DUI VLEZE VO PARLAMENTOT
Site go baraat dogovorot Ahmeti-Gruevski

Site partii vo parlamentot go baraa dogovorot shto go postignaa Nikola Gruevski i Ali Ahmeti, po shto pratenicite na DUI se vratija vo Sobranieto po chetirimesechno otsustvo. Da se obelodeni dogovorot barashe ne samo opozicijata, tuku i vladeachkite DPA, NSDP i DOM. Dvapati beshe odbieno baranjeto na pratenicite Andrej Zhernovski od LDP i Jani Makraduli od SDSM vladata da go objavi dogovorot. Revoltirani, pratenicite od SDSM izlegoa od sobraniskata sala.
VMRO-DPMNE i DUI imaat razlichni verzii za sodrzhinata na dogovorot megju Gruevski i Ahmeti. Vo VMRO-DPMNE velat deka e postignat dogovor za 45 zakoni shto kje se glasaat so dvojno mnozinstvo, za promena na sostavot na Komitetot za odnosi megju zaednicite i za zakon za toj komitet. Vo DUI velat deka dogovorot ima pet tochki. "Toa shto se dogovorija Gruevski i Ahmeti e politichki kompromis od koj dobivme site, a najmnogu Makedonija. So toa drzhavata nema da bide obvineta deka sistemot ne funkcionira", reche Dzhevad Ademi, chlen na pretsedatelstvoto na DUI. Toj tvrdi deka dogovorot sodrzhi i reshenie za materijalno i socijalno zgrizhuvanje na site zasegnati od konfliktot vo 2001 godina, podgotovka na zakon za jazicite vo soglasnost so Ohridskiot dogovor i diskusii vo Sobranieto za nachinot na koj vo idnina kje se formira vlada. Spored Ademi, treba da se zgrizhat okolu 200 semejstva od konfliktot vo 2001 godina za koi reshenie kje se bara vo postojnite zakoni, no mozhno e da se donese i nov zakon.
Vo DPA velat deka e postignat dogovor za tri tochki - drugi detali nemaat.
Vo DUI velat deka dogovorot e na angliski jazik, a kje bide obelodenet denovive. Garanti na dogovorenoto se ambasadorite na SAD i na EU Dzhilijan Milovanovikj i Ervan Fuere. Ahmeti ne dojde vo parlamentot, a sopartijcite go opravdaa deka bil zafaten. (Vreme)

GRUEVSKI:
Nema potpishan dogovor so DUI!
"Nitu sum potpishal, nitu kje potpisham nekoj dogovor so DUI!", izjavi vo Struga premierot Nikola Gruevski. "Postignata e usna soglasnost da se dade mozhnost 45 zakoni da se glasaat so Badenter otkako kje se usvoi noviot delovnik na Sobranieto. Vtoroto shto e postignato kako soglasnost e da imame promena vo Komitetot za etnichki zaednici, a kje imame i zakon za nego. DUI mozhebi ima problem da im objasni na svoite chlenovi nekoi svoi postapki, no ne e chesno da gi lazhe. Toa e losho, zashto porano ili podocna kje se vidat rabotite", reche Gruevski. Premierot povtori deka ne postoi dogovor za donesuvanje zakon za pravata na poraneshnite pripadnici na ONA, nitu zakon za dvojazichnost na celata teritorija na Makedonija. Gruevski istakna deka sostojbata so vladinata koalicija sega e vo red. "Imavme odredeni nedorazbiranja i so zamenik pretsedatelot na DPA. Vo razgovorot golem del od tie nedorazbiranja se nadminati, a i natamu kje se prodolzhi so razgovorite", istakna Gruevski.
Toj reche deka nema namera nitu da predizvika predvremeni izbori, nitu da gi odrzhi. "Sosem druga rabota e ako dojde do nekoja okolnost, a jas vo ovie momenti takva okolnost ne gledam", reche toj i dodade deka ne postoi ni mozhnost DUI da vleze vo vlasta.

SHEKERINSKA:
Dobivme revizija na Ohridskiot dogovor
"Ochigledno e deka dobivme revizija na Ohridskiot dogovor, prifatena samo od VMRO-DPMNE i od DUI", oceni pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska. "Interesno e toa shto i Solana ni chestitashe za dogovorot, a VMRO-DPMNE uporno tvrdi deka nema dogovor. Ne mozhe cel svet da znae shto e dogovoreno a makedonskite pratenici da se zalazhuvaat so prikazni. Dogovorot shto definitivno postoi ne e lichen dokument na Gruevski i na Ahmeti, tuku kje vlijae na se' shto kje se sluchuva vo drzhavata", izjavi taa obvinuvajkji ja vladata deka nedozvolivo molchi za seriozni prashanja, kako shto se i politichkata kriza so DPA i akcijata vo Tanushevci. (Vreme)

PETKOVSKI:
Gruevski da ja sprovede spogodbata so Ahmeti
Liderot na NSDP Tito Petkovski go poddrzha dogovorot megju Gruevski i Ahmeti za vrakjanje na pratenicite na DUI vo Sobranieto. "Ne e bitno dali kje potpisheme nekoj dokument, bitno e dali kje stoime kako seriozni politichari zad toa shto sme go dogovarale vo chetiri ochi i toa da go preneseme vo instituciite na sistemot za da ima nekoja validnost", izjavi Petkovski. "Nastrana site sueti, nastrana frustraciite, lichni ili partiski. Se' treba da se stavi vo funkcija na toa Makedonija da napravi poseriozen ischekor kon evroatlantskite integracii", istakna toj. (Vest)

ANGELIKA BER:
Gruevski da ne igra opasni igri
"Nikola Gruevski da ne igra opasni igri vo obid preku predvremeni izbori da si ja proshiri svojata mokj", poracha od Berlin evroparlamentarkata Angelika Ber. Vo izjavata za makedonskata programa na Dojche vele taa ocenuva deka, ako aktuelnata vlada da se reshi za predvremeni izbori, toa bi znachelo deka Makedonija nema da dobie pokana za chlenstvo vo NATO nitu datum za pochetok na pregovorite so EU. "Imam vpechatok deka momentalno stanuva zbor za obid na Gruevski da ja proshiri svojata mokj. Ima anketi za toa kako Makedonija bi izbrala vo sluchaj na novo izjasnuvanje. Vo anketite toj stoi dobro. No, mislam deka vo momentov toa e opasna igra - da ima novi izbori samo za da se obezbedi pogolemo mnozinstvo za sebe. Gruevski mora da znae deka odredeni osnovi od Ohridskiot dogovor nema da gi promenat i novi izbori. Kako shto e, na primer, blokot zakoni shto se odnesuvaat na pravata na Albancite. Makedonija se naogja pred odlukata: dali kje se razviva natamu ili DPA kje gi sprovede svoite zakani. Odnosno - dali kje bide chekor poblisku ili podaleku od Evropa!", izjavi Ber za Dojche vele. (Utrinski vesnik)

SREDBA DZHAFERI-VEJSELI:
DUI bara nachin za triumfalno vrakjanje
Aktuelnata politichka sostojba, evrointegracijata na Makedonija i sostojbata vo Kosovo bea temite na koi Arben Dzhaferi i Abduladi Vejseli debatiraa na ednochasovnata sredba vo sedishteto na PDP vo Tetovo. Liderot na DPA Dzhaferi ne go definira jasno potegot za zaednichki dijalog kako nova koalicija so PDP. Za nego razgovorot vo chetiri ochi e ushte edna potvrda za politichko dejstvuvanje na DPA preku otvorenost za sorabotka za site konfliktni situacii. "DUI bara nachin za triumfalno vrakjanje po pogreshnata kombinacija shto ja napravi otkako go napushti Sobranieto. Odnosite so VMRO-DPMNE nikogash ne bile narusheni", izjavi Dzhaferi.
Liderot na PDP Vejseli ja obvini DUI za politichka prostitucija. "DUI se obiduva da gi prikrie svoite neuspesi so drzhenje vo zalozhnishtvo na dvajcata nashi pratenici", izjavi Vejseli, dodavajkji deka nabrzo kje gi obelodeni vo javnosta dokazite za takvoto zalozhnishtvo na pratenicite na PDP Blemir Bedzheti i Safet Neziri. (Vreme)

SOBRANIE
Shekerinska i Gruevski se obvinuvaa za toa koj ja lazhe javnosta

Liderkata na SDSM Radmila Shekerinska vo Sobranieto direktno go obvini premierot i lider na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski deka "gi lazhe parlamentot, pratenicite i makedonskata javnost", mavtajkji pritoa so nekakov dokument od razgovorite na 29 maj megju VMRO-DPMNE i DUI. Premierot ne i' ostana dolzhen na Shekerinska, pa i vozvrati so ista mera, naglasuvajkji deka lazhenjeto ne e negova karakterna osobina tuku, kako shto reche, na nejziniot politichki mentor - "instruktorot za manipulacii, pretsedatelot na SDSM Branko Crvenkovski".
"Kako mozhe pretsedatelot na vladata da lazhe pred makedonskite gragjani? Kako mozhe epten da ja zaobikoluvate vistinata? Prezedovte obvrski od takanarecheniot skopski dogovor, a na celata javnost i' tvrdite deka ovoj list ne e list, ovoj dogovor ne e dogovor. Chovek so obraz, premier so obraz, ne go pravi toa. Premierite ne se izbiraat za da kazhuvaat lagi", reche Shenerinska na sednicata shto beshe posvetena na pratenichki prashanja. Pokazhuvajkji list hartija za koj tvrdeshe deka e dogovorot na Gruevski i Ahmeti, taa reche: "Ova e dokument vo koj stoi deka na 29 maj VMRO-DPMNE i DUI se dogovorile tochno za pet tochki, i toa vo prisustvo na megjunarodni pretstavnici". Pritoa taa prochita deka e dogovoreno da se donesat zakoni za borcite na ONA i za upotrebata na jazicite, da se razgovara za nachinot na izbor na vlada...
Gruevski nekolkupati povtori deka ne postoi dokument shto go potpishale so DUI. "Nitu sme potpishale dokument, nitu imame namera da potpisheme. Verojatno se raboti za zapisnik od tekot na razgovorite shto nitu e potpishan nitu mozhe da ima tezhina na kakov bilo dokument. Mnogu e jasna manipulacijata i dobro e shto se otvorija kartite za gragjanite da vidat dali na toj zapisnik ima nekakov potpis... Koj lazhe - kje pokazhe vremeto. Jas sum mnogu komoten, zashto rechisi 12 godini sum na politichkata scena i vnimavam na toa shto go kazhuvam i na toa shto go kazhuvaat drugite. Na lagata i' se kusi nozete i vistinata, porano ili podocna, mora da ispliva na povrshinata", reche Gruevski.
Za Shekerinska nastapot na premierot e svoeviden dokaz za toa deka dvete partii se dogovorile. "Interesno e toa shto premierot veli nie ne se dogovorivme zashto ne potpishavme, imame samo usna soglasnost. Gospodine premier, vo sekoja normalna drzhava zborot na premierot vredi povekje od potpis. Ili ja lazhete makedonskata ili megjunarodnata javnost. I ednoto i drugoto nosi uzhasni posledici za Makedonija. zashto nikoj ne znae kade e glavata a kade opashkata na ovaa vasha teza", konstatira taa. (Utrinski vesnik)

