NOVA GRCHKA OFANZIVA
Ubavo beshe da se bide sostaven del od delegacijata na Avstralisko- makedonskata trgovska komora koja prisustvuvashe na objavuvanjeto na budzetot za 2007/08 godina. Imavme retka mozhzhnost da se sretneme so golem broj politichari od vladejachkata Liberalna partija, meggu koi i premierot dzon Hauard. Sredbite bea moshne znachajni i bea iskoristeni maksimalno da se lobira kaj ovdeshnite vlasti za trgovskite odnosi pomeggu Makedonija i Avstralija, no pred se bea iskoristeni za lobiranje za ustavnoto ime na Republika Makedonija.
Bi sakal da se zadrzham malku povekke na ova prashanje iako go spomnuvam moshne chesto. No, koga ve boli zabot ne prestanuvate da ofkate, pa taka, i jas. Grcite vo posledno vreme kako da prezedoa nova ofnaziva i toa na site frontovi. Gubejkki ja bitkata so federalnite vlasti vo SAD, vnimanieto go svrtea kaj drzhavite, iznuduvajkki rezolucii vo koi se tvrdi deka "Makedonija e grchka". Tie ne zastanuvaat samo vo SAD, istoto go pravat sekade kade shto gi ima. Primerot na premierot na Juzhna Avstralija, Majk Ran e ushte eden dokaz deka Grcite ne miruvaat - tie potkupuvaat. Kako inaku da se protolkuva izjavata na premierot na JA dadena vo Atina deka "Makedonija e grchka isto kako i Akropolis". Ran sigurno nitu znae kade e Makedonija dokolku mu dadete mapa, no moshne ubavo znae deka vo negovata Juzhna Avstralija, Grcite gi nadbrojuvaat Makedoncite so 30:1 (na eden Makedonec - 30 Grci). Taka barem go ubeduva grchkoto lobi. Znachi, matematikata ne mu e losha strana. Potrebna mu e da ostane na vlast. Tragedijata e shto nie zhiveeme vo multiklturna drzhava vo koja sekojdnevno ne ubeduvaat deka bez razlika na brojnosta, site treba da gi uzhivame istite prava. Pa, kade e togash pravdata? Ili, taa e samo za mavtanje pred javnosta i svetot, a realnosta e mnogu poinakva.
Ran ne e prviot premier na avstraliska drzhava koj se "stopi" pred gostoprimstvoto na Grcite po chashka uzo i caciki. Pred nego, toa go napravi i dzef Kenet, nashiot numko so "slavomakedonskiot" izum. Znachi, bez razlika dali se liberali (Kenet) ili laburisti (Ran) vo prashanje, epilogot e ist - grchkoto lobi gi ima staveno v dzeb. Grchkata ofanziva znachitelno kke se zgolemi denovive koga vo oficijalna poseta na Avstralija kke prestojuva premierot na Grcija, Kostas Karamanlis - "Makedonecot" (se sekkavate sekako na negovata izjava deka e Makedonec). Od 21 do 26 maj kke imame mozhnost da go gledame kako paradira shto sigurno kke bide prosledeno so golema mediumska kampanja. Karamanlis kke gi poseti Kanbera, Sidnej, Adelejd, Melburn i Darvin. Vo Sidnej sredbata so svojata zaednica kke ja ima vo Sydney Tonjn Hall (21 maj), dodeka vo Melburn kke i se obrati na grchkata zaednica vo Rod Laver Arena (25 maj). Sekako deka e ova ubava mozhnost Grcite da "mavtaat" so nivnata demokratija, istorija i so zaslugite shto gi imaat vo sovremeniot svet, no istovremeno, ova e prekrasna mozhnost i nie da i pokazheme na avstraliskata javnost deka Egejska Makedonija od 1912 do deneshen den e okupirana od Grcija, deka Makedoncite vo toj del gi nemaat ni najosnovnite chovekovi prava, deka pritisokot za imeto e nametnat samo kako izgovor za da ja odbegnat vistinata i posledicite koi bi sledele...
Na nas ostanuva kako kke ja iskoristime mozhnosta da gi promovirame vistinata i grchkite zlodela pred avstraliskata javnost. Na poteg se komitetite za chovechki prava, Sovetite, Obedinetata makedonska dijaspora..., na poteg sme site nie, zdruzheni, obedineti i slozhni. Bez nas, nitu edna organizacija ne mozhe da se nadeva na uspeh. Na poteg e i novoformiraniot ogranok na Laburistichkata partija vo Zapaden Tomastaun, koj treba pod itno da reagira za postapkata na Majk Ran, kako na drzhavno nivo, taka i na federalno. Reagirajte i Vie, dragi chitateli, ispratete mu email
(premierzhsaugov.sa.gov.au)
i kazhete mu go vasheto mislenje ili telefonirajte vo negovata kancelarija (08) 8463 3166. Neka znaat deka ni ima i deka nema da gi goltame site navredi koi ni gi serviraat.
Makedoncite vo pogolem broj glasaat za laburistite, red e da dobijat odgovor od noviot lider Kevin Rad - kakov e negoviot stav koga e ustavnoto ime na Republika Makedonija vo prashanje. Se naoggame vo izborna godina, sekoj glas im e potreben, no potrebno e da znaeme i shto mozheme da ochekuvame. I nie plakkame danok kako i ostanatite Avstralijanci, go zasluzhuvame istoto pravo kako i ostanatite graggani na ovaa drzhava. Grchkate ofnaziva nema da stivne, no dojden e migot koga morame da organizirame kontra-ofanziva za da ne dozvolime grchkata histerija da dobie ushte pogolemi razmeri (i onaka se vekke histerichni). Pravdata sekogash pobeduva, iako nekogash doagga bavno, velat Anglichanite. Nemame prichina da ne im veruvame, tie se svedoci na sovremenata istorija i sigurno, jasno im e kako bel den deka vistinata e na nasha strana. A, po vistinata doagga pravdata, neli?
Vash,
Ljupcho Stankovski

