|
Politichki igri okolu
sindikalniot shef
  Sekretarot
na sindikatot za elektrichari na Viktorija ETU-Din Migel
beshe prinuden da ja napushti Laburistichkata partija koga
opozicioniot lider Kevin Rad se distancira sebe si od
militantnite rabotnici i pobara negova ostavka.
Otvorenoto nesoglasuvanje so sindikalniot lider se sluchi
vo chetvrtokot koga izleze vo javnost tajno snimaniot
govor na Migel napraven pred krajot na minatata godina. Vo
govorot toj so ostri i navredlivi zborovi, povikuvajkji na
shtrajk nametnuva taktika so koja bi se pristapilo za
pokachuvanje na platite na rabotnicite.
Dzhulija Gilard, zamenikot na opozicioniot lider, go
opisha Migel kako "industriski dinosaurus", dodeka
portparolot na laburistichkiot blagajnik Vajn Svon izjavi
deka Migel treba "da si ja izmie ustata so sapun" zaradi
izrechenite zborovi.
Pretsedatelot na laburistite Kevin Rad istakna deka vo
minatoto takvi ispadi i bi mozhele da se izbrishat, no
deka nema da dozvoli toa da se sluchuva vo idnina.
Vo sredata Din Migel se izvini za navredite, no istakna
deka komentarite bile nelegalno snimani od Avstraliskata
Komisija za Gradezhnishtvo i Konstrukcii i deka govorot
bile namenet da bide slushnat samo od sindikalcite. Toj
isto taka reche po povod ostavkata vo ALP deka ne sakal da
bide koristen kako "politichki paun" od strana na
federalnata vlada za sprotivstavuvanje so laburistichkata
partija. I pokraj otvorenoto nesoglasuvanje so
opozicioniot lider, Migel izjavi deka stoi cvrsto zad
Kevin Rad, zashto spored nego prioritetna zadacha e
smenata na vladata na Hauard na skoreshnite federalni
izbori i so toa promena na novite zakoni za rabotni odnosi.
Inaku, ova e vtor pat vo pet godini g-din Migel da ja
napushti ALP. Negovoto prva ostavka beshe vo mart 2002
godina koga im se prikluchi na Zelenite, za dve godini
podocna povtorno da se vrati vo Laburistichkata partija.
Poslednite previranja gi iritiraa razgranocite na
Laburistichkata partija. Pokraj toa liderot Kevin Rad
pobara od partijata da gi vrati site donacii pristignati
od ETU -divizija od sindikati za komunikacii, elektrika i
vodoinstalacija na Viktorija koj donira na ALP 3,8 milioni
dolari poslednava decenija. Navodno, parite od ETU nema da
bidat koristeni za pretstojnite federalni izbori.
Ushte edna video snimka so
ostri sindikalni ispadi?!
Opozicioniot lider Kevin Rad mozhno e da se soochi so
ushte eden sindikalen skandalozen ispad, ovoj pat od
strana na Dzho Mekdonald od CFMEU.
Na video snimkata toj im se zakanuva na rabotodavachite so
pogrdni zborovi da pochekaat i da vidat shto kje se sluchi
koga kje bide izbran Kevin Rad na pretstojnite federalni
izbori. Toj bil sniman od strana na inspektorite od
Komisijata za gradezhnata i konstrukciska industrija.
Mekdonalds pokraj zakanite, navodno im sugeriral na
sindikacite da se strpat dodeka g-din Rad ne go izberat za
nov premier za da si gi vratat odzemenite rabotnichki
prava so novite federalni zakoni.
Avstralijanite izbiraat da
rabotat podolgo za da zhiveat podobro
Kako shto rastat zhivotnite troshoci taka i Avstralijanite
se prinudeni da rabotat povekje rabotni chasovi. Novite
ispituvanja na Biroto za statistika pokazhuvaat deka 37
procenti od vrabotenite rabotat prekuvremeno ili ekstra
chasovi, no duri polovinata od niv ne se ekstra plateni za
toa. Vo trkata za "podobar" zhivot rechisi edna tretina
rabotat vo periodot od 7 navecher do 7 nautro. Normite na
zhivotniot standard rastat i sekoj naogja svoj nachin kako
da dojde do podobra zarabotuvachka. So toa strada
avstraliskiot socijalen zhivot i se izmenuva vo globala
kulturata na zhiveenje.
