MENTALNA I FIZICHKA
REKREACIJA
Vodeno opushtanje
 Vodenoto
opushtanje e tehnika so pomosh na koja vezhbachite,
slushajkji gi upatstvata na instruktorot, mentalno gi
opushtaat site delovi na teloto.
Ova e vezhba koja deluva na principot na povrzanosta na
teloto i umot. Koga se chuvstvuvame opushteno i smireno,
togash nitu vo teloto nema napnatost ili grch. Svesnoto
opushtanje na teloto mu pruzha kvaliteten i efektiven
odmor.
Vo tekot na vodenoto opushtanje, se legnuva na grb, so
zatvoreni ochi, vo polozhba vo koja racete se podaleku od
teloto, a dlankite se svrteni prema gore. Takvata polozhba
go namaluva draznenjeto na setiloto za vid i dopir i
pomaga pri nasochuvanje na vnimanieto kon vnatreshnoto
dozhivuvanje na teloto, mislite i emociite.
So svesno nasochuvanje na vnimanieto na sekoj poedinechen
muskul i zglob, bez dopolnitelno draznenje na setilata, se
otstranuva napnatosta od tie delovi od teloto, i se
sozdava chuvstvo na lesnotija na teloto, odnosno potpolna
opushtenost.
Vodenoto opushtanje e efikasna vezhba koja deluva na
principot na povrzuvanje na teloto i umot. Koga se
chuvstvuvame opushteno i smireno, nema napnatost nitu grch
vo teloto. Isto taka koga teloto e vo potpolnost opushteno,
toa se osloboduva od stres, se namaluva brojot na misli i
se stishuvaat emociite.
Nauchnite istrazhuvanja pokazhuvaat deka vo mozokot postoi
hologram na celoto chovekovo telo. So opushtanje na
poedini delovi na teloto se namaluvaat nervnite impulsi
koi vodat do mozokot, shto doveduva do ramnotezha na
parasimpatichkiot i simpatichkiot nerven sistem. Ulogata
ja prezema parasimpatichkiot nerven sistem, koj za razlika
od simpatichkiot na teloto i na nervite im ovozmozhuva
odmor i oporavuvanje.
Vnimanieto spontano se svrtuva kon vnatre, muskulite se
opushtaat, dishenjeto stanuva polesno i podlaboko, a
chuvstvoto na napnatost se zamenuva so chuvstvo na mir i
spokoj.
Vakvoto svesno opushtanje na teloto pruzha mnogu podlabok
odmor od voobichaeniot son i spienje koi se sluchuvaat na
nesvesno nivo. Po opushtanjeto na celoto telo, od nozhnite
prsti do vrvot na glavata, vnimanieto se nasochuva na
dishenjeto, odnosno posmatranjeto na opushtenoto dishenje
shto dopolnitelno go smiruva umot i go prodlabochuva
chuvstvoto na prijatna opushtenost.
NAJCHESTI ZABLUDI ZA DEBELITE
LUGJE
Ako navistina sakaat, debelite lugje bi mozhele da ja
namalat tezhinata
 Prichinata
za neuspehot od dietite ne e kaj potroshuvachite, tuku vo
reakcijata na organizmot, kako rezultat na vnesuvanjeto
niskokalorichna hrana, shto e i prichina dietite da ne
mozhat da go dadat ochekuvaniot rezultat. I pokraj toa
shto godishno se ostvaruva prihod od 33 milijardi dolari
vo industrijata za hrana, vkluchuvajkji ja i dietalnata,
sepak, toa ne mozhe da vlijae na podatocite koi velat deka
duri 95-98 procenti od site dieti zavrshuvaat za tri
godini. Imeno, ova se objasnuva so jo-jo efektot koj se
javuva po zavrshuvanjeto na dietite. Ako vo tekot na
dietata se zagubeni 10 kilogrami, tezhinata se zgolemuva
za 20 ili za izgubenite 20 kg tezhinata se zgolemuva za 30
kg itn.
