borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata
Spravuvanjeto so korupcijata i so organiziraniot kriminal e edno od postignuvanjata na Makedonija shto shefot na diplomatijata Antonio Miloshoski gi iznese vo svojot govor vo Evropskiot parlament vo Brisel. Toj gi izvesti chlenovite na Komisijata za nadvoreshna politika na Evropskiot parlament i za "uspeshniot politichki dijalog" vo zemjata i za toa deka "ekonomskite reformi vekje davaat rezultati vo odnos na stranskite investicii". "Najgolem interes kaj chlenovite na Komisijata imashe za prashanjata okolu dobrososedskata politika, okolu razlikite so Grcija za ustavnoto ime, no isto taka i za kompletiranjeto na sudskite reformi i kompletiranjeto na Republichkiot sudski sovet", izjavi Miloshoski. Mala damka na nastapot na Miloshoski ostavi grchkiot pratenik Jorgos Karadzhaferis, koj se zakani so veto vo Brisel za priemot na Makedonija vo Unijata. Sepak, Miloshoski smireno odgovori deka spored dogovorot megju dvete zemji od 1995 godina, Grcija nema pravo da go sprechuva vleguvanjeto na Makedonija vo megjunarodni organizacii. (Vest)

DVAJCA DIPLOMATI POBEGNAA
Komandant Zija ostana sam vo Kina
Dvajca visoki diplomatski pretstavnici koi rabotea vo makedonskata ambasada vo Peking si otidoa i go ostavija sam ambasadorot Fatmir Dzheladini. Brachnata dvojka Vera i Stelijan Mudanu, koi bea na visoki mesta vo ambasadata, ja napushtile zatoa shto nashle podobra rabota vo nekoja amerikanska privatna firma. Od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti potvrdija deka dvajcata diplomati si zaminale od ambasadata. "Vera i Stelijan Mudanu na 31 maj go izvestija Ministerstvoto deka ja napushtaat diplomatskata rabota vo ambasadata. Vo nivnoto baranje nemashe obrazlozhenie zoshto si odat", izjavija vo MNR. Ottamu velat deka nema da go ostavat ambasadorot sam i deka kje pratat zamena dodeka ne se raspishe konkurs za ispraznetite diplomatski mesta.
Fatmir Dzheladini e praten vo Peking kako kadar na DUI i blizok sorabotnik na liderot Ali Ahmeti. Toj se shkoluval vo Malezija, a pred da stane ambasador raboteshe vo USAID i beshe drzhaven sekretar vo MNR. Toj go znae kineskiot jazik. Ambasadorot Dzheladini vo ambasadata go vikale po prekar komandant Zija, zatoa shto negoviot brat Islam bil vo redovite na ONA.
Toj chesto shetal so ministerot bez resor Gligor Tashkovikj, zashto bil angazhiran na proektot AMBO. Biznismeni koi rabotele so Kina se zhalat deka, koga se javuvale na telefonite vo ambasadata, se javuval samo telefonistot koj odgovaral na povicite i kazhuval deka vo ambasadata nema nikogo. (Vest)

PO SRPSKITE, I GRCHKI PARI ZA VRANISHKOVSKI
I grchkata crkva go finansira Jovan!
Na edna od svoite posledni sednici vo minatiot mesec Sinodot na Grchkata pravoslavna crkva donel odluka finansiski da ja poddrzhi crkata na Jovan Vranishkovski, so cel toj i negovata POA neprecheno da mozhele da go prodolzhat svoeto pastirsko delo?! Vladicite vo Atina ne soopshtuvaat za kolkav iznos stanuva zbor, no preku oficijalnata internet-stranica ja prenesuvaat odlukata na Svetiot sinod na GPC. Vo soopshtenieto tie go narekuvaat Vranishkovski arhiepiskop koj e del od Srpskata patrijarshija "shto e zadolzhen za oblasta Skopje". "Megju drugite odluki, postojniot sostav na Svetiot sinod na GPC donese odluka za simbolichna ekonomska poddrshka na visokopreosveshteniot arhiepiskop ohridski g. Jovan, koj i' pripagja na Srpskata patrijarshija, za oblasta Skopje, zaradi prodolzhuvanje na negovoto pastirsko delo shto se odviva i pokraj negovite posledovatelni zatvoranja i neblagoprijatni uslovi za pravoslavnite hristijani vo zemjata", pishuva vo oficijalnata odluka na sinodot na GPC.
Ova e prv pat GPC javno da soopshti deka go finansira Vranishkovski. Vo mart minatata godina MPC obelodeni dokument so koj srpskata vlada mesechno mu prefrlala redovni dotacii na Vranishkovski. Obrazlozhenieto na srpskoto Ministerstvo za vera beshe deka tie kako drzhava imale obvrski da go pomagaat razvojot na kulturniot identitet na srpskiot narod nadvor od svoite granici. Vranishkovski togash tvrdeshe deka nema nishto losho vo toa shto primal drzhavni pari od Srbija i deka toj dobival finansiska pomosh i od drugite pravoslavni crkvi. Crkovni krugovi vo MPC komentiraat deka so ova javno priznavanje na Grchkata pravoslavna crkva deka finansiski go pomaga Vranishkovski stanuva sosem jasna ulogata na Jovan i na negovata paracrkva vo relaciite megju Srpskata i Grchkata pravoslavna crkva. (Vecher)