Istrazhuvanjata na ABS pokazhuvaat deka 15 procenti od
rabotnicite rabotat vo sabotite i 7,5 vo nedelite. Povekje
od edna chetvrtina nemaat izbor koga da gi koristat svoite
odmori.
Dr Buchakan, direktor na Centarot za istrazhuvanja na
rabotnoto mesto, zaradi vakvite rezultati povikuva da se
preispitaat osnovnite socijalni vrednosti. Vakviot odnos
kon rabotnoto vreme se dolzhi na namaluvanjeto na silata
na sindikatot i pomaloto interveniranje na federalnata
vlada na pazarot na rabotna sila vo poslednite godini.
Sepak najgolemi pobednici se zhenite vo poslednive dve
decenii. Tie uspeale so nivniot kapacitet da rabotat
skrateno rabotno vreme vo onie zanimanja kade shto ne im
bilo dozvoleno porano. Izborot na zhenata denes e mnogu
pogolem otkolku na minatite generacii.
Paker dinastijata ja
napushta mediumskata industrija
 Izdavachkata
i radiodifuzna kompanija (PBL) prodade golem del od svojot
kolach na privatna stranska firma. So toa semejstvoto
Paker (Packer) ja izgubi kontrolata nad TV mrezhata 9, ACP
pechatenite magazini, internet portalot ninemsn, kako i
Ticketek i arenata Acer. Kupoprodazhniot dogovor so
firmata CVC Asia Pacific signalizira kraj na Paker
familijata nad mrezhata mediumi.
Kako shto e poznato, pretsedatelot na PBL Frenk Paker ja
kupi GTV - 9 vo Melburn dalechnata 1960 tata godina i so
toa stavi pochetok na vladeenjeeto na "dinastijata" Paker.
Premierot Hauard zaprashan za prodazhbata izjavi deka e
toa "istoriski den".
Inaku PBL vo petokot prodade dodatni 25 procenti od svojot
del vo koi spagjaat mediumite za 515 milioni dolari, kako
i Ticketek i Acer Arena za 210 milioni ili vkupno za 725
milioni dolari.Ova e vtoro golemo dislociranje kapitalot.
Prvoto se sluchi minatiot oktomvri koga za 4,5 milijardi
dolari ili polovinata od PBL Media beshe prodadena na
istiot kupuvach CVC Asia Pacific.
Spored Dzhejms Paker prodazhbata se dolzhi na relociranje
na kapitalot vnatre vo PBL. Imeno interesot za investicii
se prenasochuva. Minatiot mesec ovaa kompanija izjavi deka
kje se podeli na: biznis za igrite na srekja ili CRONjN
kade Dzhejms Paker pokazhuva osoben interes, kako i
kompanija za mediumi.
Inaku od april godinava krenato e embragoto za stranski
investicii i nivni otkup, kako i granicata za brojot na
mediumi koi eden sopstvenik kje mozhe da gi poseduva.
Zaradi ovie izmeni vo oblasta na sopstvenichkite zakoni
avstraliskite mediumi se podlozheni na prestruktuiranje
zaradi golemiot interes od stranskite kompanii.
Premierot priznava deka
kje se soochi so teshki izbori godinava
Godineshnive izbori za federalnata koalicija kje bidat
golem predizvik. Spored premierot Hauard izborite za
negovata partija kje bidat najpresudni i najteshki za
period od povekje od edna decenija. Ako Laburistichkata
partija dojde na vlast, reche toj, kje ima tri najvazhni
prashanja koi kje imaat efekt na site Avstralijani.
Prvo, rizikot od laburistichki vladi na teritorijalno i
federalno nivo kako i dodatnata sila shto kje ja imaat
rabotnichkite sindikati. No, najgolemata grizha na g-din
Hauard e rizikot od gubenjeto na vladata koja napravi
realen ekonomski napredok.
Tinejdzher faten kako vozi
120 km na chas povekje od dozvolenoto
Opasnite trki so avtomobili na mladite prodolzhuvaat.
Izminatiot vikend, vo sabotata nokjta, viktoriskata
policija fati 18-godishno momche kako vozi 200 km na chas
vo zona od 80 km na chas vo Klejton, na ulicata Velington,
kade vozel nekontrolirano krivoliniski.
Tinejdzherot od Dendino Nort koj bil zaedno so svojata
devojka im rekol na detektivite deka bil premnogu umoren i
ne ja zabelezhal brzinata so koja vozel.