Ova se objasnuva so odredeni promeni shto nastanuvaat vo
organizmot kako rezultat na dietite. Imeno, vo periodot na
“gladuvanje” metabolizmot se zabavuva, kalorii se
skladiraat, a vo mozokot se isprakjaat poraki deka na
organizmot mu e potrebna povekje hrana.
Koga dietata kje zavrshi, organizmot gi pretvora tie
ekstra-kalorii vo vishok - salo, po shto sleduva period vo
koj tezhinata se zgolemuva povekje od ona shto e izgubeno.
Pokraj toa, tezhinata e determinirana i od drugi faktori,
kako shto se genetichkiot faktor i metabolizmot.
Ne e zdravo da si debel. Prashanjeto da se bide zdrav i
debel e kompleksno i vo sebe vkluchuva povekje faktori.
Istrazhuvachite inicirale mnogu povekje prashanja otkolku
shto uspeale da dadat odgovori. Sepak, site se soglasuvaat
deka e podobro da se ima nekolku kilogrami povekje, a da
se bide zdrav, otkolku da se postigne jo-jo efektot.
Edinstvena vistinska i upotrebliva opcija e da bidesh
zdrav, ne zemajkji ja predvid tezhinata.
Site debeli lugje vnesuvaat mnogu hrana. Nekoi
istrazhuvachi doshle do zakluchok deka ne mozhe da se
napravi razlika vo vnesuvanje hrana megju debelite i
slabite lugje. Onie shto se prinudeni na dieti i shto gi
ignoriraat porakite na svojot organizam za hrana,
stanuvaat opsednati so hrana i obichno jadat mnogu povekje
po zavrshuvanjeto na dietite.
Debelite ne izgledaat ubavo. Kriteriumite za ona shto e
ubavo postojano se menuvaat so vremeto i go prifakjame
kako koncept opshtoprifaten od sredinata vo koja zhiveeme.
Mnogu dzvezdi vo minatiot vek shto se smetale za
seks-simboli, megju koi i Merilin Monro, koja bila malku
polnichka, denes bi bile smesteni vo grupata polnichki.
Mediumite, reklamite i industrijata lansiraat nekakov
standard za ubavina vo deneshnoto opshtestvo. No, mora da
se potsetime deka gorespomenatata grupacija ima namera da
ne napravi nezadovolni so nashiot izgled za da mozhat da
ostvaruva profit.
HRANATA KAKO LEK
Kakva bolest - takva hrana
 Za
da ostanete zdravi nema potreba manijakalno da jadete
chorbi od zelenchuk ili da piete sok od morkovi, no postoi
kluchna hrana koja mozhe da vi pomogne - od borbata protiv
depresija do lekuvanjeto na seriozni zaboluvanja.
1. Osteoporoza. Zashtitete se od krshenjeto na koskite
koga kje bidete postari taka shto kje se pridrzhuvate na
dietite koi se bogati so kalcium. Najlesno e da se
konzumira mleko, niskokalorichen jogurt i da se jade
nemrsno sirenje kako i malku podzaboravenata urda ili
izvarka. Nemlechni izvori na kalcium se spanakjot i keljot.
2. Vospalenie na mochnoto babule. Ako boluvate od
vospalenie na urinarniot trakt, dnevno pijte po edna
chasha sok od shipka. Borovnicata, jabolkite i krushite
isto taka imaat slichen efekt.
3. Holesterol. Iako nemate vishok kilogrami, ne pushite i
ne se davite vo mrsna hrana i ponatamu mozhete da imate
visok holesterol vo krvta, zatoa shto toj mozhe da se
pojavi po genetska osnova ili da bide predizvikan so dieti.
Ako imate visok holesterol, namalete go vnesuvanjeto na
hrana koja sodrzhi zasiteni masnotii. Vo ishranata
koristete shto e mozhno povekje maslinovo maslo i jabolki.