EKSPERTITE ZA DOGOVOROT MEGJU VMRO-DPMNE I DUI
So jazikot i so vlada so Badenterovo mnozinstvo se prekrshuva Ramkovniot
So poseben zakon za jazicite kje se prekrshi Ohridskiot dogovor. Eventualen izbor na vladata so Badentero mnozinstvo vodi kon federalizacija. Socijalen paket za zhrtvite od konfliktot e voobichaena rabota vo site opshtestva shto izlegle od vojna. Vaka gi tolkuvaat ekspertite trite sporni tochki od dogovorot megju VMRO-DPMNE i DUI za koj Nikola Gruevski tvrdi deka ne postoi, a Ali Ahmeti deka e postignat.
"Ohridskiot dogovor podrazbira jazichni prava, no ne i poseben zakon za jazicite i ne kako shto bara DUI - albanskiot da bide vtor sluzhben jazik vo drzhavata. So toa kje se prekrshi Ramkovniot dogovor", veli profesorkata Biljana Vankovska. Spored nea, socijalen paket za zhrtvite od konfliktot trebalo da se napravi ushte porano: "Toa e prashanje na politichki dogovor, voobichaen za mnogu drzhavi. Politicharite treba da pokazhat smisla ne za nagrada na tie shto vojuvale tuku za nivna socijalna rehabilitacija".
Profesorot Vlado Popovski, eden od tvorcite na Ohridskiot dogovor, tvrdi deka rabotnite grupi na dvete partii ne gi otvorile prashanjata za jazikot, za zhrtvite od konfliktot i za izbor na vlada so Badenterovo mnozinstvo. "Tie prashanja bea vo agendata na DUI, no beshe sugerirano za niv da se debatira vo Sobranieto", veli Popovski, koj sega e chlen na Pravniot sovet vo Vladata. Dane Taleski, politikolog od Institutot za demokratija, veli deka e pogreshna politichkata praktika shto se primenuva vo posledno vreme - samo dvete partii shto dobija najmnogu glasovi na izborite da gi rakovodat megjuetnichkite odnosi. "VMRO-DPMNE i DUI mozhat da dogovorat shto sakaat, no toa mora da pomine niz instituciite, a da se vkluchat i drugite partii", veli Taleski.
Pravnicite tolkuvaat deka e simptomatichno toa shto dokumentot e na angliski jazik i shto e pod tutorstvo na megjunarodnata zaednica. "Skandalozno e vladata da go krie dokumentot. Kakov i da e, so ili bez potpisi, mora da go obelodeni", velat politikolozite. Vankovska posochuva deka i dosega Ramkovniot dogovor beshe prekrshen nekolkupati - so Tetovskiot univerzitet, so novata teritorijalna organizacija i so simbolite na zaednicite, so shto zakonski se dozvoli vo Makedonija da se vee zname na tugja drzhava.

MILOSHOSKI:
Pokazhavme deka sme za sorabotka
"Nema nezadovolstvo vo VMRO-DPMNE po dogovorot so DUI", izjavi ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski. "So toj chekor nie pokazhavme deka sme za sorabotka so site opozicioni partii, vkluchuvajkji ja tuka i DUI, no opozicijata ne mozhe da ochekuva da i' se ispolnat site zhelbi", reche Miloshoski. Spored nego, nema dogovor za izednachuvanje na borcite na ONA i pripadnicite na makedonskite bezbednosni sili. "Premierot jasno se ogradi od mozhnosta da se sluchi takvo neshto, a toa e stav i na partijata vo celina", veli Miloshoski.

SHTO NAVISTINA SE SLUCHILO VO POLICISKATA AKCIJA?
Vo Tanushevci specijalcite vletale vo zaseda na "komandant Hodzha"
Nekolku desetici pripadnici na Specijalnata edinica za brzo rasporeduvanje na MVR vletale vo klasichna zaseda na edna kriminalna grupa vo Tanushevci, tvrdat visoki izvori na MVR barajkji anonimnost.
Spored niv, specijalcite bile isprateni da proverat dve kukji vo seloto. Informaciite na policijata velele deka tamu ima golemi kolichestva oruzhje shto gi koristela grupata na poraneshniot pratenik vo Sobranieto Dzhezair Shakjiri, poznat i kako komandant Hodzha od voeniot konflikt vo 2001 godina. Megjutoa, vednash shtom policajcite vlegle vo seloto, vrz niv pochnalo da se puka od kukjite. Prestrelkata traela 20 minuti, po shto specijalnite edinici uspeale da se povlechat bez raneti. "Samo Gospod gi spasil da ne nastradaat", komentira nashiot izvor. Policajcite uspeale da se povlechat neposredno pred da stigne zasiluvanjeto na kriminalnata grupa od sosednoto selo Debalde vo Kosovo. Od prestrelkata ostanale nekolku desetici dupki vo dzhipovite na specijalcite.
Vo MVR reshile da go prikrijat toj del od nastanot. Izdupchenite vozila bile trgnati na strana, a na policajcite im bilo naredeno da molchat za toa shto se sluchilo. Spored nashiot izvor, Hodzha go kontrolira toj reon, vo koj preku noviot pat shto gi povrzuva Debalde i Tanushevci se shvercuva se' i seshto. Od druga strana, Shakjiri-Hodzha se smeta za heroj megju Albancite, kako vodach na grupata na ONA koja vo fevruari 2001 godina go zazede Tanushevci, a vo avgust istata godina i Arachinovo.
MVR negirashe deka imalo pushkaranje vo Tanushevci, a Hodzha izjavi za TV A1 deka bara izvinuvanje od policijata. (Vreme)

BRANKO CRVENKOVSKI
Makedonija napravi mnogu otstapki za imeto

Pretsedatelot na Republika Makedonija Branko Crvenkovski vo intervju za atinskiot vesnik Katimerini reche deka Republika Makedonija povekje od koj bilo na svetot saka da dojde do reshenie na prashanjeto so imeto i da se isfrli kovanicata BJRM od upotrebata vo OON i dodade deka Makedonija i nejzinite gragjani napravija golemi otstapki, kako shto se promenata na Ustavot i na znameto. "Sakam da ja potsetam grchkata javnost deka nie go prifativme kako dobra osnova za ponatamoshni razgovori posledniot predlog na medijatorot Nimic od oktomvri 2005 godina. Toa ne beshe ni malku lesna odluka, no tokmu vo znak na dobra volja nie ja donesovme. Za zhal, toj predlog Atina go odbi. Vprochem, nie, Republika Makedonija i nejzinite gragjani, vekje napravivme golemi otstapki", dodade Crvenkovski.
Odgovarajkji na prashanjeto za poddrshkata od SAD i od pretsedatelot Bush za makedonskite atlantski integracii i za toa dali Makedonija kje se soglasi da bide primena vo NATO pod referencata BJRM, pretsedatelot Crvenkovski reche deka SAD i pretsedatelot Bush se silni poddrzhuvachi na novo proshiruvanje na NATO i vo toj kontekst i na makedonskite aspiracii za polnopravno chlenstvo vo Alijansata. "Se razbira deka od nas se ochekuva vo periodot shto sleduva da postigneme konkretni i vidlivi rezultati na planot na reformite i da ja potvrdime nashata podgotvenost i kapacitet za chlenstvo", kazha Crvenkovski. Od posetata na pretsedatelot Bush vo Tirana i od negovata sredba so trojcata premieri na zemjite od Jadranskata grupa - Makedonija, Albanija i Hrvatska, Crvenkovski ochekuva silno ohrabruvanje za da prodolzhat so ispolnuvanje na neophodnite kriteriumi, no veruva deka definitivnata odluka kje padne na samitot na Alijansata vo slednata godina. "Najmnogu bi sakale nasheto zachlenuvanje vo NATO da bide pod nasheto ustavno ime. No, ako takvo reshenie za sporot ne mozhe da se postigne do momentot na nashiot priem vo NATO, nie sme podgotveni da vlezeme i pod referencata shto sega se koristi vo OON, se razbira - kako vremeno reshenie", veli Crvenkovski.
Vo vrska so preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom toj istaknuva deka vladata javno gi obrazlozhi argumentite za toa. "Za zhal, reakcijata beshe zhestoka. Se iznesoa serija ostri obvinuvanja i izjavi. Se nadevam deka vo naredniot period i dvete strani kje postapuvaat so mnogu povekje takt i racionalnost", istakna pretsedatelot Crvenkovski vo intervjuto za Katimerini objaveno vo nedelnoto izdanie.

Osumdeset otsto od Grcite protiv imeto na Makedonija
Povekje od 80 otsto od gragjanite na Grcija mu se protivat na toa vo imeto na nivniot sosed da se sodrzhi zborot Makedonija. Toa go pokazha ispituvanjeto na javnoto mislenje shto go sprovede kompanijata MRB za potrebite na Alfa.
Na prashanjeto "dali kje prifatite vo imeto na PJRM da se sodrzhi terminot Makedonija?" negativno odgovorile 81 otsto od ispitanicite, a pozitivno - samo 15,1 otsto od anketiranite.

ATINA SO PORAKA DO GLASACHITE I DO VASHINGTON
Grcija nema da si go ocrni obrazot za imeto!
Grchkata vlada ne otstapuva od svoite stavovi za imeto na Makedonija i na vlastite vo Vashington - najmokjnata sila vo NATO - im dava na znaenje deka nema namera da si go ocrni obrazot, ocenuva Katimerini. Grchkiot vesnik naveduva deka duri i poraneshniot premier Konstantin Micotakis, koj sekogash se zalagal za razumen kompromis, veruva deka Grcija nikogash nema da dozvoli "PJRM da se prikluchi kon NATO ili kon EU kako Makedonija".
"Koga politichar so takvo iskustvo kako Micotakis ima takov stav, togash e jasno deka nitu edna grchka vlada nema da odobri, a nitu eden grchki parlament nema da ratifikuva chlenstvo na Makedonija", pishuva vesnikot. Isto taka, se prenesuvaat izjavi na dobro informirani krugovi od ON spored koi baranjeto za chlenstvo na Makedonija vo NATO mozhebi e poslednata shansa za naogjanje konechno reshenie na prashanjeto. Izvori od ON velat deka faktorite kako shto e, na primer, baranjeto na Skopje da vleze vo NATO, otvoraat mozhnosti za spravuvanje so nekoi prashanja. Po prenesuvanjeto na zalozhbite na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush deka vo narednata godina kje raboti so zemjite shto sakaat da vlezat vo NATO za da gi ispolnat neophodnite uslovi, Katimerini naveduva deka fokusot na Grcija kje bide da se sprechi vleguvanje na Makedonija ne so veto, tuku so tvrdenje deka "PJRM ne gi ispolnuva uslovite".
Eden od tie uslovi e dobri odnosi so sosedite, a spored akcioniot plan na NATO "zaednichki prifatlivo reshenie za imeto kje pridonese za natamoshna stabilizacija na regionot i e vo soglasnost so principot za dobrososedski odnosi vo alijansata", pishuva vesnikot. Pritoa se povikuva i na izjavata na eden diplomat od ON koj veli deka Grcija ima mnogu vazhna uloga vo chlenstvoto na Skopje vo NATO, zatoa shto e "sosed i vrska, pa bi bilo dobro problemot da se reshi pred vleguvanjeto na PJRM vo NATO". Ocenata na politichkite krugovi vo Grcija e deka petnaeset godini po povtornata pojava, duhot na imeto na Skopje povtorno "lebdi zakanuvachki" nad grchkiot politichki zhivot i povtorno se pokazhuva kako sposoben da vlijae na sudbinata. Spored istiot vesnik, sporot megju Atina i Skopje za imeto vo posledno vreme "izlegol vo preden plan otkako nekoi sili se obidele da go vmetnat vo predizbornite kalkulacii", vmeshuvajkji go i posrednikot Metju Nimic, a koj imal za cel da gi sprechi obidite za postignuvanje dogovor megju dvete strani vo septemvri. Spored Katimerini, toa bi bilo direktno meshanje vo predizborniot period vo Grcija, shto so sigurnost bi go osudilo posrednishtvoto na neuspeh. "Planovite na Nimic se da podnese konechen predlog za imeto na Makedonija po parlamentarnite izbori vo Grcija i pred sredbata na vrvot na NATO shto kje se odrzhi vo proletta 2008 godina, na koja se ochekuva oficijalno Skopje da dobie pokana za chlenstvo", ocenuva vesnikot. Vo analizata pishuva deka predlogot na Nimic kje bide vo ramkite na prethodnite dva i polosh od Republika Makedonija - Skopje, pa grchkata diplomatija ima nekolku meseci za da go podobri konechniot predlog na Nimic. (Dnevnik)