PREMIEROT ZAPLIVA VO BRAChNI VODI!
Premierot Nikola GRUEVSKI se ozheni so 24-godishnata Borkica MANChEVA. Tie se registriraa vo skopskata Matichna sluzhba, a vo Soborniot hram "Sv. Kliment Ohridski" mladozhencite gi vencha poglavarot g.g. Stefan. Svadbata beshe vo skopskiot hotel "Holidej in".
Pred Matichnata sluzhba, nekolku chasa pred registracijata, imashe akcija za chistenje na dvorot, plochkite bea svetnati i nikade vo okolinata nemashe ggubre. Od dvorot bea trgnati i Romchinjata so tarabuki i harmoniki koi se redoven dekor vo Matichnoto. Iako diskretno, vidlivo beshe i obezbeduvanjeto.
Svadbata na premierot Nikola Gruevski pochna napladne koga toj ja poseti Makedonskata berza. Dodeka premierot beshe na razgovor vo Berzata, pred zgradata se parkiraa nekolku avtomobili od koi obezbeduvanjeto rastrchano vadeshe paketchinja ukraseni so mashni, torta, mnogu cvekke i ukrasni kkesi. Gi stavaa vo avtomobilot shto pred Berzata dojde vo pridruzhba na premierot.
Vo chetvrtokot (10 maj) napladne kako vo koshnica vrieshe i celiot prostor okolu zgradata vo koja zhivee Borkica vo Taftalidze. Sosedite gi chistea balkonite, vlezot na zgradata, a go izvadija i seto ggubre od trevnikot. Gi izbrkaa i machkite koi redovno se sobiraat okolu kontejnerite pred zgradata.
Dodeka sosedite chistea, celata zgrada beshe obikolena so telohraniteli obelcheni vo crni kostumi. Gi imashe na sekoj vlez vo zgradata, okolu parkinzite i na pazarcheto vo blizina.
Gostite vo grupi pochnaa da pristignuvaat okolu 16 chasot. Rechisi site nosea buketi so belo cvekke i palmini lisja.
So buket beli rozi v race pred zgradata na Borkica dojde i mladozhenecot. Nemu najmnogu mu se izraduvaa malite dechinja, sosedi na Borkica, koi so chasovi chekaa da go vidat premierot, a postarite go prechekaa so rakopleskanje.
So ljubopitni pogledi i nasmevki sosedite gi prechekaa i site drugi gosti.
Vicepremierot Zoran Stavreski e kum. Starosvatica e Slavica Ilievska, koleshka na Borkica od Komisijata za hartii od vrednost.
Dever e Sasho Mijalkov, direktor na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje i prv bratuched na Gruevski.
Na svadbata svireshe orkestarot "dzorlevi".
Brachnata dvojka Gruevski kke zhivee vo stanot vo koj sega zhivee premierot vo skopskata naselba Kisela Voda. Ne planiraat da se selat vo premierskata rezidencija na Vodno.
Vesela svadba, so mnogu igranje i osobeno relaksirana i prijatna atmosfera, e komentarot na gostite shto prisustvuvaa na svadbenata veselba.
Najrazigrani bile Nikola i nevestata Borkica, koja od chetvrtokot se preziva Gruevska. Tie rechisi ne sednale.
Za atmosferata mnogu pridonel orkestarot "dzorlevi". Malo shou napravil i akademik Nikola Kljusev, prviot premier na nezavisna Makedonija, koj uspeshno peel italijanski kanconi.
Najgolemo otkritie za prisutnite bile ministrite za nadvoreshni raboti i za zemjodelstvo Antonio Miloshoski i Aco Spasenoski koi se pokazhale kako prvoklasni igraorci i tanchari. Ne zaostanuvale ni ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska, ministerot za transport Mile Janakieski, vicepremierkata Gabriela Koneva.
Razigrani bile i kumovite, vicepremierot Zoran Stavreski i soprugata Antoaneta. Obajcata, inaku, bile meggu najelegantnite gosti na vecherta.
Na svadbata imalo okolu dveste gosti, glavno bliski rodnini i prijateli i politichari so koi Gruevski i privatno se druzhel. Videni bea ljubisav Ivanov - Yingo so sinot Goran, Liljana Popovska, Pavle Trajanov, GGorggi Ivanov, Branislav Sarkanjac, ZHan Mitrev, Vancho Kargov ...
Spored paketite shto gi nosea gostite, najverojatno, za podarok mladozhencite dobile najmnogu umetnichki sliki.