KAKO ODGOVOR NA GRCHKOTO FINANSIRANJE NA JOVAN
MPC kje formira crkovni opshtini vo Egejska Makedonija!
Vecher doznava deka Makedonskata pravoslavna crkva razmisluva da formira crkovni opshtini vo Egejska Makedonija po primerot na eparhiite vo dijasporata. Inicijativata poteknala neodamna od Makedoncite shto zhiveat tamu, a vekje nekolkupati pobarale od Sinodot na MPC da im organizira crkovno zhiveenje shto kje bide pod jurisdikcija na Makedonskata pravoslavna crkva. Ova prashanje nekolkupati go razgleduvale vladicite na MPC, no tie dosega ne se reshile na takov chekor zatoa shto sakale da go slushnat oficijalniot stav na grchkite vladici za reshavanje na deceniskiot crkoven spor megju MPC i SPC. Sega, otkako GPC oficijalno soopshti deka donela odluka finansiski da gi pomaga Jovan Vranishkovski i negovata POA, vo Sinodot na MPC se' poglasno se razmisluva da se prifati baranjeto na Makedoncite shto zhiveat vo Egejska Makedonija.
Dobro upateni crkovni izvori velat deka se' kje zavisi od ishodot na sredbata shto treba da ja imaat makedonskite vladici so Grchkata crkva, koja podolgo vreme se najavuva no desega ne se ostvari. "Dosega molchevme zatoa shto Grcija nemashe oficijalen stav, no mislam deka vekje se' e vo igra", veli za Vecher eden od arhiereite na MPC. Sepak, megju vladicite ima i takvi koi smetaat deka ova e premnogu radikalen chekor i deka nema dobro da se odrazi na sevkupnite sostojbi vo relaciite so Srpskata pravoslavna crkva. Istite izvori velat deka zasega se razmisluva za toa crkovnite opshtini vo Egejska Makedonija da gi upravuva Sinodot od Skopje, no sepak ne e iskluchena i varijantata MPC da naznachi nadlezhen arhierej. Kako najpogodna lichnost za toa se spomenuva imeto na arhimandritot Nikodim Carknjas, koj po napushtanjeto na GPC sega funkcionira vo Grcija kako neformalen sveshtenik na Makedonskata pravoslavna crkva. (Vecher)

Mitropolitot Hrizostomos kje ja primi delegacijata na MPC
Grchkata pravoslavna crkva pozitivno odgovorila na baranjeto na MPC za sredba so vladicite od Atina. Makedonskata crkovna delegacija kje ja primi grchkiot mitropolit Hrizostomos, no ushte ne e dogovoren terminot vo kje se sluchi toa. Na svojata posledna sednica Sinodot na GPC go razgledal pismenoto baranje na makedonskite arhierei i reshil deka e dobro da se organizira megjucrkovna sredba. Vo Arhiepiskopijata vo Atina potvrdija deka kje ima sredba, no ne sakaa da preciziraat detali. "Znaeme samo deka pretstavnicite na crkvata od Skopje kje gi primi mitropolitot Hrizostomos", izjavija od GPC. Sinodot na GPC vekje pratil i pismen odgovor na baranjeto na MPC, od kade nitu ja potvrdija nitu ja demantiraa vesta za skoreshna sredba. Inaku, vo GPC ne sakaa da gi komentiraat neoficijalnite najavi na MPC za osnovanje crkovni opshtini vo Egejska Makedonija, shto bi trebalo da bidat pod jurisdikcija na MPC.

ZAKON ZA VERSKITE ZAEDNICI
POA i Bekteshkata zaednica najverojatno nema da se legaliziraat
Zakonot za verskite zaednici e eden od uslovite za dobivanje pokana za chlenstvo vo NATO. Takanarechenata Pravoslavna ohridska arhiepiskopija na Jovan Vranishkovski i Bekteshkata zaednica vo Makedonija najverojatno nema da se legaliziraat i vo noviot predlog-zakon za verskite zaednici. Vladata ne predvidela formiranje paralelni organizacii so ista veroispoved, odnosno Makedonskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica i ponatamu kje go imaat ekskluzivnoto pravo da funkcioniraat kako edinstveni religiski organizacii na teritorijata na Makedonija.
Predlog-zakonot vekje ja pominal vladinata procedura, no se taktizira so negovoto dostavuvanje vo parlamentot. TV Kanal 5 doznava deka premierot Nikola Gruevski se premisluval zatoa shto postojano pristignuvaat silni kritiki od EU i od SAD da se ukine ogranichenosta na verskite slobodi. Osobeno ostri se Amerikancite, koi nekolkupati im ukazhuvale na ministri vo vladata deka na Vranishkovski i na bekteshite mora da im se ovozmozhi da registriraat verski zaednici. Preporakite od SAD gi podelile ministrite vo kabinetot na Gruevski. Edni bile za toa preporakite da se zemat predvid, drugi bile protiv toa, a premierot bil na stranata na tie shto se protiv registriranjeto na POA i na Bekteshkata zaednica. Ministerot Mihajlo Manevski, vo chij resor e zakonot za verskite zaednici, bega od komentar za toa kakov kje bide zakonot i koga kje bide dostaven vo parlamentot. (TV Kanal 5)