Nema vo NATO kako Republika Makedonija!
Oficijalna Atina povtori deka kje stavi veto na vleguvanjeto na Makedonija vo NATO ako bide pokaneta da stane chlenka pod ustavnoto ime. "Atina e protiv vleguvanjeto na Makedonija vo NATO so ime shto ne e prifatlivo za dvete strani", izjavil Georgios Kumucakos, portparol na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti, objavi vesnikot Naftemboriki, koj go prenesuva i baranjeto na liderot na grchkata opoziciona PASOK Jorgos Papandreu amerikanskiot ambasador vo Atina Charls Ris da mu ja pretstavi na pretsedatelot na SAD Dzhordzh Bush pozicijata na Grcija vo odnos na problemot so imeto so Makedonija. Papandreu pobaral Ris da potencira vo Vashington deka "bi bilo nerazbirlivo pretsedatelot Bush da zazema pozicija koja kje gi ignorira grchkite pozicii i chuvstva". Neodamna i grchkiot premier Kostas Karamanlis upati poraka deka Atina nema da go poddrzhi chlenstvoto na Makedonija vo NATO dodeka ne se odbere ime shto kje im se dopadne na Grcite.

GRCHKITE MEDIUMI SHPEKULIRAAT
Makedonija kje vleze vo NATO pod ustavnoto ime!

Paranoichnite grchki mediumi pak se zanimavaa so ustavnoto ime na Makedonija. I ponatamu otkrivaat razni "zagovori" poradi koi kje ja zagubele bitkata za ustavnoto ime na Makedonija. Etnos konstatirashe deka Grcija vekje e stavena vo teshka pozicija, zashto NATO i Vashington "mu izglasale doverba" na Skopje so toa shto mu doverile da organizira vazhen samit na NATO. Sredbata na NATO vo Ohrid ja stava Atina vo teshka polozhba, zashto ja demonstrira reshitelnosta na Alijansata da gi nadmine problemite vo odnosite megju Grcija i Makedonija, so cel da obezbedi neprecheno prikluchuvanje na Skopje vo NATO, naveduva vesnikot. Etnos pishuva deka Atina ushte ne reshila koj kje ja pretstavuva Grcija na taa sredba - od edna strana postoi strav deka grchkata delegacija bi bila stavena vo neudobna pozicija, imajkji ja predvid upotrebata na ustavnoto ime na zemjata-domakjin, koe de fakto e predmet na spor megju dvete zemji. Od druga strana, neprisustvoto na grchki pretstavnik bi pretstavuvalo tezhok udar za nadezhite na grchkata nadvoreshna politika, komentira vesnikot. (Vecher)

METJU NIMIC:
Ne smeam da ja prekinam posrednichkata misija
Megjunarodniot posrednik vo reshavanjeto na sporot megju Atina i Skopje za upotrebata na ustavnoto ime na Makedonija Metju Nimic izjavi deka ima namera godinava da gi prodolzhi naporite za naogjanje kompromisno reshenie na toj problem. Vo intervju za Katimerini toj rekol deka ne smee da ja prekine posrednichkata misija, istaknuvajkji deka procedurata za chlenstvo na Makedonija vo NATO pretstavuva posledna shansa za reshavanje na problemot so nejzinoto ime. "Smetam deka dvete strani prodolzhuvaat da demonstriraat naklonetost za sorabotka i odgovorno pristapuvaat kon toa prashanje. Vo taa smisla, pregovorite prodolzhuvaat i toa e pozitivno. Se razbira, se' ushte nema reshenie i toa e kluchnoto prashanje, no nie prodolzhuvame", istakna Nimic.

SOVET NA SOLUN
"Skopje" ja falsifikuva istorijata!
Opshtinskiot osvet na Solun donel deklaracija so koja gi osuduva "dejstvata na Skopje vo reshavanjeto na sporot so imeto so Grcija", objavi novinskata agencija Fokus povikuvajkji se na grchkata ANA-MPA. Deklaracijata bila donesena so mnozinstvo glasovi na sovetnicite. Vo nea se osuduva "FIROM za obidite da ja falsifikuva istorijata i da gi prisvoi simbolite i kulturnoto nasledstvo na Makedonija". Deklaracijata ja predlozhil gradonachalnikot na Solun Vasilis Papageorgopulos, a bila poddrzhana i od nacionalistichkata organizacija LAOS. Nekoi od opshtinskite sovetnici ja napushtile salata pred glasanjeto, izrazuvajkji rezerva kon nekoi tochki vo tekstot. Vo deklaracijata se posochuva otkazhuvanjeto na "Skopje" da sorabotuva vo naogjanjeto reshenie shto bi gi zadovolilo dvete strani. Vo tekstot se veli deka "se kanat grchkata drzhava, politichkite partii, mediumite i site Grci, sega koga nastojuvanjata na Skopje go dozhivuvaat svojot vrv, da gi zashtitat grchkite prava", a kako "oruzhje" za toa - da ja iskoristat spogodbata od Njujork. (Vecher)

ROMANSKI I GRCHKI VESNICI ZA "MAKEDONCITE SO DVA PASOSHA"
Lazhni Bugari shetaat po Evropa
Chlenkite na EU od regionov se zasegnati od se' pogolemiot broj bugarski drzhavjanstva i pasoshi shto im se izdavaat na makedonski gragjani. Povikuvajkji se na italijanskiot vesnik Stampa, grchki i romanski vesnici pishuvaat za iljadnici Makedonci shto dobivaat bugarski patni ispravi preku dobro razraboten kanal, shto e mnogu poisplatlivo i posigurno otkolku da imaat falsifikuvani pasoshi. "Mnogu e poevtino da si kupish lazhno drzhavjanstvo otkolku da kupish falsifikuvan pasosh", pishuvaat grchkata Elefterotipija i romanskata Romanija libera. Spored Elefterotipija, dobivanjeto bugarsko drzhavjanstvo e mozhno so zakon, no strancite shto se obratile do centralnata vlast vo Sofija bile "prenasocheni" vo drugi centri, shto glavno gi rakovodat privatnici. Na primer, vo Skopje imalo 30-tina takvi centri, koi za 500 evra za tri nedeli ja vrshat celata procedura i transakcija, koja inaku bi traela tri godini. Od uplatenite 500 evra 150 se za "centarot" shto ja vodi procedurata, a drugite 350 evra se za chinovnicite vo bugarskata vlada. Vesnikot potsetuva deka prosechnata mesechna plata vo Bugarija iznesuva okolu 200 evra, pa dopolnitelnite 100 evra dobro im doagjaat na sluzhbenicite.
I grchkiot i romanskiot vesnik objavuvaat napisi so naslovi kako Desetici iljadi lazhni Bugari ja obikoluvaat Evropa, objasnuvajkji deka toa se lica shto dobile bugarsko drzhavjanstvo, a so toa i evropsko, po plakjanjeto odreden iznos. "Potrebno e samo da im dadesh pari na bugarski chinovnici i za dve nedeli tie kje ti dostavat drzhavjanstvo. Vo redicite mnogu skoreshni Bugari se vsushnost mnogu Makedonci", pishuvaat vesnicite. Elefterotipija pishuva i deka lazhnite Bugari glavno se Makedonci i pomal procent Turci. "Nekogash Makedonija bila oblast pod vlast na Sofija, makedonskiot jazik se smetal za dijalekt na bugarskiot. Po Vtorata svetska vojna i vleguvanjeto na republikata vo jugoslovenskata federacija pochna procesot na debugarizacija na Makedoncite do toj stepen shto kakvo bilo spomenuvanje na rodninski vrski so bivshite bratuchedi se smeta kako provokacija".
Spored oficijalnite podatoci do koi doshle mediumite, osum iljadi Makedonci dobile bugarsko drzhavjanstvo, a 40 iljadi ushte go chekaat. Za pet godini 20 iljadi Makedonci gi potvrdile svoite bugarski koreni za da dobijat bugarsko drzhavjanstvo, vkluchuvajkji go i bivshiot premier Ljubcho Georgievski, koj za zhivealishte go izbral Blagoevgrad. Elefterotipija potsetuva i na toa deka Bugarija kje i' se prikluchi na Shengen-zonata vo 2009 godina, a spored nepotvrdenite informacii, osven Georgievski, ushte devet pratenici od makedonskiot parlament i 15 gradonachalnici imaat dva pasosha, a so toa se i evropski gragjani. (Dnevnik)

PRIZNANIE NA OSUDEN PRIPADNIK NA ONA
Potvrdeni somnezhite na semejstvata na ischeznatite Makedonci
Za semejstvata na ischeznatite Makedonci vo konfliktot od 2001 godina priznanieto na Ibraim Sulejmani deka ekskomandantot na ONA Daut Redzhepi-Leka ja dal naredbata za kidnapiranje na nivnite najbliski e samo potvrda na nivnite dolgogodishni somnevanja. Tie velat deka odamna se somnevaat deka zad kidnapiranjeto stojat visoki strukturi od poraneshnata ONA, no se zhalat deka nadlezhnite voopshto ne sakale da gi zemat predvid takvite soznanija.
Od druga strana, molk vo Obvinitelstvoto po informaciite na Utrinski vesnik za svedochenjeto na ekspripadnikot na ONA Sulejmani, koj ushte vo 2002 godina pred istrazhen sudija dal detalen iskaz za kidnapiranjeto na chetvoricata Makedonci od tetovskata naselba Drenovec. Sulejmani, koj izdrzhuva 15-godishna zatvorska kazna poradi voeni zlostorstva, tvrdel deka naredbata za kidnapiranjeto na civilite doshla direktno od togashniot komandant na ONA i aktuelen pratenik na DPA vo Sobranieto Daut Redzhepi.
"Imame podneseno prijavi protiv Leka i protiv Ali Ahmeti ushte od 2002 godina, no nikoj ne reagira. Mene mi e jasno deka Sulejmani ne e edinstveniot shto uchestvuval vo kidnapiranjeto, nitu deka idejata bila negova. Toj bil samo izvrshitel. No, vo site ovie godini nadlezhnite tvrdat deka nemaat vrz koja osnova da podnesat krivichna prijava protiv Leka i protiv Ahmeti se' dodeka ne se vratat chetirite sluchai shto mu bea otstapeni na Tribunalot vo Hag. Verojatno i zatoa vrakjanjeto na tie predmeti postojano se odolzhuva. Zatoa ne gi vrakjaat sluchaite od Hag", veli Zlatko Trajchevski, chij tatko i brat bea kidnapirani vo juli 2001 godina od nivnata kukja vo Drenovec, tokmu od grupata vo koja, spored sudskata presuda, uchestvuval i Sulejmani.
Advokatot na semejstvata na 12-te kidnapirani Makedonci Vancho Shehtanski veli deka voopshto ne bil informiran za izjavite na Sulejmani, duri ni za faktot deka toj vekje chetiri godini e v zatvor. "Ochigledno e deka se raboti za nekakva politichka igra. Za toj sluchaj prvpat prochitav vo Utrinski vesnik, i zachuden sum zoshto ne sum informiran. Mislam deka se raboti za shtitenje na Ahmeti i na Leka", veli Shehtanski. Toj najavuva deka saka povtorno da go aktivira celiot sluchaj i da bara proshiruvanje na istragata, no ochekuva odobrenie od negovite klienti. "Vo 2005 godina bea soslushani 23 svedoci vo postapkata protiv Leka, no nitu eden od rodninite ne go spomena Sulejmani", tvrdi Shehtanski.
Utrinski vesnik ja objavi izjavata na Sulejmani shto ja dal pred istrazhen sudija vo oktomvri 2002 godina, vo koja toj naveduva detali za kidnapiranjeto na chetvoricata Makedonci od Drenovec: Ilko i Vasko Trajchevski, Bobi Jeftimovski i Gjoko Sinadinovski. Toj tvrdel deka kidnapiranjeto bilo izvedeno po naredba na komandant Leka, zaradi odmazda. Akcijata ja izvele pripadnici na edinicata na voenata policija na ONA, a uchestvuvale izvesni Mefail, Omer, Lirim i Safet. Civilite najprvo bile odvedeni kaj nekoj si komandant Kemal, a potoa kaj Redzhepi-Leka, tvrdel Sulejmani. Potoa kidnapiranite bile ubieni, a nivnite trupovi bile zapaleni i zakopani. Nekolku mediumi ushte vo oktomvri 2002 godina objavija informacija za sudbinata na kidnapiranite, povikuvajkji se na izjava na togashniot pretsedatel na Osnovniot sud Skopje 1 Boro Tasevski. Toj togash citirashe svedochenje na poraneshen pripadnik na ONA, chie ime ne go otkri, koj pred istrazhen sudija kazhal detali za kidnapiranite i za nivnite kidnaperi. Vo toj period i eksrazuznuvachot Janko Bachev, povikuvajkji se na dokumenti na UBK, isto taka citirashe izjava na ekspripadnik na ONA koj otkril podrobnosti za sudbinata na ischeznatite. No, Bachev togash izjavuvashe deka shestmina od kidnapiranite bile vednash egzekutirani, a drugite shestmina bile odneseni vo Kosovo. (Utrinski vesnik)