ChESTITKI OD ShEKkERINSKA
Buket beli rozi ispratila i liderkata na SDSM Radmila Shekkerinska. Na chestitkata potpishana od nea i nejziniot soprug Bozhidar Jankovski e napishano: "Srcata vashi dve neka bidat edno za navek".
Prva chestitka premierot Nikola Gruevski dobil od ekspremierot Vlado Buchkovski ushte pred edna nedela koga vesta za venchavkata se pojavi na naslovnata stranica na VEST. Ushte vecherta Buchkovski mu pratil SMS poraka:
"Neka e so srekka i berikket".
Doznavame deka Gruevski bil prijatno iznenaden i pochesten i na najbliskite sorabotnici im kazhal deka mnogu go ceni toj gest na politichkiot oponent od predizborieto.
Od DUI ne mu chestitale na premierot, oti, kako shto izjavija od partijata, "svadbata e negova privatna rabota".
Vest

PRETSEDATELOT MU POSAKA SREKkEN BRAK NA PREMIEROT
Pretsedatelot Branko Crvenkovski i pokraj angazhmanite i otsustvoto od Makedonija ne ja zaboravi svadbata na premierot Nikola Gruevski. Toj isprati telegrama so chestitki do premierot, kako i golem buket cvekkinja. Vo telegramata kojashto e potpishana lichno od pretsedatelot Crvenkovski toj veli:
- Pochituvan gospodine Gruevski, Ja koristam mozhnosta vam i na vashata idna sopruga da vi posakam najiskreni zhelbi za srekken i uspeshen brak ispolnet so mnogu radosti i srekkni momenti. ljubovta shto ja krunisuvate so stapuvanjeto vo brak neka bide postojan beleg na vashiot natamoshen zaednichki zhivot.
Semejstvoto Crvenkovski ne dobilo pokana za svadba, no spored pretsedatelot na takov chin se kanat najbliskite prijateli, a ne sluzhbenite lica.

KRVODARITELSTVO
Makedonija go sobori evropskiot rekord
Makedonija go sobori evropskiot rekord vo krvodaruvanje spored sobranite edinici krv vo odnos na goleminata na drzhavata i kje dobie posebno priznanie za najdobro organizirana krvodaritelna akcija vo Evropa. Stanuva zbor za krvodaritelna akcija shto beshe sprovedena vo 12 zemji od Jugoistochna Evropa vo koja se sobrani okolu 8.500 edinici krv. “Najmnogu krv beshe sobrana vo Ungarija, potoa vo Polska, a na treto mesto e Makedonija. No, spored goleminata na drzhavata najmnogu krv e sobrano vo Makedonija, odnosno 1.547 edinici krv”, izjavi Gligor Novachevski od Crveniot krst na Makedonija, odgovoren za krvodaritelstvo. Akcijata za krvodaruvanje vo Makedonija beshe najuspeshna vo Bitola, so 214 edinici krv, vo Skopje se sobrani 200, vo Shtip 171, vo Veles 110, a vo Vinica 105 edinici krv. Makedonskiot Crven krst ochekuva i Ginis da go priznae postignatiot evropski rekord vo krvodaruvanje. Ginisoviot rekord vo krvodaruvanje e postignat vo Indija vo 2004 godina, koga za 24 chasa bile sobrani 16.000 edinici krv.
Po povod Svetskiot den na krvodaritelstvoto, vo sabotata vo Ohrid beshe otkriena bistata na osnovachot na Megjunarodnata organizacija na Crveniot krst i dobitnik na Nobelovata nagrada za mir vo 1901 godina Anri Dinan. Bistata e postavena pred zgradata na opshtinskata organizacija na Crveniot krst, a na svechenosta prisustvuvashe i pretsedatelot na Drushtvoto na Anri Dinan od Zheneva Rozhe Duran. (Vreme)

