NOVA MINISTERSKA POSETA
 Po
nekolku odlozhuvanja, denovive e potvrdena posetata na
ministerot bez resor, zadolzhen za privlekuvanje na
stranski investicii, Gligor Tashkovikk (na slikata). Toj,
zaedno so Vele Samak, e zadolzhen da "nosi pari" vo
Makedonija. Mediumite vo Makedonija chesto go stavaat
"pod nozh" poradi negovoto nepribiranje doma i
nepoznavanje na makedonskiot jazik. Zasega, Tashkovikk
dobro se drzhi i gi izdrzhuva site napadi upateni na
negova adresa. Odamna vo negoviot notes beshe zacrtano
patuvanje vo Avstralija, no na dvapati negovata poseta
beshe otkazhuvana vo posleden moment. Da se nadevame
deka do toa ovojpat nema da dojde. Planirano e
Tashkovikk da prestojuva vo Avstralija od 6 do 24 juli i
toa vo Pert (6-10), Adelejd (10-12), Melburn (13-17),
Sidnej (17-22) i Kanbera od 22 do 24 juli. Kolku kke
bide uspeshna negovata poseta vo mnogu neshta kke zavisi
i od nas.
Stanuva zbor za edna dolga poseta vo koja Tashkovikk kke
se obide na avstraliskite kompanii da im gi prikazhe
prednostite za investiranje vo Makedonija. Po golemata
svetska kampanja Investirajte vo Makedonija, ministerot
na lice mesto kke se obide da gi privleche golemite
avstraliski giganti da investiraat vo Republika
Makedonija. Zacrtanata zadacha ne e ni malku lesna.
Politichkite branuvanja voopshto ne mu ja olesnuvaat
rabotata, iako potezite na Vladata okolu namaluvanjeto
na danokot i nenaplatuvanjeto danok ako sredstvata se
reinvestiraat, mu davaat na Tashkovikk izvonreden
proizvod za prodavanje.
Odlukata na Hilton da gradi hotel vo Ohrid mozhe malku
kke go napukne mrazot i sigurno kke privleche barem
pogledi koi odblisku kke ja sledat Makedonija (ne samo
poradi Paris Hilton) vo bliska idnina na ekonomski plan.
Posetata na Tashkovikk bi trebalo da pretstavuva
prethodnica na posetata na premierot Nikola Gruevski
koja se najavuva za ovaa prolet (avstraliska), a vo
chija delegacija se najavuva doagganje na makedonskiot
biznis-krem i ostvaruvanje na "golemi zdelki" meggu
dvete zemji. Seto toa e ubavo zamisleno, no kluchot na
site makedonski ekonomski sluchuvanja go drzhat sepak
politicharite. Stabilnosta na zemjata, iskorenuvanje na
korupcijata, sproveduvanje na zakonite, poednostavuvanje
na sudskiot sistem..., seto toa igra golema uloga koga
se vo prashanje golemi investicii. Makedonija, za zhal,
tapka vo mesto so godini na tie polinja.
Vladata na Gruevski se obiduva da smeni barem del od toj
losh imidz, no rabotite se odvivaat so mnogu pobavno
tempo od posakuvanoto. KKe mozhe li Makedonija da go
iskoreni zalozhnishtvoto od albanskiot blok koj
postojano ja stava zemjata vo "ler" i nikoj ne znae koj
kke bide negoviot sleden chekor? Golema vina za vakvoto
odnesuvanje na albanskite partii imaat Makedoncite vo
vlasta koi po sekoja cena sakaat da gi zadrzhat
foteljite i se vitkaat na sekoj nov bran albanski
baranja. Meggunarodniot faktor, kako shto miluvame da gi
narekuvame EU i SAD, vo znachajna merka doprinesuva kon
ovoj nivni odnos. Gruevski rechisi cela godina uspea da
mu odoleva na Ahmeti, no minatata nedela, pod golem
pritisok tokmu na "meggunarodnite" popushti,
razgovarashe i DUI se vrati vo Sobranieto. Radost do
nemajkade kaj "golemite" koi se utepaa od chestitanje,
no spored dosegashnoto iskustvo prashanje e do koga kke
se raduvaat. Da se nadevame barem dodeka trae posetata
na Tashkovikk na Avstralija.