PO POVOD 40 GODINI OD AVTOKEFALNOSTA
MPC odlikuvana so najvisoko drzhavno priznanie
"Makedonskata pravoslavna crkva beshe eden od stozherite na makedonskoto nacionalno i duhovno opstojuvanje, eden od glavnite chuvari na makedonskiot nacionalen identitet, branitel na nacionalnoto duhovno i kulturno bogatstvo", istakna pretsedatelot Branko Crvenkovski pri vrachuvanjeto na najvisokoto drzhavno odlikuvanje - Ordenot na Republika Makedonija na poglavarot na MPC g. g. Stefan. Svechenosta se odrzha vo katedralnata crkva Sveta Sofija vo Ohrid, kade shto pred 40 godini beshe vozobnovena avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva.
Na svechenoto vrachuvanje na najvisokoto drzhavno odlikuvanje prisustvuvaa pretstavnici na diplomatskiot kor vo Makedonija, na javniot i na politichkiot zhivot vo zemjava. Na svechenosta ne prisustvuvashe nitu eden pretstavnik od izvrshnata vlast. "So dodeluvanjeto na najvisokoto drzhavno odlikuvanje im oddavame pochit na site minati i segashni chlenovi na Makedonskata pravoslavna crkva, a vo ovaa prigoda posebno bi go spomnal obnovitelot na Ohridskata arhiepiskopija kako Makedonska pravoslavna crkva - g. g. Dositej, prviot poglavar na MPC, od chie ragjanje minatata godina odbelezhivme sto godini", reche pretsedatelot Crvenkovski.
Zablagodaruvajkji se za najvisokoto drzhavno odlikuvanje, arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan istakna deka, ako nekoj narod, ima prichina da i' bide blagodaren na svojata crkva za svojot razvitok i opstojuvanje, a makedonskiot narod ima mnogu prichini za toa. "Nashata nacionalna istorija e i crkovna i crkovnata e nacionalna istorija. Preku crkvata sme se osoznale i sme rastele kako narod. Kako vistinska majka ne' vodela i vo opasnostite i vo neizvesnostite bdeela vrz svojotv narod. Vo vreminjata koga nemavme svoja drzhava, nashata Crkva ni beshe i crkva i drzhava, ni beshe se'. Hramovite i manastirite ni bea istochnici i sejachi na pismenosta i knizhninata, na prosvetata i kulturata, ni bea i uchilishta i lechilishta, ni bea i ni opstanaa i dom i pokriv za siot nash narod", reche g. g. Stefan.
Toj dodade deka slavnata ohridska Sveta Sofija e zhiv svedok i na mnogu nesrekjni i tragichni, no i na radosni migovi. Arhiepiskopot g. g. Stefan istakna deka dodeleniot orden im pripagja na site shto taguvaa po slavnata Ohridska arhiepiskopija, na site shto se obiduvaa da ja obnovat, na tie koi po porazite vo vostanijata i burite ostanuvaa prostum, na tie koi za nishto ne ja menuvaa slobodata na tatkovinata i crkvata. I konechno, na tie koi vo 1967 godina ja vratija celosnata slava na drevnata Ohridska arhiepiskopija. (Vreme)

Prvo drzhavno priznanie za MPC
Pretsedatelot Branko Crvenkovski na 4 juni donese ukaz so koj ja odlikuva Makedonskata pravolsavna crkva so Orden na Republika Makedonija - najvisoko drzhavno odlikuvanje. Ordenot se sostoi od ordenski znak na gerdan i od ordenska dzvezda, a e izraboten od 18-karatno zlato.
Ordenot go dodeluva pretsedatelot vo imeto na drzhavata i na gragjanite na Republika Makedonija. Pretstavnici na MPC na sredbata na novinarite istaknaa deka Ordenot e prvoto golemo drzhavno priznanie shto crkvata go dobiva vo samostojna Republika Makedonija.

Skandal
Se skandalizira i chinot na dodeluvanje orden od pretsedatelot na drzhavata na poglavarot na MPC. Pokanite za prisustvo na toj svechen chin vo ohridskata Sveta Sofija gi otkazhaa sobraniskiot spiker Ljubisha Georgievski i ministrite vo kabinetot na Nikola Gruevski. Kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski soopshti deka pokanite shto toj im gi upatil na spikerot, na premierot i na ministrite - site poedinechno gi otkazhale. Portparolot na Georgievski veli deka ne mu se poznati prichinite zoshto toj reshil da ne prisustvuva na chinot na dodeluvanjeto na ordenot na poglavarot Stefan. Vo Vladata velat deka premierot vo nedelata bil opravdano otsuten, poradi sredbata so Bush vo Tirana. "Nemame kolektiven stav vo Vladata, a odlukata da odat ili ne ministrite najverojatno ja donele so lichna procena", veli vladiniot portparol Ivica Bocevski.

KOMPLETIRANJETO NA SUDSKIOT SOVET SE ODLOZHI ZA NA ESEN
So partiski inaet podaleku od NATO i od EU
Pravni eksperti tvrdat deka Sudskiot sovet na Makedonija, koj ne se kompletirashe zatoa shto sobranieto ne gi izglasa preostanatite pet chlenovi, teshko kje mozhe da se kompletira i do na esen. Samo za raspishuvanje nov konkurs za trojcata kandidati, za razgleduvanje na biografiite na prijavenite i za utvrduvanje na trite predlozi se potrebni najmalku dva meseca. Tokmu koga parlamentot nema da raboti poradi letnite odmori, presmetuvaat nashite sogovornici. Spored niv, najstrashno e toa shto sobranieto ne e obvrzano da raspishe nov konkurs so rok. Ekspertite procenuvaat deka shansata da se kompletira Sudskiot sovet, shto e i uslov od Brisel za Makedonija da dobie pokana od NATO, beshe propushtena od partiski inaet. "Nebare se raboti za delba na niva, a ne za bitno prashanje koe dosega trebashe da se reshi najsovesno vo interes na drzhavata i na ocenkite shto treba da gi dadat za nas EU i NATO", razocharani se ekspertite i sudiite.
Vo oktomvri EU treba da go obelodeni izveshtajot za toa do kade e Makedonija so implementacija na reformite, a eden od uslovite e i formiranjeto na Sudskiot sovet. Od toj izveshtaj zavisi dali Makedonija kje go dobie datumot za pregovori so EU. Za predlozhenite kandidati na Sobranieto Lina Petrovska, Bedredin Ibraimi i Dzvonko Bogdan ne glasashe DUI, zatoa shto nemashe mozhnost eden kandidat da predlozhi taa. Za Abdulselam Kanzoski i Mentor Kjoku, koi gi predlozhi pretsedatelot Crvenkovski, ne glasashe parlamentarnoto mnozinstvo shto go predvodi VMRO-DPMNE - bez objasnuvanje zoshto.
So samo deset chlenovi, kako shto turka vekje chetiri meseci, minatata nedela Sudskiot sovet imashe neuspeshen obid da odrzhi sednica, otkako pretsedatelot na Sovetot Bekjir Iseni, a potoa i ministerot za pravda Mihajlo Manevski, zaminale poradi neodlozhni obvrski. Na dneven red bilo razgleduvanje i utvrduvanje na kandidaturite za sudii vo dvata novi suda - Upravniot i Apelacioniot vo Gostivar. "Ostanavme nie osummina da rabotime, no bez legitimitet", izjavija drugite chlenovi na Sudskiot sovet. (Vest)

