(Aleksandar Donski) - * Povekke antichko-makedonski lichni iminja imaat svoja etimologija vo sovremeniot makedonski jazik!
* Lika, Zajka, Mamina, Milo... - iminja shto gi nosele i antichkite Makedonci.
Od prethodno prilozheniot spisok na lichni iminja shto gi nosele antichkite Makedonci, smetame deka ima osnova pretpostavkata deka izvesen broj iminja (duri i preku svojata grchka transkripcija preku koja stignale do nashevo vreme), po svojot izgovor, napadno potsetuvaat na iminja so t. n. "slovenski" koren.
Povekke od ovie iminja bile praktikuvani i od drugi narodi, no istite se posvedocheni i kaj antichkite Make-donci. Interesno e i toa shto najgolemiot del od ovie lichni iminja ostanale zachuvani i srede deneshnite Makedonci.
Vo spisokot shto sleduva vklucheni se i izvesen broj brigiski iminja, od koi najgolemiot del se najdeni na teritorijata na Makedonija prevzemeni od knigata "Brigi" na d-r Eleonora Petrova (Skopje 1996 god.). Smetame deka, poradi faktot shto Brigite odigrale golema uloga vo etnogenezata na antichkite Makedonci (za shto vo prodol-zhenie kke pishuvame), sosema e verojatno deka i ovie iminja ostanale vo upotreba srede antichkite Makedonci, t.e. mozhat da se tretiraat kako iminja vo antichko-makedonskiot onomastikon.
A sega da pomineme na prezentiranje primeri so iminja koi izgovorno potsetuvaat na zborovi od deneshniot makedonski jazik, no i na zborovi od drugi "slovenski" jazici.
Spisokot so iminja
Apell(es). Ova antichko-makedonsko ime, vrz osnova na avtentichni izvori, go prenesuva d-r Nade Proeva ("Studii na antichkite Makedonci", cit. delo, str. 32). Vo negoviot koren se prepoznava antichko-makedonskiot zbor pela, za chie znachenje vekke pishuvavme.
Atarrhi(as). Ova antichko-makedonsko ime izgovorno vo sebe ja sodrzhi imenkata atar (naklonetost).
Ata(s). Korenot na ova brigisko-makedonsko ime ja sodrzhi imenkata ata, koja na "staroslovenski" jazik znachela tatko. Ovde e i imenkata at (konj). Potsetuvame deka Makedoncite bile dobri javachi, a deka iminja vo koi e sodrzhana imenkata konj postojat i vo onomastikonite na drugi narodi (na primer kaj Bugarite toa e imeto Asparuh, shto na turko-bugarskiot jazik znachelo vioren konj i drugi). Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi istoto ime Ata.
Bere(s). Vo analizata na imeto Berenika, spomnavme deka antichko-makedonskiot zbor bere izgovorno i semantichki se poklopuva so deneshniot makedonski glagol bere. Ova ime ochigledno go sodrzhi tokmu toj zbor. Imeto Bere postoi i vo sovremeniot makedonski onomastikon.
Berenice. Analizata na ova ime vekke ja spomnavme. Vo deneshniot makedonski onomastikon postoi imeto Veronika.
Bollon. Ova antichko-makedonsko ime go spomnuva Kvintij Kurtij Ruf. I vo nego se prepoznava deneshen makedonski zbor. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat iminjata Bolo i Bole.
Vitel(is). Ova antichko-makedonsko ime izgovorno vo sebe ja sodrzhi deneshnata makedonska imenka vitel. Vo deneshniot makedonski onomastikon postoi imeto Vitol, a istiot koren se srekkava i vo toponimijata (seloto Vitolishte).
Gauan(us). Ova e staro originalno antichko-makedonsko ime, spomnato ushte od Herodot. Izgovorno lichi na korenot od deneshniot makedonski glagol gave(nje), t.e. mamenje. Vo Makedonija vo 15 vek posvedocheno e imeto Gave.
Glaukia(s). Ochigledno deka ova ime asocira na deneshnata makedonska imenka glava (za koja vidovme deka slichno se izgovarala i vo jazikot na antichkite Makedonci). Vo 19 vek vo Makedonija e posvedocheno mashkoto ime Glavko.
Dada. Imenkata dada vo sovremeniot makedonski jazik znachi postara sestra. Imeto Dada postoi i vo deneshniot makedonski onomastikon.
Darron. Ova e ime na makedonskiot bog na lekuvanjeto, chija etimoloshka i izgovorna slichnost so deneshniot makedonski zbor dar, vekke ja objasnivme. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat nekolku iminja so korenot dar: Darko, Dare, Dara, Darinka i drugi.