Avtomobilot 1993 Nisan Skajlajn GTR vednash mu bil odzemen
od policijata na 48 chasa. Toj se ochekuva da se soochi so
nekolku obvinineja: stavanje na zhivot vo opasnost, opasna
brzina i drugi soobrakjajni prekrshoci.
Kanagjanite poprijatelski
nastroeni od Avstralijanite
Kanada i go odzede devettoto mesto na Avstralija na
listata na najprijatelskite nacii vo svetot.
Spored najnovoto ispituvanje koe se pravi vo 35 razvieni i
zemji vo razvoj i vo koe se intervjuirani 25 iljadi lugje,
Avstralijanite vekje ne se vo prvata desetka za
najprijatelski nacii. Dodeka pak Kina za prv pat se najde
megju prvite deset.
Kreatorot na ova ispituvanje misli deka vakvite izmeni se
dolzhat na promenite vo Avstralija, rastechkata ekonomska
sila, izvozot, nachinot na vodenjeto na zemjata. Na
Avstralija pochna da se gleda malku povekje seriozno
otkolku dosega, veli g-din Anhold.
Sepak, globalnoto svetsko javno mislenje ja gleda zemjava
za edna od najprivlechnite turistichki destinacii kade sme
shestti. Na ovaa lista od najpopularni svetski turistichki
zemji vodat Italija, Francija i Shpanija.
Samitot na APEK poskap od
Olimpiskite igri
Zashtitata na svetskite lideri na samitot na APEK koj
treba da se odrzhi vo Sidnej vo septemvri kje chini
povekje otkolku Olimpiskite igri 2000 godina.
Najnovite pokazateli na Komitetot na senatot pokazhuvaat
deka obezbeduvanjeto na najvlijatelnite svetski drzhavnici
kje gi chini avstraliskite danochni obvrznici 24 milioni
dnevno za vreme na nivniot kratok prestoj vo Sidnej ili
vkupno 170 miloni dolari.
Dvaeset i eden najvisok drzhaven pretstavnik,
vkluchuvajkji gi amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush i
ruskiot pretsedatel Vladimir Putin kje se vozat vo
blindirani limuzini od 4 milioni dolari. Dodeka pred i za
vreme na samitot kje bidat prezemeni ogromni sigurnosni
operacii od strana na federalnata policija, carinata, ASIO
i ministerstvoto za odbrana od kopno,voda i vozduh.
Najavenoto vremetraenje na samitot e skrateno od edna
sedmica na dva dena i toa od sedmi do devetti septemvri
koga se ochekuva Sidnej da se soochi so bezbednosni merki
nezabelezhani dosega.
Ne smeat da vozat, no
smeat da pukaat!
 Strelachkata
partija kje lobira vo parlamentot vo NJV decata na vozrast
od 10 godini da pochnat so programi za strelashtvo vo
uchilishtata. Denes decata od 12 godini mozhat da dobijat
dozvola za pishtol i so toa da mozhat da strelaat so
poluavtomatski pishtoli i drugo oruzhje pod nadzor od
vozrasni.
Spored ovaa partija decata se problematichni zatoa shto ne
im veruvame vo nishto.
G-din Smit od Strelachkata partija izjavuva deka tie kje
lobiraat vnesuvanje na programi vo uchilishtata za
bezbedno koristenje na oruzhjeto kako i chasovi za
strelanje.
Vakvata ideja za snizhuvanje na granicata na vozrasta od
12 na 10 godini za dobivanje dozvola za strelanje so
pishtol se dolzhi na drastichniot porast na najmladite vo
sportskata strelachka asocijacija. Vo 2000 ta godina tie
imale samo iljada chlenovi vozrast pod 18 godini, dodeka
minatata godina toj broj skoknal na 400, so prosek od 120
novi chlenovi sekoi tri meseci.
Od druga strana Koalicijata za kontrola na oruzhjeto se
bori Vladata na Nov Juzhen Vels da gi isfrli dozvolite za
pishtoli za najmladite.
"Ne im dozvoluvame da zemat vozachka dozvola dodeka
napolnat 17 godini, bidejkji e premnogu opasno, no
dozvoleno im e da strelaat so poluavtomatski pishtoli i
pred da stanat tinejdzheri", istakna portparolot Sem Li.
|