VMRO-DPMNE
Crvenkovski i’ sugeriral na DUI da ne se vrakja vo parlamentot?!
VMRO-DPMNE pobara od pretsedatelot Branko Crvenkovski, obrakjajkji mu se so g. Crvenkovski, da prestane so navodnata grizha za politichkiot dijalog vo Makedonija i da i’ gi objasni na javnosta motivite poradi koi i’ sugeriral na DUI da ne se vrakja vo Sobranieto i zoshto lobiral kaj pretstavnicite na megjunarodnata zaednica da vrshat pritisok vrz vladata vo korist na baranjata na DUI. “Dali za negovoto odnesuvanje vinoven e pritisokot shto go chuvstvuva od makedonskata tranziciona oligarhija chij kreator e samiot toj, a chii pozicii vo momentov se seriozno raznishani, ili go pravi toa pod pritisok na vrhushkata na SDSM chij pretsedatel e ochigledno toj?”, prasha portparolot na VMRO-DPMNE Aleksandar Bichikliski. “Ubedeni sme deka ovoj pat takvata politika nema da vrodi so plod, zashto vremeto na takvite antidrzhavni metodi odamna e zavrsheno”, poracha toj.

GRANICHNA POLICIJA
Indijanska obuka
Trojca pretstavnici na Biroto za imigracija i carina na Ministerstvoto za vnatreshna bezbednost na SAD vo Gevgelija kje sprovedat obuka za pretstavnici na Granichnata policija na Makedonija za metodite shto se koristat pri sledenje osomnicheni za shverc i za drugi nelegalni aktivnosti vo pogranichnite pojasi. Obukata e vo ramkite na poddrshkata od Ambasadata na SAD za Republika Makedonija da obezbedi granici na koi nema da se odvivaat nelegalni dvizhenja na stoki i na lugje. Trite pretstavnici se Indijanki, koi rabotat vo Indijanskiot rezervat Tohono Odam vo Arizona. Ovaa specijalna edinica e poznata pod imeto Volci od senka, a nejzinite chlenovi imaat reputacija na veshti tragachi, koi upotrebuvaat tehniki na Indijancite za traganje po lugje. (Dnevnik)

Osvetuvanje na crkvata Sv. Atanasij vo Leshok
Po povod praznikot Sveti Atanasij - leten, vo nedelata vo vo tetovskoto selo Leshok beshe osvetena novorekonstruiranata manastirska crkva Sv. Atanasij shto beshe minirana i razurnata na 22 avgust 2001 godina. So svetata patronska liturgija na maloto osvetuvanje na manastirskata crkva nachalstvuvashe mitropolitot poloshko-kumanovski g. Kiril so golem broj sveshtenosluzhiteli. “Golemo osvetuvanje se planira pri krajot na juli, po povod odbelezhuvanjeto na 40-godishninata od vozobnovuvanjeto avtokefalnosta na drevnata Ohridska arhiepiskopija”, izjavi stareshinata na manastirskiot kompleks vo Leshok prota Dimitrija Krstevski.

Chestvuvanje za vojvodata Tole Pasha vo Mariovo
So beseda i so gajda sred selo vo Krushevica, Mariovo, se chestvuvashe shestgodishninata od prenesuvanjeto na moshtite na vojvodata Tole Pasha i na negoviot sin Veljan. “Tole Pasha prvo se odmetnal, za potoa na svoj nachin da ja sfati i da ja vodi borbata za sloboda na zhitelite od Mariovo i od pelagoniskiot kraj. Podocna stanal chlen na Makedonskata vnatreshno-revolucionerna organizacija i zasluzhuva da ne bide zaboraven”, reche Trencho Dimitrioski, pretsedatel na Kulturno-istrazhuvachkiot i dokumentaciski centar Kalesh Angja.

Semakedonska sredba vo Veles
Na 20 maj vo veleshkiot soboren hram Sv. Pantelejmon kje se odrzhi Semakedonska pravoslavna hristijanska sredba, prva od vakov vid, vo organizacija na Povardarskata eparhija. Se ochekuva da prisustvuvaat i poglavarot na MPC g. g. Stefan i site arhierei, kako i istaknati gosti i teolozi. Predvideno e predavanje na tema Za podvigot na edinstvoto, a kje govori profesor d-r Gjoko Gjorgjeski od Teoloshkiot fakultet vo Skopje.