Del(us). Ova ime, vrz osnova na avtentichni izvori, e prezentirano vo knigata od d-r Nade Proeva "Studii za antichkite Makedonci" (cit. delo, str. 150), Imeto izgovorno e isto so korenot na glagolot dela (raboti) shto go ima vo nekolku "slovenski" jazici. Imeto Dele postoi vo deneshniot makedonski onomastikon.
Derda(s). Antichko-makedonsko mashko ime, koe go spomnuva Kvintij Kurtij Ruf. Vo deneshniot makedonski jazik postoi arhaizmot derd, shto znachi maka.
Dimno(s). Ova antichko-makedonsko ime izgovorno se poklopuva so deneshnata makedonska pridavka dimno. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postojat iminjata Dimo i Dimnak.
Diplai(os). Ova bilo ime na pajonski vladetel. Spomnato e vo knigata "Macedonia acta archeologica" (br. 11, 1987-1989; Skopje, 1990). Izgovorno ova ime e identichno so deneshnata makedonska imenka dipla (arhaizam za buket cvekkinja).
Dita, Ditas. Dve formi na istoto brigisko-makedonsko ime, so toa shto ednata od niv e helenizirana so sufiksot "s". Vo slovenskite jazici postoi imenkata dite (dete). Srede Makedoncite od 19 vek zabelezhano e imeto Dite.
Dud(es). Imenkata dud (vid drvo) e prisutna vo nekolku slovenski jazici. Iminjata Dude i Duda se prisutni i vo sovremeniot makedonski onomastikon.
Zaika. Ova antichko-makedonsko pajonsko ime, najdeno na natpis blizu seloto Vitolishte go naveduva d-r Nade Proeva ("Studii na antichkite Makedonci", cit. delo, str. 151). Vo negoviot izgovor se prepoznava zhenska forma od deneshniot makedonski zbor zajak. Vo sovremeniot makedonski onomastikon postoi imeto Zaja.
Zaimina. Ova brigisko-makedonsko ime izgovorno nalikuva na deneshnata makedonska pridavka zemjina (zemina, dijalekt.), no i na pridavkata zimna (onaa shto pripagga na zimata). Vo sovremeniot makedonski onomastikon posvedocheno e mashkoto ime Zemko.
Kopria. Ova antichko-makedonsko ime, isto taka e navedeno vo knigata od d-r Nade Proeva "Studii za antichkite Makedonci" (cit. delo, str. 151). Izgovorno toa potsetuva na deneshnata makedonska imenka kopra (mirudija). Vo 16 vek posvedocheno e makedonsko zhensko ime Kopra.
Lasten. Ova ime izgovorno potsetuva na imenkata lastovica (na srpski: lasta). Imeto Laste e prisutno i vo sovremeniot makedonski onomastikon.
Lzka. Ova ime, spored avtentichni izvori, e predadeno vo knigata "Studii za antichkite Makedonci" od d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 152). Izgovorno ova ime e isto so deneshnata makedonska imenka lika (ubavo lice), iako postoi izgovorna slichnost i so grchkiot zbor likos (volk). Imeto Lika postoi i vo deneshniot makedonski onomastikon.
Mamina. Ova ime izgovorno celosno se poklopuva so deneshnata makedonska pridavka mamina. Vo 18 i 19 vek srede Makedoncite posvedocheno e imeto Maminka.
Mama, Mama(s). Ova se dve varijanti na istoto ime, od koi ednata e helenizirana so pomosh na sufiksot "s". Tie se identichni so imenkata mama, koja ja ima vo povekke jazici. Vo Makedonija vo 15 vek posvedocheno e imeto Mamica.
Manta. Ova ime (koe go imalo i vo formata Manto) od avtentichni izvori go prenesuva d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 153). Imeto izgovorno potsetuva na deneshnata makedonska imenka mantija. Vo 19 vek vo Makedonija e posvedocheno zhenskoto ime Manta.
Mantzas. Ova verojatno e varijanta na prethodnoto ime. Izgovorno ova ime e ushte poblizu do imenkata mantija.
Mede(s). Korenot na ova brigisko-makedonsko ime ja sodrzhi imenkata med. Imeto Mede e prisutno i vo deneshniot makedonski onomastikon.
Milo. Ova ime e spomnato od Plutarh kako ime na eden od makedonskite komandanti vo sudirot pomeggu Makedonija i Rim. Interesno e toa shto duri i vo originalniot grchki tekst, ova ime e zapishano bez sufiksot "s". Imeto Milo postoi i vo deneshniot makedonski onomastikon i istoto e izvedeno od pridavkata milo, od koja se izvedeni i drugi iminja: Milko, Milka, Mila i sl.
Mucati. Ova brigisko-makedonsko ime izgovorno e isto kako glagolot mucati, shto postoi vo nekolku slovenski jazici (vo makedonskiot jazik mucna znachi zboruva). Vo sovremeniot makedonski onomastikon prisutni se iminjata Mucan, Muce, Mucko i drugi slichni na niv.