SEMEJSTVOTO NA RUBINCHO PETRESKI SE SOMNEVA
"Sindromot Karpalak" e mozhna prichina za smrtta

Semejstvoto na prilepchanecot Rubincho Petreski (34), voen rezervist i uchesnik vo nastanite na Karpalak, koj beshe ranet vo voeniot konflikt a denovive pochina, se somneva deka eventualna prichina za negovata smrt e sindromot Karpalak. Spored negovata sopruga Gordana, Rubincho se zhalel na visok pritisok, posetuval psihijatar, a vo poslednite denovi chuvstvuval bolki vo gradite. "Ako ne beshe Karpalak i ako Rubincho ne uchestvuvashe tamu, mislam deka toj ushte kje beshe zhiv. Kje im se raduvashe na nashite dve deca Ivana (4) i Aleksandar (2), koi gi ostavi siraci. Beshe heroj i dokraj sakashe da ostane heroj", veli Gordana.
Taa raskazhuva deka Rubincho bil ranet na Karpalak i deka mnogu se izmachil vo bolnicata vo Tetovo koga se obiduvale da mu go izvadat kurshumot od grbot, shto go nosel nekolku dena vo sebe. "Rubincho beshe mnogu cvrst. Ne zboruvashe mnogu, no imashe maka. Posetuvashe psihijatar i redovno pieshe tableti heleks. Pred Karpalak beshe zdrav kako dren, a potoa imashe bolki vo gradite i visok krven pritisok. Nekolku denovi pred da pochine mi veleshe deka nokje se budel i ne mozhel da spie, go stegale gradite i imal silni bolki. I denta koga zasekogash ne' ostavi se zhaleshe na bolki, trgna da odi na bolnica, no pochina vo dvorot, vo avtomobilot", veli Gordana.
Za pretrpenata bolka i za traumite od Karpalak, kade shto na 8 avgust 2001 godina albanski teroristi napadnaa voen konvoj, Petreski dobil parichna otshteta od 400.000 denari i pochnale da gradat kukja. "Samo tie pari gi dobi. Iako imashe reshenie deka e uchesnik na nastanot, toa ne mu pomogna da najde rabota. Praktichno, od drzhavata ne dobivme nishto. Rubincho postojano barashe rabota i samo shto pochna da odi na rabota vo bolnicata", veli negovata sopruga, koja i samata e nevrabotena.
Vo domot na ulicata Joska Jordanoski vo Prilep e tazhno. Pod eden pokriv zhiveat devet chlenovi i sega pogolemata obvrska ostanuva na Vlado, deset godini pomladiot brat na Rubincho. "Brat mi ne sakashe mnogu da zboruva za Karpalak. Ne mozhe chovek da ostane zdrav po toj nastan. Se somnevam deka prichinata za smrtta e uchestvoto vo tie nastani. Imashe planovi za idninata, pochna da pravi kukja i sakashe da otvori dukjan za videoigri. Vozeshe taksi za da go prehrani semejstvoto", veli Vlado.
Somnezhot deka uchestvo vo Karpalak e eventualna prichina za smrtta go potvrduvaat i od Zdruzhenieto na rezervnite voeni obvrznici vo nastanite od 2001-2002 godina od Prilep i zhalat za smrtta na svojot soborec. "Dosega 15 uchesnici vo konfliktot se pochinati na vozrast od 35 do 40 godini - najchesto od izliv, od stres i od srcev udar. Okolu 20 chlenovi steknaa pravo na voen invaliditet od 20 do 40 otsto poradi psihofizichko ili posttraumatsko rastrojstvo ili od vietnamski sindrom. Najchesto lekarska pomosh barame vo Voenata bolnica vo Skopje. Brojot na uchesnicite so vietnamski sindrom se zgolemuva", veli pretsedatelot na zdruzhenieto Toni Kuzmanoski. Od zdruzhenieto velat deka ochekuvaat drzhavata da im obezbedi vrabotuvanje i beneficiran stazh, besplatna zdravstvena zashtita za celoto semejstvo i finansiski sredstva za materijalno neobezbedenite semejstva. Prilepskoto zdruzhenie ima 2.300 chlenovi - uchesnici vo nastanite od 2001-2002 godina. (Vreme)

OCENA NA EKSPERTITE ZA HASHKIOT PROCES
Izjavite na svedocite im odat vo prilog na Boshkoski i na Tarchulovski

Ekspertite ocenuvaat deka svedochenjata na dosegashnite svedoci na Hashkoto obvinitelstvo im odat vo prilog na poraneshniot minister za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski i na Johan Tarchulovski. Ovaa ocena tie ja potkrepuvaat vrz osnova na toa shto svedocite gi promenija izjavite shto prethodno im gi dale na hashkite obviniteli vo istrazhnata postapka otkako se soochija so vkrstenoto ispituvanje od advokatite.
Profesorot Vlado Kambovski veli deka osnoven postulat vo sudstvoto e presudite da se nosat vrz osnova na prilozhenite dokazi i na svedochenjata na svedocite vo sudskiot pretres, a ne vrz osnova na dokazniot materijal shto e sobran vo istrazhnata postapka vrz osnova na koj e podignat obvinitelniot akt. "Glavni principi vo sudstvoto se neposredno i usno svedochenje, kako i nekontradiktornost na izjavite od svedocite so tie shto prethodno mu gi dale na obvinitelstvoto", izjavi Kambovski. Za nego odlukata na obvinitelot Den Sakson da povleche nekoi od svedocite e signal za toa deka toj se soochuva so seriozni teshkotii vo dokazhuvanjeto na obvinenieto. Kambovski veli deka advokatite treba da pobaraat tie svedoci da svedochat.
Za profesorot Nikola Matovski ne mozhe da bidat relevantni svedocite shto ne videle ili ne slushnale za nastanot za koj se obvineti dvajcata makedonski drzhavjani. "Otkako se soochija so advokatite, svedocite kazhaa nelogichnosti. Ilustrativna e izjavata na eden od svedocite koj tvrdeshe deka go videl Boshkoski vo Ljuboten, iako imal maska na glavata. Za da go pobie toj iskaz, odbranata treba da pobara da se napravi rekonstrukcija koja kje pokazhe deka ne mozhe da se prepoznae lice shto na sebe ima takva maska", veli Matovski. Toj ocenuva deka advokatite dobro se podgotvile da mu se sprotivstavat na Sakson.
Advokatot Dragan Godzho veli deka od svedocite dobile i novi dokazi shto im odat vo prilog na Boshkoski i na Tarchulovski. Nekoi od ekspertite smetaat deka glavnata bitka Obvinitelstvoto kje ja vodi vo dokazhuvanjeto deka vo 2001 godina vo Makedonija imalo vojna i deka nejzinite bezbednosni sili se sudrile so legalna vooruzhena formacija. Koga beshe podneseno obvinenieto, advokatite prilozhija pretstavka so koja ja osporuvaat nadlezhnosta na sudot so argumentite deka Makedonija vo 2001 godina se borela protiv teroristi. Sudot ushte ne se izjasnil po taa pretstavka. Boshkoski e obvinet za "komandna odgovornost", odnosno deka kako minister za vnatreshni raboti mu odobril na Tarchulovski da ja formira i da ja predvodi policiskata edinica koja vo avgust 2001 godina sprovede akcija vo Ljuboten vo koja nastradaa sedum zhiteli od albanska nacionalnost. Sudenjeto protiv Boshkoski i Tarchulovski kje prodolzhi po tri nedeli. (Dnevnik)

KADROVSKO ZASILUVANJE ZA BORBATA PROTIV KRIMINALOT
Gruevski ja bara Monika Makovej

Premierot Nikola Gruevski saka da ja angazhira poraneshnata romanska ministerka za pravda Monika Makovej za sovetnichka na vladata vo borbata protiv korupcijata. Pregovorite ushte traat, no spored nashite izvori se ochekuva Makovej da ja prifati ponudata. Ako toa se sluchi, sovetnichkite uslugi na Makovej kje gi plakja britanskata vlada. Taa do pred nekolku meseci beshe minister za pravda shto se proslavi so golem uspeh vo borbata protiv korupcijata vo Romanija i nejzina zasluga bea povekjeto od pozitivnite oceni i pofalbi shto gi dobi Bukuresht pred vleguvanjeto vo EU.
Makovej e poraneshna aktivistka za chovekovi prava i ne e chlenka na niedna partija vo Romanija, no ja uzhiva poddrshkata od pretsedatelot Trajan Bashesku. Na funkcijata minister za pravda dojde vo 2004 godina. Vo borbata protiv korupcijata povede istraga protiv poraneshniot premier Adrijan Nastase, protiv devet chlenovi na parlamentot i protiv chetvorica chlenovi na vladata, vkluchuvajkji go i zamenik premierot. Vednash po doagjanjeto na funkcijata, obvini i trojca sudii i nad 40 pripadnici na granichnata policija, a ukina edna edinica na tajnata policija koja navodno gi ucenuvala funkcionerite. Beshe smeneta od funkcijata vo poslednata politichka kriza vo Romanija - Bashesku ostana pretsedatel zashto gragjanite mu dadoa poddrshka, no vo vladata ne ostana nieden minister shto beshe blizok do nego.
Vladata na Gruevski se nadeva deka antokorupciskiot recept od Romanija bi bil uspeshen i vo Makedonija, osobeno zatoa shto takvi preporaki dobi i od britanskiot obvinitel Rupert Vining, koj tesno sorabotuvashe so Makovej na zasiluvanjeto na antikorupciskoto zakonodavstvo, na namaluvanjeto na visokoto nivo na korupcija i na formuliranjeto na antikorupciskata politika. (Dnevnik)