EVROATLANTSKI INTEGRACII
Elenovski se zagubi na patot kon NATO
Ministerot za odbrana Lazar Elenovski se zagubi na patot kon NATO! Prviot chovek na najvazhnoto ministerstvo za vleguvanje vo Alijansata vo posledno vreme nekolkupati ne beshe del od aktivnostite na vladata shto se povrzani so zachlenuvanjeto na Makedonija vo NATO. Iako na prethodnite sostanoci toa beshe praktika, Elenovski ne beshe na poslednata rabotna sredba vo Vladata megju premierot Nikola Gruevski i ambasadorite na zemjite-chlenki na NATO. Od kabinetot na ministerot informiraa deka Elenovski imal vazhen sostanok i mu javil na premierot deka nema da mozhe da dojde na rabotnata sredba vo Vladata, za shto dobil odobruvanje.
Iako Ministerstvoto za odbrana i reformite vo nego se kluchni za dobivanjeto pokana za chlenstvo vo NATO, koja Makedonija ja ochekuva vo slednata godina, ministerot Elenovski ne beshe ni vo sostavot na makedonskata delegacija na Parlamentarnoto sobranie na NATO shto se odrzha na 26 april vo Madeira, vo Portugalija. Nashi izvori potvrduvaat deka deka na vakvi nastani pokraj premierot, ministerot za nadvoreshni raboti i drugi chlenovi, vo delegacijata mora da bide i ministerot za odbrana. (Vest)

VRABOTENITE VO ODBRANATA IZLEGOA NA ULICA
Shtrajk za pogolemi plati i za stanovi
Vo kluchnata godina za vleguvanjeto vo NATO vrabotenite vo odbranata i vo Armijata si gi baraat pravata na ulica. Vo sabotata pochnaa so protestite i nemaat namera da se povlechat se' dodeka ministerot Lazar Elenovski ne im gi zgolemi platite i ne im obezbedi stanovi i dodeka redukcijata na personalot zavrshuva so tehnoloshki vishok vo otsustvo na definiran status na vrabotenite. Nivniot sindikat i ministerot vo sabotata ne se sretnaa i site si ostanaa na svoite pozicii. Izvori od Ministerstvoto za odbrana izrazija somnevanje deka protestot e politichki motiviran i deka go organiziraat vraboteni koi ne pominale na interniot konkurs za unapreduvanja vo armiskiot logistichki sektor. Od kabinetot na Elenovski tvrdat deka zakluchno so avgust platite na vrabotenite kje dostignat zgolemuvanje i do 20 procenti - od septemvri lani sekoj mesec tie rastele. Sepak, sindikatot prodolzhuva da protestira i vo namerata na ministerot prepoznava igra, zashto i po nekolku meseci od dogovorenoto rabotnite grupi ne go pochnale socijalniot dijalog. Ako i po sabotniot protest ministerot ostane gluv na nivnite baranja, vrabotenite vo odbranata kje stapat vo generalen shtrajk. (Spored Vreme i TV Kanal 5)

Solomon Pasi kje pomaga za vleguvanjeto vo NATO
Poraneshniot minister za nadvoreshni raboti na Bugarija Solomon Pasi e sovetnik na makedonskata vlada za integracija vo NATO. "Republika Makedonija gi pravi poslednite podgotovki pred samitot na alijansata vo Bukuresht vo april 2008 godina za da dobie polnopravno chlenstvo vo NATO", izjavi Nikola Gruevski po sredbata so Pasi. Spored premierot, sovetite na Pasi kje bidat od golema polza za Makedonija za da ne povtori nekoi od greshkite na Bugarija i bez seriozni problemi da stigne do celta. Pasi naglasi deka chuvstvuva golema odgovornost za rabotata shto mu e doverena. "Srekjen sum za toa shto mozham da i' pomognam na Makedonija na nejziniot pat kon NATO i da go podelam iskustvoto i da i' ukazham na greshkite shto gi praveshe Bugarija", reche toj. (Dnevnik)

NOVA PROVOKACIJA OD VLADATA ZA PRETSEDATELOT
Baranje vrhovniot komandant da penzionira trojca generali
Penzioniranje na trojca armiski generali i postavuvanje novi - ova e vladinata provokacija i predlog do pretsedatelot Branko Crvenkovski. Ministerot Lazar Elenovski gi stavil na spisokot za penzioniranje generalite Dragan Andrevski, Atanas Jovchevski i Adil Gazafer. I vladata se soglasila da insistira kaj pretsedatelot nivna smena, so argumentacija deka tie gi ispolnile uslovite za penzija ushte pred nekolku godini i deka na Generalshtabot mu e neophodna svezha krv. Tokmu novite generalski iminja kje bidat zhezhok kosten za kohabitacija: ministerot za odbrana saka da go stavi pretsedatelot na test za politichki dijalog - od imeto na vladata kje go povika da se konsultiraat za toa koj kje bide unapreden vo general, iako postavuvanjeto generali kje odi teshko so ogled na nedovolnata shkolska podgotovka na povekjeto oficeri.
Vo kabinetot na Crvenkovski se kategorichni - ustavnite ingerencii okolu penzioniranjeto i naznachuvanjeto novi generali se kaj vrhovniot komandant. Tokmu trojcata posocheni generali pretsedatelot gi unapredi pred eden mesec, no i gi informirashe deka na Denot na armijata 18 avgust kje mora da se zboguvaat so oficerskata kariera. Shto se odnesuva do unapreduvanjata vo Armijata, pretsedatelot samiot kje reshava za toa koj kje se zakiti so generalski chin i nema da prifati sugestija za dijalog so vladata. (Spored TV Kanal 5)