***
Minatiot vtornik, vo niedno vreme, mi se javi eden
chitatel koj me iskara za toa kako smeele poedinci da gi
narushuvaat odnosite pomeggu Republika Makedonija i
Avstralija i Republika Makedonija i Grcija. Mi zede
vreme da razberam za shto stanuva zbor, koga chovekot se
nalutil za objavenata reklama vo The Australian. Mi
stana pojasno koga pochna da kazhuva iminja na lica koi
uchestvuvaa vo toj proekt, obvinuvajki gi za s# i seshto,
a ne kazha samo od kogo treba makedonskata zaednica da
bara dozvola koga gi brani nacionalnite interesi i
zoshto mu prechi shto tie lica go pravat tokmu toa - gi
branat intersite na Makedonija. Za golema srekka, se
javi samo eden takov, za razlika od stoticite koi blikaa
od srekka i go pozdravija potegot na site koi vlozhija
golem trud i pari da dojde do realizacija na objavuvanje
na makedonskata vistina.
Vash,
Ljupcho Stankovski
Nik ANASTASOVSKI,
oficijalen kandidat za prv pochesen konzul na Republika
Makedonija vo Viktorija
SREKKEN SUM SHTO GO RAZBIRAM MINATOTO
Vo ochekuvanje e oficijalnoto imenuvanje od strana na
Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Avstralija, na
prviot pochesen konzul na R. Makedonija za Viktorija,
pokraj vekke naznachenite pochesni konzuli za Zapadna
Avstralija i Nov Juzhen Vels. Oficijalen kandidat e d-r
Nik Anastasovski, dolgogodishen aktivist vo makedonskata
zaednica vo Viktorija. Poznat borec za makedonskata
kauza, i pripadnik na pomladata generacija, shto dava
novo i poinakvo svetlo na pochesnata diplomatska
funkcija.
Kade najmnogu mozhete da go dadete vashiot doprines kon
podobruvanje na odnosite pomeggu Avstralija i R.
Makedonija?
- Se chuvstvuvam najsposoben vo vospostavuvanjeto na
vrska, meggu mladite Makedonci ovde, nivnite potrebi i
zhelbi so avstraliskata zaednica kako i so Makedonija.
Imame ogromen potencijal vo makedonskata mlada
generacija vo Viktorija, samo treba da im se dade shansa
da se iskazhat i da odat napred. Golem e interesot za
podlaboki vrski so tatkovinata, pred s# vo oblasta na
obrazovanieto prosvetata i kulturata. Fakt e deka brojot
na uchenici shto go izuchuvaat makedonskiot jazik se
namaluva. Morame da se pogrizhime mnogu povekke od
dosega za mladite generacii i da im ja doblizheme
Makedonija preku jazikot, istorijata, tradiciite,
kulturata ...
SHto za vas znachi pochesnoto mesto vo makedonskata
diplomatija i koi bi bile pridobivkite na makedonskata
zaednica vo Viktorija?
- Za mene lichno, kako i za moeto semejstvo pochesnata
konzulska funkcija e navistina golema chest. Se nadevam
deka kke uspeam da ja opravdam ukazhanata doverbata i
dadenoto priznanie. Ova ushte povekke shto edno vakvo
pochesno priznanie doagga od tatkovinata i toa za prv
pat za Viktorija.
Otvoranjeto na Pochesniot konzulat vo Viktorija, pokraj
Zapadna Avstralija i Nov Juzhen Vels, pretstavuva golema
pridobivka za makedonskata zaednica vo ovoj del od
Avstralija. Konzulatot kke pridonese za zacvrstuvanjeto
na vrskite na zaednicata so tatkovinata. Pridobivkite
kke gi pochuvstvuvame vo mnogu oblasti od zhivotot.
Pochesen konzul kako funkcija ili kako titula? Dali
postojat zadachi koi si gi postavivte pred sebe i shto e
toa za shto bi se zafatile ushte od pochetokot?
- Poleto za rabota e neiscrpno, ogromno. Makedonskata
zaednica vo Viktorija ja tishtat brojni otvoreni
prashanja koi chekaat na inicijativa. A neshto za koe
posebno kke se zalagam ushte od pochetokot i kke bide
moja prioritetna zadacha se prosvetata i kulturata.
Morame da im ovozmozhime na decata vo makedonskite
uchilishta da imaat podobri uslovi za izuchuvanje na
jazikot, istorijata i nashata kultura. Pred se toa se
soodvetni uchebnici nameneti i prilagodeni za decata
ovde, i podobra snabdenost na makedonski knigi, vo
javnite biblioteki vo Viktorija.