PREMIEROT GO STEGA REMENOT ZA LETNITE ODMORI
Samo deset denovi plazha za ministrite
Ministrite kje odmoraat samo deset denovi od zakonski opredelenite 21 za godishen odmor. Site mora da letuvaat od 3 do 13 avgust, preporachal premierot Nikola Gruevski na poslednata sednica na Centralniot komitet na VMRO-DPMNE vo Karbinci. Ova kje vazhi i za zamenicite na ministrite, za drzhavnite sekretari, za direktorite na javnite pretprijatija i za site shto se del od izvrshnata vlast, od site partii vo vladeachkata koalicija. Gruevski preporachal site da bidat na rabota na 2 avgust, na praznikot Ilinden, a odmorot da pochne od sledniot den. Terminot do 13 avgust e izbran pod pretpostavka deka, poradi letnite odmori, vo toj period i vladata kje ima namalen obem na rabota.
Ministrite i direktorite od VMRO-DPMNE ja prifakjaat preporakata na premierot. "Se znae deka juli e raboten mesec. Ima dopolnitelni obvrski za evropskata agenda. Poradi rabotata, nema da mozhat site da go iskoristat i toj odmor", veli ministerot za finansii Trajko Slavevski. Direktorite komentiraat deka e dobro shto dobile i deset denovi. "Naviknati sme na toa tempo na rabota. Ne ni planirav da odmoram povekje, so ogled na obvrskite", veli direktorot na Klinichkiot centar Borche Georgievski. Kratkiot odmor e dovolen i za generalniot direktor na Elektrani na Makedonija (ELEM) Vlatko Chingoski. "Ne e vazhno kolku denovi se, tuku so kogo kje se pominat. So dobro drushtvo dovolni se i tri dena za da se napolnat bateriite", veli toj.
Negoduvaat kadrite na DPA, na NSDP i na pomalite partii vo vladinata koalicija. Nikoj javno ne se sprotivstavuva, osobeno otkako im bil prenesen stavot na Gruevski deka tie shto se umorile mozhat slobodno da si zaminat od funkciite. Spored Zakonot za rabotni odnosi sekoj vraboten ima pravo na godishen odmor od najmalku 20 rabotni denovi. (Vreme)

PORADI SMETKITE VO STRANSKI BANKI
Se stega obrachot okolu Pande Lazarov
Se intenzivira istragata za poraneshen direktor na ESM Pande Lazarov za deviznite smetki vo stranski banki. Spored izvori vo nadlezhnite institucii, ungarskata banka potvrdila deka Lazarov ima smetki kaj nea. Tamoshnite institucii napravile detalni proverki na identitetot otkako makedonskata strana pobara potvrda za toa dali smetkite se na poraneshniot direktor na ESM ili na drugo lice so istoto ime i prezime. Identitetot bil utvrden vrz osnova na lichnite podatoci. Izvori od istragata velat deka e prashanje na denovi za toa koga kje zavrshi sluchajot so poraneshniot direktor na ESM. Dilemata kaj nadlezhnite e dali da go tovarat za korupcija pri skluchuvanjeto na dogovorot za Kozjak ili za drugi dela shto se povrzani so zloupotreba na sluzhbenata polozhba.
I Obvinitelstvoto vo posledniov period zasileno raboti na sluchajot so navodnite devizni smetki vo stranski banki na Lazarov, no ottamu velat deka se cheka zavrshuvanjeto na istragata. Tri nadlezhni institucii od drzhavata se somnevaat deka stanuva zbor za povekje od 500.000 amerikanski dolari shto bile prefrleni na smetka na imeto Pande Lazarov vo edna kineska, a potoa vo ungarska banka vo periodot od 1996 do 2006 godina.
Ovoj period se sovpagja so vremeto na desetgodishnata izgradba na hidrocentralata Kozjak, kade shto izveduvach i kreditor na eden del od proektot beshe kineskata kompanija Voter end elektrik (prethodno Hajnen).
Spored dosegashnite naodi na istrazhnite organi, parite bile prefrleni vo tri fazi - od kineskata vo edna germanska, pa vo ungarska banka, kade shto se naogjaat i sega. Iako trebalo, parite ne pominale niz nitu edna makedonska banka, shto znachi deka za niv ne bil platen danok. Dd druga strana, pred dva meseca Lazarov izjavi deka nikogash nemal smetki vo stranski banki i deka stanuva zbor za chisti shpekulacii. Site soznanija i informacii za sluchajot vo momentov se naogjaat vo Obvinitelstvoto, od kade shto se ochekuva epilogot. (Vreme)

SDSM OBVINUVA
MVR gi sledi mejlovite na pratenicite?!
SDSM obvini deka vladata ne samo shto ne gi stimulira gragjanite da prijavuvaat sluchai na korupcija, tuku ekspresno gi kaznuva site shto kje se obidat da prijavat korupcija na funkcioneri od VMRO-DPMNE. Spored pratenichkata Vesna Bendevska, potvrda za toa e sluchajot so vraboteniot vo REK Bitola Dragi Pavlovski koj, otkako go prijavil svojot direktor za korupcija, bil otpushten od rabota! Otkaznoto reshenie go potpishal tokmu direktorot na REK Jani Radinchev, so obrazlozhenie deka Pavlovski vo svojot privaten kompjuter vnel podatoci od rabotenjeto vo REK Bitola so namera da gi napravi dostapni za javnosta i za taa cel i' gi pratil na pratenichkata Bendevska - "so shto storil krivichno delo po chlen 360 od Kazneniot zakonik". "Vladata na Nikola Gruevski i na VMRO-DPMNE nema namera da vodi borba za sprechuvanje na korupcijata, tuku iskluchivo borba so politichkite neistomislenici. Bidejkji mojata elktronska poshta e krunski dokaz vo obvinenieto na signalizatorot na korupcijata na vmrovskiot direktor na REK Bitola Radinchev, barame od Gruevski da ni odgovori soglasno koj pravilnik MVR gi sledelo komunikaciite na pratenichkata Bendevska i koj funkcioner vo MVR naredil da se sledi elektronskata poshta na pratenicite na SDSM", reche Bendevska. (Vecher)

PORADI POSETATA NA BUSH NA REGIONOT
Doagjaat FBI i CIA!

Nekolku iljadi pripadnici na FBI, na CIA i na specijalnite sili na amerikanskata vojska denovive treba da dojdat vo Makedonija. Povekjeto od niv trebashe da bidat smesteni vo Ohrid, poradi ochekuvanoto doagjanje i na drzhavniot sekretar na SAD Kondoliza Rajs na samitot na NATO shto kje se odrzhi na 28 i 29 juni. Kako vtora prichina za prisustvoto na amerikanskite razuznavachi i specijalci vo Makedonija izvorite na Vecher ja posochuvaat i balkanskata turneja na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush na 10 i 11 juni, iako toj nema da ja poseti Makedonija. "Kaj amerikanskite bezbednosni sluzhbi praktika e da bidat prisutni ne samo vo drzhavite kade shto pretsedatelot e na oficijalna poseta tuku i vo okolnite zemji. Osven toa, vo sluchajov Bush kje gi poseti Sofija i Tirana, pa najverojatno kje pomine niz nashiot vozdushen prostor, taka shto toa e dopolnitelna prichina za amerikanskite bezbednosni sili da bidat prisutni vo Makedonija. Tie ne veruvaat vo nitu edna bezbednosna sluzhba na druga drzhava", veli nashiot sogovornik.
Neoficijalno doznavame deka do neodamna bila planirana i zaednichka voena vezhba na Amerikancite i na makedonskite specijalci vo vodite na Ohridsko Ezero, no idejata, od zasega nepoznati prichini, vo posleden moment bila napushtena. Spored privichniot plan vezhbata trebalo da trae rechisi cel juni, od doagjanjeto na Bush na Balkanot do zaminuvanjeto na Rajs. Inaku, oficijalno, za bezbednosta na okolu 800-te gosti, na nivnata pridruzhba i na okolu 200 novinari na Bezbednosniot forum na NATO vo Ohrid kje se grizhat 5.000 policajci. Se ochekuva najgolemo vnimanie tie da mu posvetat, osven na Rajs, na generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer. Spored najavite na koordinatorot za organizacija. ministerot Adnan Kjahil, vo Ohrid kje dojdat okolu 100 ministri za nadvoreshni raboti i za odbrana od 26 chlenki i 23 zemji-partneri na NATO. VIP-gostite kje bidat smesteni vo osum hoteli, a centralnata manifestacija kje se odrzhi vo Ineks Gorica. Samitot kje ja chini vladata okolu dva miliona evra. (Vecher)

Namesto Rajs - Barns
Amerikanskiot drzhaven sekretar Kondoliza Rajs najverojatno sepak ne doagja na Bezbednosniot forum na NATO vo Ohrid. Mnogu poverojatno e na samitot da dojde nejziniot pomoshnik za Evropa Nikolas Barns. Do posledniot den za prijavuvanje na uchesnicite na samitot svoeto prisustvo go potvrdile 38 delegacii. Od niv 25 se od chlenkite na Alijansata, a drugite se od zemjite-partneri. Edinstvenata chlenka na NATO shto nema prijaveno delegacija e Francija, a docnenjeto se dolzhi na skoreshnite izbori i izborot na novata vlada. "Iako rokot oficijalno beshe do 31 maj, spisokot ushte ne e zatvoren. Koga se organiziraat samiti od vakvi razmeri normalno e do posledniot den da ne se znae koj se' kje dojde. Zatoa i ne ja iskluchuvame mozhnosta da se pojavi i Rajs. Pa i nam, koga uchestvuvame na slichni nastani, ni se sluchuva vo posleden moment da go prijavime nasheto uchestvo ili da go promenime pretstavnikot", velat nashite izvori.
Predvodnicite na delagaciite na zemjite-uchesnichki na ovoj, dosega najgolem samit shto se odrzhal vo Makedonija, se od razlichen rang. Iako spored protokolot 26-te chlenki na NATO i 23-te drzhavi-partneri trebashe da bidat pretstaveni na nivo na ministri za nadvoreshni raboti i za odbrana, doznavame deka mnogu od zemjite kje prisustvuvaat na ponizok rang - od zamenici ministri do ambasadori na zemjite vo Makedonija. "Grcija kje bide pretstavena na ambasadorsko nivo. Od informaciite so koi raspolagame, toa e poradi izborite shto naskoro treba da gi imaat. Znaat deka na samitot na mnogu mesta kje stoi Republika Makedonija, pa zatoa nikoj od ministrite ne saka da dojde pred izborite. Inaku, nikade na samitot nema da stoi akronimot FIROM", velat organizatorite.