SLUCHAJ LJUBOTEN
Istraga otvora istrazhen sudija, a ne minister
"Eksministerot za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski nemashe zakonska obvrska da otvori istraga za nastanite vo Ljuboten vo avgust 2001 godina", izjavila togashnata zamenik javen obvinitel vo skopskoto Javno obvinitelstvo Vilma Ruskovska kako svedok na Tribunalot. Taa ja potvrdila tezata na odbranata deka zadacha na policijata bila da dostavi informacii i dokazi, a otvoranjeto istraga bilo vo nadlezhnost na istrazhniot sudija. Ruskovska, koja sega raboti vo Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal vo JO, potvrdila deka istrazhniot sudija i javniot obvinitel ne izvrshile istraga vo Ljuboten, nitu razgovarale so policajcite koi uchestvuvale vo potragata po teroristite, zatoa shto seloto bilo nebezbedno, a makedonskite Albanci vo kriznite podrachja ne sakale da sorabotuvaat so makedonskite sudski organi. Vo vrska so iskazite na svedocite deka policijata gi tepala i vo istrazhniot zatvor, Ruskovska objasnila deka sudskata policija i policijata vo zatvorot e pod nadlezhnost na Ministerstvoto za pravda, a ne na MVR. Taa ja potvrdila i pismenata izjava shto im ja dala na hashkite istrazhiteli deka po nastanite vo Ljuboten dobila telefonski zakani deka kje bide siluvana i ubiena od nekoj mazh shto i' se pretstavil kako pripadnik na ONA.

OBSE znaela deka vo Ljuboten ima pripadnici na ONA
OBSE prakjala izveshtai do Misijata na EU za sluchuvanjata vo Ljuboten na 13 avgust 2001 godina za toa deka vo seloto ima pripadnici na ONA. Ova go izjavi svedokot na Hashkoto obvinitelstvo koj vo 2001 godina bil nabljuduvach na OBSE vo Makedonija. Pri vkrstenoto isprashuvanje advokatot na Boshkoski Genail Metro mu pokazha na svedokot nekolku od tie dokumenti. "Imav informacii za mozhnosta deka ima aktivnosti na ONA vo Ljuboten na 13 avgust 2001 godina. Spored informaciite, ONA go prinuduvala naselenieto da ostane vo seloto za da bide zhiv shtit shto kje go poprechi dejstvuvanjeto na bezbednosnite sili. No, raspolagavme i so informacii deka ONA kje gi koristi napadite na seloto za propagandni celi i kje gi prikazhe kako napad vrz nedolzhni civili", izjavi svedokot. Metro prezentira pred sudot i dokaz za toa deka Boshkoski vo noemvri 2001 godina pobaral od nadlezhnite sudski organi da se izvrshi ekshumacija na telata na zaginatite za da se izvrshi obdukcija i da se utvrdi od shto zaginale. (Dnevnik)

Privremena sloboda za Johan za poroduvanjeto na Sonja?
Odbranata na Johan Tarchulovski podnese baranje do Sudskiot sovet na Hashkiot tribunal za negovo privremeno osloboduvanje. Se bara na Tarchulovski da mu se dozvoli vo periodot od 1 do 20 avgust godinava da se vrati vo Makedonija, za da i' pomogne na svojata sopruga Sonja koja vo toj period treba da se porodi. Baranjeto za privremeno osloboduvanje e potkrepeno so dokumentot od maj godinava so koj makedonskata vlada garantira deka Tarchulovski kje bide pod 24-chasoven policiski nadzor, kje mu bide dostapen na Hashkiot tribunal vo sekoe vreme i nema da vlijae vrz svedocite ili vrz zhrtvite. Zaedno so baranjeto, do Hag e prateno i ukazhuvanje na toa deka Makedonija usvoi zakon za sorabotka so Sudot vo Hag.
Pokraj vladinata garancija, do Sudskiot sovet na Tribunalot e podnesena i medicinska potvrda od bolnicata Sistina kade shto treba da se porodi soprugata. Johan i Sonja imaat kjerka shto se rodi po priveduvanjeto na Johan.
Ova e treto baranje za privremeno osloboduvanje na Tarchulovski. Dvete prethodni, shto bea podneseni vo maj 2005 i vo dekemvri 2006 godina, Sudskiot sovet na Tribunalot gi odbi.

EKSKLUZIVNO: TAJNITE DOKUMENTI NA CIA ZA KOSOVO
Liderite na Kosovo se kriminalci i rabotat so Makedonija!
Politichkite i voenite lideri na Kosovo se mafijashi shto gi zloupotrebuvaat kanonite na Lek Dukagjini i shvercuvaat oruzhje, droga, nafta, cigari i drugo vo Makedonija i od Makedonija, pishuva vo tajnite dokumenti na CIA, vo koi se sodrzhani karti, satelitski snimki i iscrpni analizi.
Od kartite se gleda deka site kosovski klanovi shvercuvaat droga i oruzhje vo Makedonija. Dokumentite se odnesuvaat na periodot od vtorata polovina na 2002 do prvite meseci na 2004 godina, no nashite izvori velat deka tie podatoci vazhat i denes, bez nikakvi poznachajni izmeni.
Za liderite, kako i za Kosovskata policiska sluzhba KPS i za Kosovskiot zashtiten korpus KZK se naveduva deka se mafijashi! Za nitu eden od niv nema nieden pozitiven zbor, so iskluchok na kosovskiot premier Agim Cheku. "Povekjeto od chlenovite i liderite na organiziraniot kriminal bile chlenovi na UChK. Klanovite se i teritorijalno silno povrzani. Silnite vrski so lokalnite politichari, so pripadnici na KPS i na KZK i so carinicite im ovozmozhuva na klanovite da razvijat silna vnatreshna disciplina. Neslushanjeto naredbi se kaznuva so smrt, spored kanonite na Lek Dukagjini. Za niv bukvalno ne postojat zakonite. Sekakov vid oruzhje im e dostapno. Imaat silno razvieno chuvstvo za samozashtita koe megju drugoto se bazira i na tivkata poddrshka od lokalnoto naselenie", pishuva vo analizata na CIA vo koja se zakluchuva: "Parite vladeat, no krvta e na prvo mesto".
Spored kartata na klanovite, zapadniot del od protektoratot go drzhi privatnata vojska na brakjata Ramush i Daut Haradinaj, a severniot del i' pripagja na t. n. grupa od Drenica. Istochniot, teritorijalno najgolemiot del, go kontroliraat Rustem Mustafa i negovoto semejstvo. Pomali teritorii vo centralniot i vo juzhniot del na Kosovo, no osobeno znachajni poradi golemiot shverc na droga i oruzhje, go drzhat mafiite na Buja i na Suma. Kontrolata na "rogot", delot od Shar Planina shto se granichi so Makedonija, go kontrolira grupata shto se narekuva Orelsko oko. Na kartata na koja se prikazhani rutite po koi se shvercuva oruzhje i droga od i vo Makedonija se gleda deka shvercerskite linii za oruzhje pochnuvaat od tetovskite sela Kamenjane, Shipkovica i Slatino. Droga se shvercuva i kaj Vratnica. Kaj mesnosta Vlain Grob, severno od skopskata opshtina Chucher-Sandevo, se shvercuvaat droga i oruzhje, na tri mesta kaj oblasta Ramno se shvercuva droga, a na edno mesto oruzhje. Kumanovskoto selo Lojane e shvercerski centar vo koj se nosat mnogu proizvodi shto zavrshuvaat na skopskite pazari. Linii za shverc ima i vo blizina na Tabanovce i vo lipkovskiot kraj. Vo dosieto se smesteni i dve satelitski snimki na koi se gledaat shverceri na droga so maski. (Vreme)