Isto taka od golema vazhnost e zajaknuvanje na
prijatelskite vrski meggu dvete drzhavi Makedonija i
Avstralija; priznavanjeto na Makedonija pod ustavnoto
ime; vospostavuvanje na mostovi za sorabotka meggu razni
drzhavni istitucii.
Sekako deka kke se zalagam i za podobro zapoznavanje na
avstraliskata javnost so Makedonija, nashata kultura,
istorija, prirodnite ubavini, kako i mozhnostite koi gi
nudi nashata tatkovina vo odnos na privlekuvanje na
stranski investicii.
No, vo sekoj sluchaj kke nastojuvam da bidam dostapen za
sekoj Makedonec i otvoren za sorabotka.
Nik Anastasovski e roden vo Bitola 1965 godina. Zaedno
so svoeto semejstvoto toj iselenichki pristignuva vo
Avstralija narednata godina. Iako moshne kratko zhivotot
go minuva vo tatkovinata, za nego taa vrska so rodniot
kraj ostanuva neraskinliva. Projavuva golem interes za
makedonskata istorija ushte od najmladi godini, a po
zavrshuvanjeto na visokoto obrazovanie kako diplomec na
Univerzitetot La Trobe - fakultet za umetnost, toj
prodolzhuva so magistraturska rabota na tema tokmu od
oblasta na istorijata na Makedonija "Natprevarite okolu
makedonskiot identitet od 1870 - 1912".
Po magistraturata toj doktorira na istata tema i toa
minatata godina na Viktorija Univerzitetot od sferata na
filozofskite nauki.
Nik Anastavsoski svoeto rabotno iskustvo go pominuva vo
istrazhuvachka dejnost vo drzhavnite institucii
Sentrlink i Ministerstvoto za pravda kade momentno
raboti vo otsekot za korektivni uslugi Communitz
Corrections Services.
Makedonskata zaednica vo Melburn, Nik Anastasovski go
zapoznava vo periodot pred i posle osamostojuvanjeto na
Makedonija vo devedesettite godini na minatiot vek, koga
e moshne aktiven vo organizacijata "Obedineti Makedonci"
kako sekretar, a potoa i vo "Makedonskata mladinska
alijansa".
Vo poshirokata avstraliska zaednica na politichko pole
bil aktiven vo Laburistichkata partija kako delegat i
chlen na nekolku visoki partiski organi na nivo na
Viktorija i Avstralija.
Sepak za celo vreme toj ne ja napushta istrazhuvachkata
rabota povrzana so makedonskata istorija. Kako rezultat
na toa, toj godinava po povod nacionalniot praznik
Ilinden podgotvuva izlozhba "Mozaik na makedonskata
istorija od ilindenskiot period - retki predmeti,
isechoci od vesnici, otomanski dokumenti narodni nosii i
drugi eksponati od istoriska vazhnost za Makedonija". Vo
plan e ovaa izlozhba da se organizira tradicionalno
sekoja godina za Ilinden i toa na razlichni fakulteti
niz Avstralija.
d-r Anastasovski podgotvuva i kniga na tema od
istorijata na makedonskite doselenici vo Avstralija.
Gordana CVETANOSKA
PROMOVIRANJE NA
MAKEDONIJA
Novi pochesni konzuli
Makedonija kje otvori pochesni konzulati vo Monako, vo
Bari, Italija, vo Naples, SAD, i vo Dablin, Irska.
Spored izvori od MNR, osven ovie chetiri se planiraat
ushte nekolku pochesni konzulati, megju koi i vo Kanada
i vo Belgija. Kandidat za pochesen konzul na Makedonija
vo Naples, na Florida, e Lu Vlaho, poznat amerikanski
stopanstvenik od makedonsko poteklo koj, spored
diplomatski izvori, ima odlichni vrski so politichki
akteri i krugovi vo Vashington. Za mestoto vo Dablin se
shpekulira so imeto na Dezmond O'Meili, inaku
dolgogodishen pratenik vo irskiot parlament. Vo periodot
od 1997 do 2002 godina toj bil pretsedatel na Komisijata
za nadvoreshna politika vo parlamentot, a vo momentov e
chlen na Bordot na Evropskata banka za rekonstrukcija i
razvoj.
Vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ne gi
potvrduvaat ovie iminja, no velat deka za pochesni
konzuli obichno se imenuvaat poznati biznismeni ili
politichari koi se profilirani vo zemjite od koi
poteknuvaat. Nivnata zadacha e da gi koristat svoite
delovni vrski i da ja promoviraat Makedonija. (Dnevnik)
NA PLOSHTADOT "PELA" VO
SKOPJE
Spomenik na Krste Misirkov
Na ploshtadot Pela vo centarot na Skopje e postaven
spomenik na Krste Petkov Misirkov, "najgolemiot sin na
Makedonija" kako shto go nareche poetot Kole Nedelkovski.
Spomenikot shto go izraboti akademik Boro Mitrikjevski
go donira fondacijata Ramkovski, koja e organizator i na
obnoveniot Razgovor za Misirkov vo cela Makedonija.
Monumentalniot spomenik na Misirkov go otkrija
osnovachot na fondacijata Velija Ramkovski, avtorot na
spomenikot, akademik Mitrikjeski, i akademik Blazhe
Ristovski, bezdrugo najtemelniot istrazhuvach na
Misirkov.
KOSOVO
Srbija upati protest do Makedonija i do Albanija
Srbija "najostro protestira" po povod izjavite na
shefovite na diplomatiite na Makedonija i na Albanija
Antonio Miloshoski i Ljuljzim Basha vo koi "se
prejudicira konechniot status" na Kosovo. "So tie izjavi
se prejudicira konechniot status na pokrainata Kosovo i
Metohija, za shto kje se vodi debata vo Sovetot za
bezbednost na Obedinetite nacii. Takvite izjavi mozhe da
predizvikaat destabilizacija na regionot i narushuvanje
na osnovnite principi na ON na koi opstoi megjunarodniot
poredok", se veli vo soopshtenieto na srpskoto MNR.
Nezavisnosta na Kosovo i Metohija pretstavuva opasen
presedan shto bi go dovel pod prashalnik teritorijalniot
integritet na drugite zemji na Balkanot, kako i na
drzhavite vo drugite delovi vo svetot, se veli vo
protestot.
Mariovsko-meglenski
kulturni sredbi
Vo mariovskoto selo Vitolishte vo nedelata se odrzhaa
24. Mariovsko-meglenski kulturni sredbi, na koi
uchestvuvaa okolu 600 gosti od Makedonija i pretstavnici
od Meglen i od Zaednicata na Makedoncite od Albanija. So
izvoren melos od dvata kraja, Meglen i Mariovo, se
pretstavija kulturno-umetnichki drushtva od Prilep i od
Bitola. Vo Vitolishte beshe otvorena etnoloshka izlozhba
na predmeti i sliki shto se koristele vo mariovskiot
kraj. "Mariovsko-meglenskite kulturni sredbi ja
prodolzhuvaat tradicijata na zblizhuvanje na dvata kraja",
reche Goran Niklevski od nevladinata organizacija Sfera
koja gi organizirashe sredbite.
Makedonija e na 82.
mesto po mir vo svetot!
Vo prvata studija od vakov vid na vesnikot Ekonomist,
Makedonija e rangirana na 82. mesto vo Svetskiot miroven
indeks. Vo indeksot se rangirani 121 zemja, spored 24
merni edinici koi go ocenuvaat vnatreshniot i
nadvoreshniot mir vo drzhavata. Vo odnos na sosedite od
Jugoistochna i Istochna Evropa Makedonija se naogja na
16. mesto, zad Kazahstan i Bosna, a pred Srbija, Turcija,
Azerbejdzhan, Gruzija i Rusija. Na chelo na listata e
Norveshka. Indeksot otkriva deka nekoi od zemjite shto
imale nemiri vo 20. vek, kako Irska (4) i Avstrija (10),
sega se svetski lideri vo mirot na 21. vek. (Vreme)
Vladata otvorena za
gragjanite
Prostoriite na Vladata vo nedelata od 10,30 do 20 chasot
bea otvoreni za poseta od gragjanite, koi imaa mozhnost
da se zapoznaat so nachinot na funkcioniranje na vladata,
sproveduvanjeto na vladinite politiki i organizacijata
na rabotata na vladiniot kabinet, koj denta ja odrzha
59. sednica, so direkten tv-prenos, za realizacija na
preporakite od evropskoto partnerstvo, prioritetite na
drzhavata za vleguvanje vo NATO i za realizacijata na
Ramkovniot dogovor. Vakvata mozhnost za gragjanite e del
od proektot Otvorena vlada - crven tepih za gragjanite.
Gragjanite gi obikolija i salata za bilateralni sredbi,
kabinetite na potpretsedatelite na vladata, Generalniot
sekretarijat i debatnata sala. |