KOHABITACIJATA POVTORNO ZATAJUVA
Diplomatska azbuka ili gaf na forumot na NATO vo Ohrid
Pretsedatelot na drzhavata Branko Crvenkovski najverojatno nema da odi na Bezbednosniot forum na Evroatlantskiot partnerski sovet shto kje se odrzhi vo Ohrid. Od negoviot kabinet velat deka ne dobil pokana, tuku samo obrazlozhenie od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti deka nema da bide vkluchen vo agendata na forumot koj, spored MNR, e na nivo na ministri i ne vkluchuva shefovi na drzhavi. Od Vladata velat deka na 28 juni dvodnevniot forum kje go otvori makedonskiot premier Nikola Gruevski, a so sostanokot kje pretsedava generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer.
Od kabinetot na pretsedatelot velat deka nema da ja komentiraat ovaa postapka na vladata. "Fakt e deka na 2 maj upativme pismo do ministerstvata za nadvoreshni raboti i za odbrana da ne' informiraat kakvi kje bidat obvrskite na pretsedatelot. Po 20 dena dobivme odgovor samo od MNR, vo koj ne' izvestija deka pretsedatelot nema da ima nikakov angazhman", veli portparolot na shefot na drzhavata Zoran Ivanov.
Povekjeto eksperti smetaat deka ova e ushte eden gaf shto proizleguva od loshite odnosi megju pretsedatelot i premierot. "Logichno e so pozdraven govor na prisutnite da im se obrati i shefot na drzhavata, kako vrhoven komandant na vooruzhenite sili, iako ne mora da uchestvuva vo diskusiite", veli profesorkata Biljana Vankovska. Spored nea, toa voopshto ne bi bilo krshenje na protokolot.
Poraneshniot minister za nadvoreshni raboti Denko Maleski veli deka na Makedonija i' treba manifestacija na edinstvo po izleguvanjeto od poslednava politichka kriza denovive i deka bi bilo dobro Gruevski i Crvenkovski da se pojavat zaedno. "Ova ne e povik da se krijat razlikite, tie ponekogash se i dobri za edno demokratsko opshtestvo, no na eden vakov nastan pred pretstavnicite na NATO tie treba da gi ostavat nastrana politichkite karieri i da mislat na Makedonija", dodava Maleski. (Spored Vreme)

NATO ne go interesira koj kje ja pretstavuva Makedonija
NATO ne go interesira koj funkcioner od Makedonija kje bide del od delegacijata shto kje prisustvuva na Bezbednosniot forum na Evropskiot partnerski sovet, zashto ceni deka toa treba da bide nasha odluka. Forumot kje se odrzhi na nivo na ministri za nadvoreshni raboti, a Makedonija kako zemja-domakjin kje ima ceremonijalna uloga. "Koj kje ja pretstavuva vashata zemja i koj kje bide vkluchen vo vashata delegacija - toa e odluka shto treba da ja napravite sami", vaka glasi najdirektnata reakcija shto mozheshe da se dobie od pretstavnicite na Alijansata vo Brisel, koi ne sakaat da se zanimavaat so takvi prashanja. Spored toa shto se znae, makedonskata delegacija kje bide golema kolku i drugite od chlenkite i od partnerite na NATO i kje ima sedum chlenovi, megju koi kje bidat ministrite za nadvoreshni raboti i za odbrana, no i premierot Nikola Gruevski, koj kje odrzhel pozdraven govor. Po objavuvanjeto na reakcijata na pretsedatelot Branko Crvenkovski, neposredno po najavata deka za nego nema uloga na forumot, se navestuva deka toj sepak kje bide pokanet vo nekoe svojstvo, no ne vo rabotniot del, so ogled na toa deka shef na delegacijata e shefot na diplomatijata Antonio Miloshoski. Za toa deka ne stanuva zbor za protokol tuku za nesakanje da se sorabotuva so pretsedatelot okolu ovoj megjunaroden nastan potvrda e i faktot deka Gruevski ne sakal da dojde ni na poslednata sredba za pregovorite za imeto so Crvenkovski, iako toa beshe edinstvena tema za koja komuniciraat vekje podolg period. (Spored Utrinski vesnik)

AMN NA RABOT NA BUNT
Vojskata jade konzervi i nosi partali

Specijalnite armiski edinici Volci i Rendzheri se zakanuvaat so bunt poradi toa shto vekje podolgo vreme dobivaat samo konzervirani obroci, nemaat novi uniformi i otezhnato ja sproveduvaat obukata poradi nedostig od municija. Kako shto doznavame, toa se sluchuva poradi blokada na javnite nabavki za koi e zadolzheno Ministerstvoto za odbrana. Nashite izvori tvrdat deka nadlezhnite ne sprovele nitu edna javna nabavka po promenata na vlasta. Vo Ministerstvoto za odbrana potvrduvaat deka imaat seriozni problemi so organizacijata na javnite nabavki - nikoj ne sakal da chlenuva vo komisiite za tie nameni. Osobeno od dekemvri navamu, otkako bea obelodeneti zloupotrebite so procenata i prodazhbata na armiskoto oruzhje poradi koi bea obvineti osummina, a trojca se vo pritvor. Site vo Ministerstvoto duvaat i na jogurt i begaat od odgovornost, velat vo Ministerstvoto.
Vo Irak otide nov kontingent rendzheri so po samo edna uniforma. "Tie uniformi se za pustinski uslovi, no vojnikot ne mozhe da ima samo edna uniforma", velat rendzherite. Vojnicite reagiraat i na toa shto samo 30 otsto od oklopnite vozila se vo ispravna sostojba. "Od nas ochekuvaat profesionalno da si gi izvrshuvame site obvrski, a sekoj den se rasipuva ponekoe vozilo. Da ne zboruvame za vojnicite shto odat vo mirovnata misija vo Irak. Kje mora da pozajmuvaat uniformi i gakji od Jenkite", se sheguva eden pripadnik na specijalcite. (Vreme)

"Drnch" za ruchek i za vechera
Oficeri i vojnici istaknuvaat deka sostojbata so nabavkite vo ARM e pod sekoe dostoinstvo. "Ne sakame da se buntuvame i da i' napravime problem na drzhavata sega, koga se reshava nashiot status vo NATO, no nikakvi nabavki nema vekje cela godina", se zhalat oficerite. Stareshini od veleshkata kasarna velat deka dva meseca ne raboti kantinata i ne im jasno zoshto. "Chovek nema od kade da kupi cigari. Hranata otsekogash bila nikakva, no sega e ushte polosho", veli eden stareshina od Veles. A vojnicite najmnogu se zhalat na toa shto sekoj den im se nudi drnch, kako shto se narekuva meshavinata od site chorbi shto im ostanale na gotvachite od vojnichkite restorani. Nekoi vojnici go narekuvaat toj obrok pomija za lugje.

KOMANDANTOT NA PRVATA MISIJA VO IRAK OBJAVUVA KNIGA
Svedoshtvo za hrabrosta na makedonskite vojnici
Kapetan Metodi Hadzhi-Janev, komandant na prvata specijalna armiska edinica Volci shto Makedonija ja prati vo Irak pred chetiri godini, kje objavi kniga vo koja preku avtentichno prenesuvanje na nastanite vo zheshkiot sunitski triagolnik kje i' dade na javnosta pojasna slika za operaciite, za rabotata i za zhivotot na makedonskite vojnici vo Irak. Naslovot na knigata e Sloboda za Irak - Patot za Vavilon. Vo nea se opishani sluchuvanjata na 28-te vojnici koi vo juli 2003 godina otidoa vo irachkata baza Tadzhi, a se vratija vo Makedonija na pochetokot na dekemvri istata godina. Za hrabrosta i pozhrtvuvanosta chetvorica od niv odlikuvashe togashniot drzhaven sekretar za odbrana na SAD Donald Ramsfeld. Za knigata na kapetan Hadzhi-Janev se zainteresirala i edna amerikanska kompanija, koja saka da snimi film.
* Shto Ve predizvika da pishuvate za nastanite vo Irak i koga treba da izleze Vashata kniga?
- Povodot za da ja napisham ovaa kniga e toa shto taa kje bide svedoshtvo za toa shto go pravea vo Irak makedonskite sinovi. Knigata treba da gi posochi i da gi ovekovechi heroite, zashto na Makedonija i' treba publikacija za vistinskite lugje i patrioti shto gi ima. Tokmu zatoa prviot del od naslovot na knigata Sloboda za Irak go oznachuva imeto na misijata, a vtoriot del, Patot za Vavilon, go simbolizira stapnuvanjeto na prvite makedonski vojnici na taa teritorija po Aleksandar Makedonski. Promocijata e zakazhana za 6 juni vo knizharnicata Kultura, koja planira da ja ispechati knigata za pochetok vo 500 primeroci.
* Opishani li se vo "Patot za Vavilon" akciite i borbite vo koi uchestvuvaa makedonskite vojnici?
- Se' shto e napishano e realno. Tamu gi ima i problemite i pobedite. Promeneti se samo iminjata na vojnicite i lokaciite na koi se vodea vazhnite bitki, zashto taka nalagaat megjunarodnite propisi. Od druga strana, ovde se zboruva za navidum obichni lugje, kakvi shto vprochem nie i sme kako vojnici koi, osven shto se podgotveni da ja sakaat svojata tatkovina, se podgotveni i da go pokazhat toa.
* Kakov e profilot na makedonskiot vojnik shto mozhe da bide del od edna vakva mirovna misija?
- Profesionalnosta e pred se'. Potoa, psihichkata i fizichkata podgotvenost, kako i sposobnosta stravot, koj e normalna pojava, da ne premine vo panika. Makedonskite vojnici vo Irak, ne samo vo prvata misija tuku i vo narednite dve, ne bea strashlivci. Naprotiv, nie uchestvuvavme vo spasuvanjeto na mnogu civili, vojnici i deca. Toa ne e lesna rabota, za toa treba da gi poseduvate site spomenati osobini. Samo taka jas go gledam dobriot vojnik. (Od intervjuto vo Vreme)

SMENI VO MVR
Policiski general "unapreden" vo pomlad inspektor
Dosegashniot pomoshnik na direktorot na Biroto za javna bezbednost vo Ministerstvoto za vnatreshni raboti, generalot Zoran Jovanovski denovive bil "unapreden" vo pomlad inspektor. So odluka na direktorot na Biroto Ljupcho Todorovski, na Jovanovski bez nikakvo obrazlozhenie mu bilo dadeno reshenie za prefrlanje vo policiskata stanica vo skopskata opshtina Chair so novata funkcija. Vo MVR ostanaa bez komentar na informaciite za prerasporeduvanjeto na general Jovanovski, nitu sakaa da objasnat od koi prichini e napraveno toa. Jovanovski baral priem kaj ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankuloska, no ne uspeal da se sretne so nea.
General Jovanovski beshe nedostapen za komentar, a negovi prijateli velat deka toj, razocharan od odlukata, privremeno otishol nadvor od Makedonija. Praktichno, Jovanovski e degradiran za povekje od 10 nivoa, na pozicija na koja bil vo 1986 godina, koga se vrabotil vo policijata. Policiski izvori, koi baraa anonimnost, velat deka edinstveniot komentar na direktorot Todorovski za smenata na negoviot dovcherashen pomoshnik bil deka "toj nishto ne rabotel i ja zagubil doverbata vo nego". Istiot izvor shpekulira deka vistinskata prichina za smenata na Jovanovski e doagjanjeto na blizok prijatel na Todorovski na ovaa funkcija.
Policiskiot general Jovanovski vazheshe za eden od retkite nepartiski lugje vo rakovodstvoto na MVR koj uspea da "prezhivee" nekolku smeni na vladeachkite garnituri. Vo 2002 godina nego go unapredil togashniot minister Ljube Boshkoski, no i po doagjanjeto na vladata na SDSM toj si ja zadrzhal visokata pozicija, pred se' poradi svojata profesionalnost. Vo 2003 godina beshe imenuvan za pomoshnik direktor na Javnata bezbednost, a istovremeno rakovodeshe i so proektot za integrirano granichno upravuvanje, za koj vo sorabotka so stranski donatori uspea da izdejstvuva direktna pomosh od nad 15 milioni evra. Prethodno ja vrsheshe funkcijata potsekretar na Oddelot za policija pri MVR, kade shto vo 2002 go nasledi togashniot prv chovek na uniformiraniot del, general Risto Galevski. Vo tekot na konfliktot vo 2001 godina beshe rakovoditel na posebnite edinici vo Ministerstvoto. Vo akcija na tie edinici vo kumanovskite sela beshe teshko ranet i se zdobi so 50-procenten invaliditet. (Utrinski vesnik)

OTKAKO MILADINOVI GI POTVRDIJA PISHUVANJATA NA "VECHER" ZA SKANDALOT SO HOTELOT "IZGREV"
Arhiepiskopijata molchi!