Teroristichkite grupi ushte se aktivni
CIA naveduva deka teroristichkite grupi za sozdavanje Golema Albanija ushte se aktivni, a najgolema e Albanskata nacionalna armija ANA. Kako drugi poznachajni se naveduvaat Crni orli, Crna raka i Leopardi. Se naveduvaat i ONA i OVPMB, no tie ili vekje ne postojat ili delovi od niv im se prikluchile na drugite. Vo analizata za ANA se veli deka e podelena vo pet operativni zoni - prvata e smestena vo Albanija i nejziniot shtab e vo blizina na Tirana, vtorata e vo Kosovo, nadvor od Prishtina, tretata zona e vo Makedonija, vo blizina na Skopje, chetvrtata e smestena blizu Ulcinj, vo Crna Gora, a pettata zona shto trebalo da i' se prikluchi na Golema Albanija e smestena kaj gradot Preveza vo Epir, ili vo Chamerija - kako shto Albancite go narekuvaat toj del od severna Grcija.

BRITANSKI VOJNICI KJE VEZHBAAT NA KRIVOLAK ZA VREME NA SAMITOT NA NATO VO OHRID
Koincidencija ili merka za bezbednost?
Dveste vojnici od specijalnata edinica Sedum strelci na britanskata armija kje izveduvaat voena vezhba na poligonot Krivolak kaj Negotino za vreme na odrzhuvanjeto na bezbednosniot forum na NATO shto e zakazhan za 28 i 29 juni vo Ohrid. Na vezhbata shto e narechena Makedonski blesok 07 kje uchestvuvaat i nad 300 vojnici od makedonskata edinica Shkorpii. Britancite doagjaat na 16 juni. Vezhbata pochnuva dva dena podocna, a kje kulminira za vreme na forumot so koj kje zasedava generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer.
Sepak, od ARM ne priznavaat deka dvata nastana imaa nekakva povrzanost. Velat deka voenata vezhba so Britancite bila dogovorena ushte vo oktomvri minatata godina koga, spored niv, ne se znaelo deka kje ima NATO-sobir vo Makedonija, iako spored MNR toj e zakazhan ushte pred povekje od edna godina. "Toa e chista koincidencija. Nema povrzanost megju forumot i vezhbata", tvrdat vo Generalshtabot.
Spored informaciite od britanskoto Ministerstvo za odbrana, Strelcite doagjaat vo Makedonija za da se podgotvat za misijata ISAF vo Avganistan, vo koja odat na esen. Go odbrale Krivolak zashto konfiguracijata na terenot bila slichna so avganistanskata. "Celta na zaednichkata akcija e personalot na dvete armii da se obuchi i da se izvezhba za izveduvanje zaednichki operacii, primena na NATO-standardite i samoocenuvanje na edinicite na makedonskata armija za stabilizacija i poddrshka na mirot", velat od Generalshtabot na ARM.
Vo prvata nedela kje se izveduvaat samo manevarski vezhbi, a vo vtorata kje se izveduvaat taktichki voeni gagjanja so boeva municija od lichnoto vooruzhuvanje na peshadijcite i od minofrlachi. Za vreme na vezhbata dvete armii kje si ja zamenat opremata, taka shto makedonskite vojnici kje pukaat so britanskoto oruzhje, a Britancite so makedonskoto. Oficijalno, za bezbednosta na forumot vo Ohrid kje se grizhi samo MVR, bez asistencija od NATO. Za Shefer i za stotinata ministri za odbrana i za nadvoreshni od 45 chlenki na NATO i zemji-partneri kje se grizhat 500 policajci. (Vecher)

Istorijata se povtoruva
ARM informira deka britanskite vojnici shto doagjaat vo Makedonija se od istata edinica koja vo Prvata svetska vojna uchestvuvala na Solunskiot front. "Sedum strelci e edinica na britanskata armija so chetirivekovna tradicija. Nejzini pripadnici se borele vo Prvata svetska vojna vo okolinata na Dojran", velat vo ARM. Inaku, denes taa e visoko profesinalna edinica, zadolzhena za London i negovata okolina, iako uchestvuva i vo stranski misii.