4. Sindromot na iritirani creva. Sindromot na iritirani
creva se pojava vo dva glavni oblika: ili e prosleden so
dijarea ili so zapek. Bez ogled na toa od shto stradate,
prviot chekor se sostoi vo toa da prestanete da
konzumirate kafe koe ja vloshuva sostojbata. Ako imate
dijarea, namalete go vnesuvanjeto na cvrsta hrana, a vo
sluchaj na zapek jadete ja povekje.
5. Za da zableskate. Vitaminite i mineralite se kluchot za
zdraviot izgled na kozhata i kosata. Lugjeto mislat deka
so vnesuvanje na surova hrana mozhat na najdobar nachin da
ja odrzhat kosata i kozhata zdravi, no ova ne sekogash e
vistinito. Beta karotenot od morkovot mnogu polesno se
vnesuva koga kje se svari.
6. Zdravo bebe. Ako se obiduvate da zabremenite, najvazhno
e vo vashiot organizam da vnesuvate shto e mozhno povekje
mlechni proizvodi.
7. Hrana koja go pobeduva rakot. Za likopenot, koj e
pronajden vo domatot se veruva deka ima osobini so koi se
sprechuva pojavata na rak. Likopenot e najdelotvoren koga
e preraboten.
8. Vi prechi studenoto vreme. Pakuvanjata od portokali
polni so vitamin C se ushte se najdobriot izbor za odbrana
od chuvstvoto na ladno koe ve sledi postojano.
9. Depresivni ili nervozni? Ako ste depresivni, mozhebi
imate nedostatok na cink. Bogatite izvori gi vkluchuvaat
ostrigite, crvenoto meso i cerealiite so vlakna. Alkoholot
vo kombinacija so nedostatok na vezhbanje vo zima, mozhe
da ne navede da se chuvstvuvame depresivno.
10. Anemija. Ova e glavna grizha na zhenite koi se
pridrzhuvaat kon nekoja dieta i vegeterijancite. Obichni
izvori na zhelezo se mesoto, ribata i zhivinata, a dobra
zamena si lisnatiot zelenchuk, orevite, semkite i
cerealiite.
Aromaterapija namesto lek
 Aromaterapijata,
pokraj toa shto kje ve opushti, kje vi gi napolni
bateriite, i kje ve odmori, mozhe da vi ja podobri i
vitalnosta na teloto i zdravjeto. Mirisot na eterichnoto
maslo, vo zavisnost od vidot, razbuduva, osvojuva, smiruva
i opushta. Mnogu od niv se koristat vo sostavot na
masazhite za relaksacija i za spa-tretmanite. Eterichnite
masla mozhe da se primenuvaat na mnogu nachini, kako
ednostavni domashni kupki, no i kako mirisni svetilki vo
prostorot.
Aromamasazhite so odbrani eterichni masla mozhe da
pomognat vo olesnuvanjeto na zdravstvenite teshkotii. Ovie
paketi vo kozmetichkite saloni mozhe da chinat mnogu, a
ako se primenat vo domashni uslovi se znachitelno poevtini.
Aromaterapija so eterichnoto maslo bergamot mozhe da
tretira sostojba kako depresija, napnatost, panika i
nesonica. Ruzmarinot go stimulira limfniot sistem i go
pottiknuva izlachuvanjeto na technosti od organizmot.
Melisata dejstvuva antibakteriski, antidepresivno, ja
smiruva astmata, tegobite vo zheludnikot, povrakjanjeto,
migrenata i vrtoglavicata. Za da ja reshite psihichkata i
emocionalnata napnatost, eterichnoto maslo od lavanda e
vistinski izbor. Za namaluvanje na apetitot i za
reguliranje na menstrualniot ciklus koristete maslo od
anis. Za problemi so kozhata (akni, neurodermitis) i za
razlichni infekcii kje vi pomogne chajno drvo, a
chempresot dejstvuva kaj loshata cirkulacija i kaj bolkite
vo zglobovite. Karanfilcheto gi ublazhuva opstrukciite na
dishnite patishta, infekciite, artritisot i problemite so
sistemot za varenje.