Molk vo MPC po izjavata na brakjata Miladinovi deka strushkiot hotel Izgrev e nivna sopstvenost, a MPC e samo akcioner so 30 procenti podaren udel. Sekretarot na arhiepiskopskiot upraven odbor Dimitar Belchovski odbi da razgovara so Vecher i da gi komentira izjavite na brakjata Gjorgji i Dimitar Miladinovi. "Moite komentari vie gi izvrtuvate i zatoa moite komentari ne vi se potrebni. Nie si gi znaeme sostojbite i spokojni sme vo toj del", kratko izjavi Belchovski spushtajkji ja telefonskata slushalka. Bez kakov bilo komentar ostana i kabinetot na arhiepiskopot g. g. Stefan.
Biznis-partnerite na MPC Miladinovi po pet meseci go potvrdija toa shto go pishuvashe Vecher: hotelot Izgrev ne e sopstvenost na MPC tuku na firmata Miladinov DOO!? "Zoshto nie intimno i privatno sme donele odluka Miladinov da go kupi hotel Izgrev - toa se nashi vnatreshni prichini. No, ushte ednash kazhuvam deka Izgrev go kupi firmata Miladinov DOO, i vo nego strukturata i denes e ista - od 2003 godina, a MPC ne vlozhila vo firmata Miladinov i vo hotelot Izgrev sopstveni sredstva. Miladinov plati za hotelot na licitacija. Hotelot Izgrev nikogash nitu bil, nitu mozhel da bide sopstvenost na MPC", beshe deciden Gjorgji Miladinov.
A arhiepiskopot Stefan tvrdeshe deka Izgrev e sopstvenost na MPC i deka samo im e daden na upravuvanja na brakjata Miladinovi. "Hotelite Biser i Izgrev se vo sopstvenost na MPC, megjutoa se izdadeni da gi stopanisuva drug, bidejkji za da se bide hotelier treba da se ima i kvalifikacii i iskustvo", izjavi na 26 dekemvri 2006 godina poglavarot na MPC. A na 13 januari 2007 godina, otkako Vecher objavi deka Izgrev e staven pod hipoteka za koja vladicite na MPC ne znaele i deka toj ne e sopstvenost na MPC, poglavarot tvrdeshe deka MPC e sopstvenik na hotelot so 59 procenti i deka nema da go zagubi!
Miladinovi ne sakaa da gi komentiraat izjavite na arhiepiskopot g. g. Stefan. (Vecher)

"Nema chovek bez dolgovi"
Brakjata Gjorgji i Dimitar Miladinovi tvrdat deka dobile od bankite prolongiranje na rokovite za vrakjanje na kreditite shto gi zele so hipoteki na hotelot Izgrev. Na pres-konferencija vo Struga, pet meseci otkako Vecher go objavi sluchajot so hipotekarnite dogovori, sopstvenicite na Miladinov DOO tvrdea deka ne postoi opasnost za nivno aktiviranje. Sepak, tie priznavaat deka imaat problemi so plakjanjeto na kreditite. "Nema chovek shto nema dolgovi, a kamoli biznismeni od nashiot kalibar. Postoeja problemi vo otplakjanjeto na kreditite i tochno e deka hotelot Izgrev e predmet na hipotekarni odnosi so delovnite banki od koi imame zemeno krediti. No, nema da dozvolime hotelot da padne vo racete na bankite, a i tie nemaat interes toa da se sluchi", veli Gjorgji Miladinov.
Miladinovi tvrdat deka so nivni pari, a ne - kako shto tvrdi arhiepiskopot Stefan - so pari na MPC, hotelot e kupen na licitacija. Biznis-partnerite na MPC uveruvaat deka do 2009 godina kje zavrshi rekonstrukcijata na hotelot, a kreditite kje se otplakjaat do 2013 godina. Sepak, tie ne mozhat da potvrdat koja kje bide idnata funkcija na hotelot. Nivnata namera e da se gradi centar za rehabilitacija.

SPC – MPC
Srpskata crkva ne gi otkriva kartite
Dali pismoto za prodolzhuvanje na dijalogot shto mu go upati srpskiot patrijarh Pavle na arhiepiskopot na Makedonskata pravoslavna crkva g. g. Stefan beshe samo formalnost ili e odraz na nekoja nova realnost vo SPC? Zasega e teshko da se dade precizen odgovor, iako nekoi vladici od tretiot eshalon na SPC uporno davaat izjavi deka Vranishkovski odi vo paket so eventualniot srpski pregovarachki tim. A ako SPC i oficijalno pobara raschinetiot vladika da bide uchesnik vo razgovorite, povekje od sigurno e deka dijalogot kje ostane zamrznat - na neopredeleno vreme.
Od druga strana, SPC ne se otkazhuva od idejata za natamoshno "proizvodstvo" na novi vladici vo takanarechenata POA, shto ne e nishto drugo tuku gruba provokacija do makedonskite duhovnici, no i na celata makedonska javnost. Na vrvot na SPC ne mu prechi toa shto Vranishkovski ostana bez sledbenici otkako vo izminatata polovina godina monasite i monahinjite kontinuirano go napushtaat. Ovaa vistina ne i' se prezentira na srpskata javnost, isto kako shto se molchi i za faktot deka nivniot pulen ima samo stotina vernici. Zatoa, pak, tie razglasuvaat deka kje ja napravat i chetvrtata hirotonija vo crkvata na Jovan. Po unapreduvanjeto na David, takanarechenata POA kje ima po eden episkop na sekoi 25 vernici! Se pokazhuva deka na crkovniot Belgrad mu e bitno da ima svoja instalacija vo Makedonija, a se' drugo shto e povrzano so toa se stava pod kilim.
A toa deka radikalnoto krilo vo SPC i natamu dobro kotira go potvrduva i noviot sostav na Sinodot. Za kontinuitet, bachkiot Irinej dobi zamena vo crnogorsko-primorskiot vladika Amfilohie, dodeka novo lice vo srpskiot sinod e mileshevskiot vladika Filaret, koj e najmnogu poznat po slepata privrzanost na Slobodan Miloshevikj i po soblaznuvachkite fotografii shto se napraveni na nekoe od "boishtata" na koe vladikata, so mitralez v race, sedi kachen na tenk! Logichno e da se ochekuva deka eden od dvajcata jastrebi kje bide vo delegacijata shto bi trebalo da razgovara so MPC. Ako se znae deka reshavanjeto na statusot na MPC ne e na listata na prioriteti na SPC, vo najdobar sluchaj dijalogot mozhe da se sluchi na krajot na letoto. (Utrinski vesnik)

Arhimandritot Carknjas ne e optimist za dijalogot
Arhimandrit Nikodim Carknjas, klirik na Makedonskata pravoslavna crkva koj zhivee vo S'botsko, vo Egejska Makedonija, ne e optimist vo odnos na eventualnoto prodolzhuvanje na dijalogot so Srpskata crkva. "Imav mozhnost da sledam golem broj od srpskite vladici na grchkite televizii i od tie shto ja negiraat nashata crkva ne mozheme da ochekuvame deka kje go priznaat avtokefalniot status na MPC", veli otec Carknjas. Toj smeta deka MPC kako crkva ima se' - monasi, sveshtenstvo, episkopat, drevni hramovi i, pred se', vernici koi ja pochituvaat. "Ottamu, ne znam za shto voopshto bi razgovarale so SPC, koja ne e nishto drugo tuku prodolzhena raka na Grchkata crkva. Se pregovara ako se ima problem, a nie go nemame toa. Neophodno ni e trpenie", pojasnuva toj. Treba da go sledime primerot na Grchkata i na Bugarskata crkva, koi ja chekaa svojata avtokefalija 30, odnosno 70 godini. "Sramno e vo 21. vek da se razgovara so zastareni idei i misli, koi znachat negiranje na MPC", kategorichen e Carknjas. A shto se odnesuva do mozhnoto uslovuvanje na megjucrkovnata sredba da prisustvuva i eksvladikata Jovan Vranishkovski, arhimandrit Carknjas veli: "Toj dobi tomos od SPC, no mozhe da si go chuva vo chantata, zashto go nema najvazhnoto - vernicite, koi umeat da procenat i zatoa i' ostanaa verni na svojata Makedonska pravoslavna crkva". (Utrinski vesnik)

GRUEVSKI E OPTIMIST
Sosiete zheneral kje donese novi investitori
"Vleguvanjeto na Sosiete zheneral pretstavuva pozitiven signal za mnogu stranski investitori da dojdat vo zemjava i ovde da go ostvarat svojot profit. Istovremeno, golemite kompanii, koi obichno se povrzuvaat so globalnite banki, kje dobijat mozhnost da investiraat", izjavi premierot Nikola Gruveski po sredbata so chlenovite na izvrshniot menadzhment na Sosiete zheneral Zhan Luj Matei, Bernar David i Bernar Koning. Gruevski potencira deka Sosiete zheneral mozhe da donese francuski investitori vo zemjava i dodava deka vleguvanjeto na toj brend vo makedonskiot bankarski sistem kje donese povekje pridobivki.
Vo planovite na Sosiete e Ohridska banka za dve godini da stene vodechka banka vo Makedonija. Tie planiraat otvoranje ekspozituri vo site gradovi so nad 25.000 zhiteli. Zadovolni se od postavenosta na bankata i od nejziniot kadar, a planiraat brojot na vrabotenite da go zgolemat od 180 na 500. Menadzhmentot na bankata veli deka kamatnite stapki na nivnite plasmani kje se namalat koga kje se zgolemi obemot na rabota. "Sporedbite so drugite zemji vo odnos na visinata na kamatnite stapki ne se korisni, zashto site zemji se vo razlichna situacija", izjavi generalniot direktor na Oddelot za internacionalno bankarstvo so naselenieto na Sosiete zheneral Zhan Luj Matei.
Ohridska banka pregovarashe so Sosiete rechisi edna godini. Vo kriznite momenti vladata go pomogna dijalogot, po shto beshe postignat konechniot dogovor. Se raboti za edna od najgolemite banki na svetot, so aktiva od trilion evra, 1,7 milioni klienti i 551 ekspozitura vo Jugoistochna Evropa. (Vecher)

VO SORABOTKA MEGJU KANCELARIJATA NA "CISKO" I VLADATA
Postdiplomci od Berkli kje nosat IT-investicii
Chetvorica postdiplomci od prestizhniot amerikanski univerzitet Berkli kje istrazhuvaat kako da se privlechat svetskite informatichki kompanii da vlozhuvaat vo Makedonija. Tie kje ja skeniraat sostojbata vo domashniot IT-sektor tri nedeli, po shto kje podgotvat izveshtaj so preporaki do vladata. Tie prestojuvaat vo Makedonija kako del od sorabotkata na kompanijata Cisko so Vladata vo ramkite na realiziranjeto na programata za razvoj na IT-industrijata. Grupata od Berkli vekje se zapoznala so sostojbata vo povekje makedonski IT - kompanii i na univerzitetite, a se sretnala i so ministrite za informatika i za stranski investicii Ivo Ivanovski i Vele Samak. "Vo izminative tri meseci napravivme studii vo Izrael, Estonija, Slovenija i Kostarika. Razgovaravme so multinacionalni kompanii kako T- sistems, HP, Cisko, Vipro i Solektron za da gi razbereme nivnite odluki vo procesot na investiranje", veli Jens Duing. Na sredbata so pretstavnicite na Makedonskata informatichka asocijacija chetvoricata postdiplomci posochija deka na Makedonija i' nedostiga promocija vo svetot i predlagaat poradi maliot pazar da se privlekuvaat pomali firmi shto gi opsluzhuvaat golemite multinacionalni kompanii. (Vecher)