Boeva vezhba na ARM na Krivolak
Na armiskiot poligon Krivolak beshe izvedena taktichka vezhba so boeva municija za unishtuvanje diverzantsko-teroristichka grupa vo misii nadvor od Makedonija. "Pripadnicite na Armijata napravija da se chuvstvuvam gord poradi se' shto prikazhaa. Izvedena e slozhena operacija, pri shto e pokazhana dobra koordinacija i sodejstvo na razlichni elementi", izjavi general-potpolkovnik Miroslav Stojanovski, nachalnik na Generalshtabot na ARM. Na vezhbata, shto ja sledea pretsedatelot i vrhoven komandant Branko Crvenkovski, ministerot za odbrana Lazar Elenovski i golem broj stranski voeni atashea, uchestvuvaa edinici od sostavot na Vtorata mehanizirana peshadiska brigada i vozduhoplovniot VING. Vezhbata pretstavuvashe i odlichna mozhnost da se sogleda stepenot na obuchenosta i podgotvenosta na chetata od sostavot na Leopardite pred nejzinoto upatuvanje vo Avganistan. (Dnevnik)

SKANDAL SO PRODAZHBATA NA "PARTIZANSKATA PUSHKA"
Poraneshen drzhaven sekretar osomnichen za matnite zdelki so M-48
Izvori od Ministerstvoto za odbrana potvrduvaat deka eden poraneshen drzhaven sekretar i shef na Sektorot za finansii i upravuvanje so resursi na Ministerstvoto za odbrana e osomnichen za prodazhbata na 30.000 pushki od modelot M-48. Ministerot za odbrana Lazar Elenovski neodamna potvrdi deka e pochnata interna istraga za toj sluchaj, a od MVR velat deka ushte ne se vklucheni vo predistrazhnite dejstva. Prodazhbata na 30.000 novi parchinja od modelite
M-48 i M-48A na amerikanskata kompanija Michel Mauzer bila izvrshena vo 2002 godina. Zdelkata stana somnitelna otkako sopstvenikot na amerikanskata kompanija Don Michel za Vreme izjavi deka platil samo po 40 amerikanski dolari za edna pushka, a go prodava oruzhjeto kako ekstravagantno - za 1.000 dolari za parche. Somnezhite se zgolemija ushte povekje koga vo MO go najdoa dosieto i otkrija deka na nego ima pechat strogo doverlivo, iako se raboti za oruzhje shto ARM odamna ne go koristi. Dosieto beshe otvoreno po baranje na Vreme.
Dopolnitelno sovetnikot na Elenovski Aleksandar Genchov soopshti deka vsushnost pushkite mu bile prodadeni na posrednikot, skopskata firma Mikei internacional, po cena od 25 amerikanski dolari za parche, i toa ne za pari tuku za kompenzacija vo kurshumi. Kako shto objasni Genchov, vo dosieto ima nekolku aneksi za stara i za nova municija. Kurshumite mu se isporachuvale na MO do 2006 godina. Se somneva deka na toj nachin e namalena vrednosta na prodadenoto oruzhje na po 10 dolari za edna pushka?! Od MO nemashe ni potvrda ni demant za toa dali se prodadeni ushte pushki od rezervite na ARM, za koi neoficijalno doznavame deka iznesuvaat okolu 120.000 parchinja. A Michel e uporen vo namerata da gi kupi site M-48 za koi MO e podgotveno da gi prodade.
Doznavame deka vo MO stignale i reakcii od poraneshni makedonski oficeri na JNA, koi donele dokumenti vo koi stoelo deka kupile nekoi od pushkite. Vo periodot 1989/90 godina togashnoto rakovodstvo na JNA nim im dozvolilo da gi kupat M-48 kako lovechko oruzhje. Im se zakinuvale od platite vkupno po 100 amerikanski dolari za edna pushka, no oruzhjeto nikogash ne go dobile. (Vreme)

PANIKA NA GRANICHNIOT PREMIN KON SRBIJA
Radioaktivna zhena na Tabanovce
Na granichniot premin Tabanovce vo chetvrtokot carinicite otkrile radioaktivna zhena. Po carinskata kontrola na avtobusot na Nish ekspres bilo utvrdeno deka vo nego ima patnichka so zgolemeno nivo na radijacija, nad dozvolenite vrednosti. Vo momentot koga carinikot vlegol vo avtobusot, pochnal da mu signalizira pejdzherot za detekcija na radijacija, pokazhuvajkji deka vo voziloto postoi nivo na radijacija nad dozvolenite vrednosti. So asistencija na policijata avtobusot vednash bil dislociran na bezbedna oddalechenost i bilo zabraneto doblizhuvanje na drugi lica do nego. Potoa bile povikani inspektori od Direkcijata za radijaciska sigurnost i po dopolnitelnite merenja bilo otkrieno deka kaj patnichkata V. S., drzhavjanka na Srbija, ima visoko nivo na radioaktivno zrachenje, duri i koga merenjata se vrshele na pogolema oddalechenost od nea.
Patnichkata im objasnila na inspektorite i na carinicite deka bila tretirana so radioaktiven jod J-131 na tiroidnata zhlezda na Institutot za patofiziologija i nuklearna medicina pri Klinichkiot centar vo Skopje i im pokazhala i potvrda za lekuvanjeto. Za da ne bide opasna za drugite patnici, carinicite ja otstranile od avtobusot i ja predale na ponatamoshen tretman vo Republichkiot zavod za zdravstvena zashtita. Direktorkata na Institutot za patofiziologija i nuklearna medicina Svetlana Miceva-Ristevska potvrdi deka vo sredata pacient so inicijali V. S. primil terapija so radioaktiven jod, no pri nivnite merenja zrachenjeto bilo vo ramkite na dozvolenite granici i ne bilo opasno. (Vest)