Mandarinata kje vi pomogne za da go podobrite apetitot, da
go aktivirate sistemot za varenje i da gi opushtite
muskulite. Limonot kje go otstrani mirisot na chad vo
prostorijata i kje vi ja zgolemi koncentracijata.
Kupkata od lavanda dejstvuva antiseptichki i osobeno e
pogodna za chuvstvitelna i za problematichna kozha.
Idealna e za opushtanje po psihichka i po emocionalna
napnatost. Ako ste raspolozheni za egzotichno dozhivuvanje
ruzhinata kupka e idealen izbor. Kupkata od ruzmarin kje
gi ublazhi bolkite vo muskulite i vo zglobovite.
Jadranskoto maslo e idealno za masazha, prevencija i za
otstranuvanje na celulit i strii, osobeno kaj trudnicite.
Odlichno dejstvuva na suva i chuvstvitelna kozha, lesno se
vpiva i ne gi zatvora porite. Za suvata kozha se
preporachuva i kokosovo maslo. Odlichno dejstvo imaat i
masloto od jojoba i od kantarion.
NAUCHNO DOKAZHANO
Lazhnata nasmevka e shtetna po zdravjeto
 Mestenjeto
na lazhna nasmevka pred neljubeznite mushterii mu shteti
na nasheto zdravje, velat nauchnicite, bidejkji lichnosta
mozhe da “pregori” na rabota. Osven toa, pogolem e rizikot
od depresija i bolesti na srceto. Dvegodishnoto
istrazhuvanje vo koe uchestvuvale vrabotenite na
aerodromite, bolnicite i telefonskite centrali, go
sprovedoa nauchnicite od frankfurtskiot univerzitet.
Ispitanicite bile podeleni vo dve grupi. Kaj onie koi
morale da odgovaraat ljubezno, bez ogled na toa kolku
klientot bil neprijaten i nezgoden, izmereno e pogolemo
kolichestvo na stres i chukanje na srceto. No onie koi ne
morale da glumat prijatelski ton imale normalni
otchukuvanja na srceto. Potisnuvanjeto na vistinskite
chuvstva se odrazuva negativno vrz zdravjeto, e
zakluchokot od istrazhuvanjeto.
GJUVECH SO SVINSKO
* 1/2 kg. masno svinsko meso,
* 1/4 kg. boranija,
* patlidzhani,
* kompiri,
* fildzhan oriz,
* 2 krupni glavici kromid,
* cheshne luk,
* dafinov list,
* maslo, sol, crn piper.
Isechete go mesoto na sitni kocki i zaedno so kromidot
isprzhete go na vrelo maslo. Vo dlaboko tendzhere redete
gi naizmenichno mesoto i ischisteniot i isechkan zelenchuk.
Zalijte so malku voda i maslo. Posolete, stavete crn piper
i dafinov list. Tendzhereto pokrijte go so aluminiumska
folija ili kapak i pechete vo rerna okolu dva chasa.
MORKOVI CO DOMATI
Zemete: 1 kgr. morkovi, 100 gr. maslo, 4 kocki shekjer,
magdanos, 2 lazhici brashno, 1 (mala) konzerva domati.
Izlupete eden kilogram morkovi i isechete gi na stapchinja.
Vo tendzhere stavete sto grama maslo, koga kje se zagree
vo masloto stavete chetiri kocki shekjer i isechenite
morkovi. Proprzhete gi nalevajkji po malku supa od koski.
Koga morkovite kje omeknat dodajte sitno isechen magdanos
i dve lazhici brashno. Meshajte dobro dodeka ne se isprzhi
brashnoto. Mekite morkovi prelejte gi so edna konzerva
domati i seto toa przhete go na tivok ogin.
|