Prosechna plata - 230 evra
Prosechnata isplatena neto-plata vo Makedonija vo mart iznesuva 14.067 denari (okolu 230 evra). Spored Drzhavniot zavod za statistika, toa e zgolemuvanje od eden procent vo odnos na platata shto bila isplatena vo fevruari. Sporedena so prosechniot isplaten lichen dohod za istiot mesec lani, martovskata plata e pogolema za 6,1 procenti. Najgolem porast na prosechnata isplatena neto-plata po vraboten - 25,2 procenti - vo mart godinava vo odnos na prethodniot mesec e zabelezhan vo sektorot proizvodstvo na hemikalii i hemiski proizvodi. Drzhavniot zavod informira deka duri 13 procenti od vrabotenite vo zemjava vo mart ne primile plata. (Vecher)

MAKEDONSKI KULTURNO-INFORMATIVEN CENTAR VO NJUJORK
Mozaicite na Herakleja vo Bruklin

Vo prostoriite na Makedonskiot kulturno-informativen centar vo Njujork, na Menheten, e ostvarena uspeshna prezentacija na eksponatite i mozaicite od Herakleja Linkestis. Chetirichlenata makedonska delegacija, shto ja predvodeshe direktorot na NU Zavod i muzej Bitola Zoran Nikolovski, beshe prisutna na chinot na otvoranjeto na izlozhbata na 20-te posteri na koi bea prestaveni vrednostite na antichkiot grad Herakleja. Spored zborovite na Nikolovski, iako brojot na posetitelite na otvoranjeto ne bil golem, vo sekoj nareden den imalo se' pogolem interes i kaj Makedoncite shto zhiveat vo Njujork i vo sosednite gradovi i kaj amerikanski gragjani.
Prichina za toa verojatno bil nedovolniot marketing, a kako shto veli Nikolovski promocija na Herakleja se pravi na samoto mesto, na postojniot teren na ovoj poznat antichki grad. Vo vrska so opravdanosta na vakvi prezentacii na makedonskoto kulturno i umetnichko bogatstvo vo stranstvo, treba da se vodi stroga selekcija, a glavniot akcent e stranski gosti da se nosat vo Bitola i vo Makedonija, za neposredno da gi vidat vrednostite, a ne tie da se "shetaat" po muzeite i po galeriite vo svetot. Ottamu i (ne)opravdanosta na toa shto konkretnata izlozhba se prezentira nadvor od Bitola - po minatogodishnoto pretstavuvanje vo Sofija, sega vo Njujork.
Pozitiven signal od iselenicite od Njujork e idejata tie da bidat donatori na zashtitata na mozaicite od Herakleja i na ovozmozhuvanjeto tie da bidat pristapni za turistite i za nauchnicite vo celiot period na godinata. Spored Nikolovski toa bi se realiziralo so postavuvanje zastakleni pokrivi namesto sezonsko prekrivanje so pesok na vrednite mozaici. (Bitolski vesnik)

IZBOR NA MATURSKI KRAL I KRALICA VO BITOLA
Triumf na Marina Georgievska i na Dejan Velevski
Marina Georgievska od srednoto uchilishte D-r Jovan Kalauzi i Dejan Velevski od Josip Broz-Tito od Bitola se izbrani za kralica i kral na maturata, na prviot izbor shto se odrzha vo sredata vo bitolskiot klub Infiniti vo organizacija na agencijata za moda, kultura i umetnost Metropolis. Za najubavo oblecheni bea proglaseni Elena Markovacheva i Trajche Petrovski, dvajcata od uchilishteto Taki Daskalo, a za najsharmantni Viktorija Geshtakovska od D-r Jovan Kalauzi i Dushko Dimitrievski od Taki Daskalo. Pobednicite dobija nagradno patuvanje vo Sofija so agencijata Teotravel, nakit Svoch od Bozhinovski, obleka od Teranova i od Golden gejt i kozmetichki tretmani od Aura. (Vreme)

KONECHNO ISTRAGA VO MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA
Pushkite M-48 bile prodadeni po cena od bagatelni 25 amerikanski dolari za parche!
Prodazhbata na 30.000 parchinja pushki od modelot M-48 vo 2002 godina e stavena pod interna istraga na Ministerstvoto za odbrana, otkako Vreme ja otvori temata so zdelkata vo koja pushkite bile prodadeni po cena od 25 amerikanski dolari za parche - potvrdi Aleksandar Genchov, sovetnik na ministerot za odbrana Lazar Elenovski. "Nie sega ispituvame kako e napravena zdelkata", veli Genchov.
Za da se otvori dosieto M-48 bila potrebna cela procedura, zashto funkcionerite od ovoj resor od 2002 godina go proglasile za voena tajna. Vreme upati prashanje do Ministerstvoto za odbrana - koj, kako i zoshto gi prodal pushkite M-48 po cena od 40 dolari za parche? Podatocite se ushte poshokantni od tie shto gi objavi Vreme, a gi potvrdi krajniot kupuvach na pushkite, amerikanskiot biznismen od srpsko poteklo Don Michel, sopstvenik na kaliforniskite kompanii Michel mauzer i Michel arms. Bile prodadeni vkupno 30.000 pushki od modelite M-48 i M-48A vo 2002 godina, no Genchov ne znaeshe da kazhe vo koj mesec. Kako kupuvach bila navedena skopskata trgovska kompanija Mikei internacional. Pushkite, od koi povekjeto bile neupotrebeni, se prodadeni za po 25 dolari za parche, odnosno vrednosta na zdelkata bila 750.000 amerikanski dolari!
A podatokot deka pushkite se kupeni za 40 dolari za parche, shto ni go potvrdi Michel, najverojatno e cenata shto toj mu ja platil na Mikei internacional. No, namesto pari, Ministerstvoto za odbrana trebalo da dobie kurshumi kako kompenzacija. "Treba da ispitame, ima nekolku aneksi vo dogovorot. Nekoi kurshumi se stari, nekoi se ponovi, no istragata kje pokazhe dali e se' vo red so dogovorot. Predvidenoto kolichestvo kurshumi bilo isporachuvano do 2006 godina", pojasni Genchov.
Pushkata M-48 e zastaren model shto ne se proizveduva povekje decenii. Armijata ja koristela za vezhba. ARM poseduvala okolu 120.000 parchinja od toa oruzhje. Kako shto ne' informira Michel, prodadenite pushki bile vo odlichna sostojba, barem 80 otsto od niv ne bile nikogash koristeni. Kaliforniskiot biznismen gi prodava pushkite kako ekstravagantno oruzhje po cena od 1.000 dolari za parche.
Poraneshniot premier i minister za odbrana Vlado Buchkovski vekje reagirashe deka nema logichno objasnuvanje za toa zoshto ovaa zdelka se kriela od javnosta. "Ima premnogu podzakonski akti vo Ministerstvoto za odbrana shto ovozmozhuvaat mnogu informacii od javnosta da se skrijat pod prevezot na voena tajna", komentirashe Buchkovski. (Vreme)

ODLOZHEN STARTOT NA SUDENJETO ZA ARMISKOTO ORUZHJE
Go nema komandantot?!

Sudenjeto za aferata so armiskoto oruzhje na samiot start e odlozheno. Otkako pretsedatelkata na petchleniot sudski sovet Pavlina Hristova konstatira deka otsustvuva obvinetiot Vladimir Lazarov, komandant vo ARM koj se brani od sloboda, go odlozhi sudenjeto za 6 juni. Za otsustvoto na Lazarov odbranata neoficijalno ima soznanija deka e na sluzhbeno patuvanje?! Za aferata za prodazhbata na armisko oruzhje Oddelenieto za gonenje na storiteli na krivichni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcija gi tovari Nelko Menkinoski (43) od Ohrid i Viktor Raichki (44) od Skopje, koi se obvineti za zloupotreba na sluzhbenata polozhba i ovlastuvanje. Za istoto delo se tovarat i Gligor Stojanov i Ilija Shkordovski, kako i Vladimir Lazarov, Blazho Kopachev, Mitko Rafajlovski i Toni Popovski za falsifikuvanje sluzhbena isprava.
Vo sudskite spisi e navedeno deka Menkinovski i Raichki vo mart 2005 godina kako sluzhbeni lica ostvarile kontakt so pretstavnici na firmata EMCO ELD od Sofija, Bugarija, koja imala interes da nabavi oruzhje od Makedonija shto e deklarirano kako vishok. Za da ja realiziraat dogovorenata prodazhba, tie pobarale od GSh na ARM pregled na neperspektivnoto oruzhje i, pred da dobijat odgovor, izgotvile dogovor i aneks dogovor vo koj imalo tochna specifikacija na tipot, kolichestvoto i vrednosta na oruzhjeto, navodno skluchen megju MZT Servis na specijalni vozila i EMCO od Bugarija. Dogovorot go potpishal Stojanov, kako odgovorno lice od MZT. Spored obvinitelnite spisi, Shkordovski, Lazarov i Kopachev, kako chlenovi na komisijata za sproveduvanje odluka na Vladata, zaverile zapisnik za otpishuvanje i prodazhba ili razmena na materijalno-tehnichki sred stva, a Popovski i Rafajlovski, kako chlenovi na komisijata za procena na neperspektivnoto peshadisko voooruzhuvanje potpishale zapisnik so nevistinita sodrzhina, so koj navodno bila opredelena vrednosta na oruzhjeto, iako prethodno Raichki izgotvil izveshtaj vo koj ja navel cenata na mitralezite MG-3 so vrednost od 300 dolari.
Potoa Shkordovski dozvolil mitralezite shto bile natovareni vo bugarski kamioni da izlezat od kasarnata Gjorche Petrov bez kakva bilo dokumentacija i bez ovlastena pridruzhba. Kamionite i oruzhjeto bea zapreni vo Skopje, pri shto bea zapleneti 300 parchinja novi mitralezi, postamenti za niv i 33 minofrlachi. Na toj nachin obvinetite ja oshtetile drzhavata za 690.000 amerikanski dolari. (Vecher)

FUERE GO PREDUPREDI STRUSHKIOT GRADONACHALNIK
Ne e moment za podiganje spomenik na Mazari!
Evroambasadorot Ervan Fuere go poseti vo Struga privatnoto uchilishte Jahja Kemal i razgovarashe so gradonachalnikot Ramiz Merko i so chlenovite na Opshtinskiot sovet. Osnovni temi na razgovorot bea decentralizacijata i ekonomskite prashanja. Kako shto istakna Fuere, tokmu na socijalnite i na ekonomskite predizvici vo opshtinata treba da im se posveti golemo vreme i vnimanie. "Vo multietnichkata Struga e mnogu vazhno kako funkcionira opshtinata i kako se pridonesuva za zaednichko zhiveenje", reche toj. Shto se odnesuva do odlukata na Opshtinskiot sovet vo Struga da mu se podigne spomenik na Nuri Mazari, poraneshen pripadnik na ONA, Fuere reche deka sega ne e vistinski moment za toa. "Toj simbol ne e simbol na edinstvo, tuku na razedinuvanje. Spomenicite vo Struga treba da go reflektiraat multietnichkiot karakter i zatoa treba da se izbegnuva podiganje spomenici shto znachat podelbi", istakna evroambasadorot Fuere.