PRILEP
Grom povredil nekolku semejstva
Po silnite vrnezhi i grmezhi, minatiot ponedelnik izutrinata vo romskata naselba Tri Bagrema vo Prilep nekolku semejstva nastradale od struen udar. Za srekja, site se zhivi, velat deka nemaat vidlivi povredi, no pretrpele golemi shteti.
Najgolemi posledici od nevremeto ima semejstvoto na Agush Sulejmanoski. Tie nemaat pokriv nad glavata, od gromot izgorela i skromnata pokukjnina shto ja imale. "Najprvo chuvme silen udar dolu, kaj komshiite. Nakuso potoa i kaj nas. Se zapali ogan od pokrivot. Odednash ostanav nepodvizhen. Vidov deka i zhenata ja zagubi svesta, a deteto placheshe. Sosedite dojdoa da ni pomognat. Go izgasnaa ognot i ne' zakopaa vo pesok pred kukjata. Tamu lezhevme izvesno vreme, pa sega sme podobri", veli Sulejmanoski. Ni toj ni soprugata nemaat pari da odat na lekarski pregled. Velat deka zhiveat samo od 1.700 denari socijalna, pomosh koja ne im stignuva ni za leb.
I nivnite sosedi se zhalat deka vo nevremeto bile oshteteni mnogu tehnichki aparati, a nekoi od niv chuvstvuvaat bolki na razni mesta od teloto. Zhitelite na ovaa romska naselba baraat lokalnata samouprava barem da im postavi gromobrani, zashto pri sekoe nevreme im izbiva ogan od shtekerite. (Utrinski vesnik)

BITOLA
Promocija na "Sledi ja zlatnata linija"
Turistichko-informativniot centar na Bitola vo sorabotka so Sovetot na Opshtinata, a po inicijativa i so pomosh na gradonachalnikot Vladimir Taleski, vo chetvrtokot go promovira videozapisot na kulturno-istoriskite spomenici na gradot Sledi ja zlatnata linija. Ovoj najnov filmski zapis e kruna na prethodno napravenata mapa Sledi ja zlatnata linija shto ja izrabotija vrabotenite od Turistichko-informativniot centar so pomosh na struchni lica od Zavodot i muzej. Na ubavo "spakuvanoto" CD, izraboteno spored vrvnite standardi na videotehnikata, se obraboteni site znachajni kulturno-istoriski spomenici na gradot, a diskot e napraven na chetiri svetski jazici i na makedonski.
Za najnoviot proekt zboruvashe Irena Ruzhin, rakovoditel na TIC od Bitola, a diskot go promovirashe Vlado Gjorevski koj istakna deka tokmu vakvata prezentacija shirum kje ni gi otvori vratite vo svetot kade shto kje ne' prepoznavaat po kulturata i po kulturnoto nasledstvo. Gradonachalnikot Taleski najavi i novo CD shto se podgotvuva, a kje mu bide posveteno na tatkoto na nova Turcija Kemal Ataturk, koj e neraskinlivo vrzan za Bitola. (Spored Bitolski vesnik)

SAEM EKSPO 2007
Bitola - stopanski centar na regionot
Na jubilejniot petti Saem na stoki za shiroka potroshuvachka, repromaterijali, oprema i turizam EKSPO Bitola 2007, shto od 7 do 10 juni se odrzha vo prostorot na sportskata sala Mladost nad 130 izlozhuvachi od 17 zemji od svetot gi pretstavija svoi proizvodi i uslugi. Na povekje od 2.000 kvadratni zatvoren izlozhben prostor i na nad 500 kvadratni metri na otvoreno se pretstavija firmi od Makedonija i od Bitola, koi participiraa so 50 procenti od prezentiranoto, a od stranskite zemji najprisutni bea proizvodite i uslugite od Cheshka, Grcija, Germanija i Italija. Na svechenoto otvoranje Violeta Kimova istakna deka Bitola prerasnuva vo znachaen regionalen stopanski centar vo koj se srekjavaat i se obedinuvaat interesite na stopanstvenicite. Spored nea, Bitola e najdobar primer za regionalno povrzuvanje na stopanstvata. (Bitolski vesnik)

MINISTEROT TASHKOVIKJ DOGOVORIL
Avionska vrska Toronto-Ohrid
Na pochetokot na 2008 godina kje se otvori direktna aviolinija Toronto-Ohrid. Toa bilo dogovoreno na sredbata na ministerot za stranski investicii Gligor Tashkovikj so pretstavnici na aviokompanijata Skajservis erlajns za vreme na negovata poseta na Kanada. Za vreme na prestojot Tashkovikj posetil nekolku kompanii od avtomobilskata, prehranbeno-zemjodelskata i informatichko-tehnoloshkata industrija i gi prezentiral mozhnostite shto gi nudi Makedonija za stranskite investitori, posochuvajkji gi kako kluchni namaluvanjeto na danocite, voveduvanjeto ramen danok, slobodnite ekonomski zoni i dogovorite za slobodna trgovija. Toj im porachal na makedonskite iselenici vo Kanada deka sega e vistinskoto vreme da investirat vo svojata zemja. Tashkovikj treba da se sretne vo Montreal so pretstavnici na tamoshnite najuspeshni kompanii, a vo Otava da se sretne so ministri od kanadskata vlada. (Vecher)

INVESTICIJA OD 200 MILIONI EVRA
Hrvatskiot "Agrokor" kje otvori sindzhir supermarketi
Najgolemata hrvatska regionalna kompanija Agrokor vo narednite dve godini kje investira 200 milioni evra vo sindzhir supermarketi i otkupni centri za ovoshje i zelenchuk vo Makedonija. Taka se dogovorile direktorot na hrvatskata firma Ivica Todorikj i pretstavnici na vladata. Todorikj veli deka prviot otkupen centar kje se otvori vo Strumica i kje bide staven vo funkcija vo idnata godina. Negovata izgradba i oprema kje go chini Agrokor okolu 10 milioni evra. Eksperti od kompanijata vo Hrvatska slednata nedela kje dojdat vo Makedonija za da go istrazhuvaat pazarot. Agrokor e kompanija shto se zanimava so maloprodazhba na hrana i so otkupni centri za zelenchuk i ovoshje. Ima vkupen promet od tri milijardi evra i 27.000 vraboteni.