FRANCIJA
Nemiri po pobedata na Sarkozi
 Dvaeset
i osum povredeni policajci i zhandarmi, 367 opozhareni
avtomobili i 270 uapseni e bilansot od sudirite megju
demonstrantite i policijata shto izbuvnaa vo Pariz i vo
drugi francuski gradovi po pobedata na pretsedatelskite
izbori na kandidatot na vladeachkata desnica Nikola
Sarkozi. Policijata soopshti deka 172, ili polovina od
avtomobilite, se opozhareni vo pariskiot region, a vo
glavniot grad samo 10. Nasilstvoto izbi vo ruralnite
francuski oblasti, shto se naseleni pretezhno so imigranti,
po zavrshuvanjeto na vtoriot krug od glasanjeto na koe
poraneshniot minister za vnatreshni raboti dobi povekje
glasovi od socijalistkata Segolen Roajal, koja predupredi
deka vo sluchaj na pobeda na Sarkozi vo vnatreshnosta
mozhe da nastanat nemiri i nasilstva slichni na
trinedelnite protesti shto gi potresoa ruralnite delovi od
zemjata vo 2005 godina.
A na Ploshtadot na pobedata vo Pariz minatata nedela
30.000 poddrzhuvachi na Sarkozi ja slavea pobedata na
nivniot favorit dodeka noviot pretsedatel go drzheshe
svojot prv govor, vetuvajkji deka kje donese pomiruvanje
vo zemjata. Sarkozi se obvrza deka kje ja podobri
francuskata ekonomija so kreiranje novi rabotni mesta, kje
gi liberalizira zakonite za vrabotuvanje, zhestoko kje se
bori protiv kriminalot i kje ja zasili kontrolata na
imigracijata. Dodeka toj govoreshe za svoite planovi za
Francija, policijata so solzavec gi rasteruvashe
demonstrantite na ploshtadot Bastilja, edno od glavnite
uporishta na poddrzhuvachite na Roajal, koi frlaa so
kamenja po policajcite i gi gorea plakatite so likot na
Sarkozi.
Na glasanjeto izlegoa 85 procenti od francuskite glasachi.
Sarkozi ja pobedi Roajal so 53 sprema 47 procenti od
glasovite. Sarkozi (52) e prviot pretsedatel na Francija
so imigrantsko poteklo. Tatko mu bil imigrant od Ungarija,
a negoviot dedo bil grchki Evrein.
IRAK
Amerikanski vojnik pukal vo Irachani so krenati race
Eden amerikanski marinec, koj ja predvodel edinicata shto
ubila 24 irachki civili vo Hadita, pukal vo pet mazhi
dodeka stoele so krenati race, izjavi drug marinec. Na
sudskoto soslushuvanje se dozna deka potoa polkovnikot
Frenk Vuterih im rekol na pripadnicite na svojata edinica
da lazhat i da ja obvinat za ubistvoto irachkata vojska.
Ova go izjavi marinecot Sanik Dela Kruz na soslushuvanjeto
za eden od chetvoricata oficeri shto se obvineti za
zanemaruvanje na dolzhnosta zashto ne povele istraga.
Drugi trojca marinci se obvineti za ubistvo bez umisla.
Irachki svedoci rekle deka ubistvata bile izvrsheni kako
odmazda za bombashkiot napad vo koj zaginal desetarot
Miguel Terazas dodeka negoviot konvoj minuval niz Hadita
na 19 noemvri 2005 godina.
SPRECHEN GOLEM TEROROSTICHKI
NAPAD
Chechenci podgotvuvale eksplozija vo Moskva!
Ruskata Federalna sluzhba za bezbednost soopshti deka e
sprechen golem napad vo Moskva, kade shto dvajca Chechenci
shto se osomnicheni za bombata shto bila najdena vo eden
avtomobil se uapseni, a po ushte nekolkumina se traga.
Sluzhbenici na FSB na edna moskovska ulica otkrile
avtomobil so eksploziv vo nego. Deaktiviranjeto na
eksplozivot traelo edno denonokjie, a zhitelite na
okolnite zgradi bile evakuirani. Spored izvor od organite
na redot, napravata sodrzhela 20 kilogrami plastichen
eksploziv i “element vo vid na topche”. Toj ne bil
podgotven da eksplodira, no mozhel da se detonira za
nekolku minuti. FSB smeta deka vo Moskva otkrila ilegalni
diverzanti. Spored izvori bliski na istragata, FSB
dejstvuvala po informacii dobieni od Dagestan i od
Chechenija. Eden terorist vahabit shto bil uapsen vo
Dagestan gi informiral tajnite sluzhbi za Chechenecot od
Grozni koj podgotvuval napad vo Moskva.
Opasni prikazni za Kremlj
Ruskata novinarka i publicistka Elena Tregubova (33) bara
politichki azil vo Britanija od strav deka vo nejzinata
zemja mozhe da bide likvidirana poradi knigata Prikazni od
Kremlj vo koja go obvinuva pretsedatelot Vladimir Putin za
ukinuvanje na slobodata na govorot vo Rusija. Vo
razgovorot za Independent taa veli deka pobegnala od
Moskva otkako pred nejziniot stan eksplodirala bomba. Taa
e poraneshen chlen na sluzhbata za pechat vo Kremlj i tri
godini rabotela so poraneshniot pretsedatel Boris Elcin, a
edna so Putin. Vednash po pojavuvanjeto na knigata vo 2003
godina taa ja zagubila rabotata vo redakcijata na vesnikot
Komersant. Tregubova tvrdi deka deneshna Rusija e “opasno
mesto za zhiveenje” za novinarite. Od 2000 godina, otkako
Putin e vo Kremlj, duri 13 ruski novinari se ubieni, a
nieden sluchaj ne e reshen nitu koj bilo odgovaral za toa.
VECHERA SPORED KRALSKI TERK
Bel banket za kralicata Elizabeta
 Vo
chest na kralicata Elizabeta Vtora i na princot Filip, vo
Belata kukja se odrzha prviot drzhaven banket so beli
vratovrski vo mandatot na pretsedatelot Dzhordzh Bush.
Spored protokolot, vecherata so beli vratovrski ima mnogu
strog kodeks na oblekuvanje. Za mazhite toa znachi bela
koshula, bel prsluk i bela peperutka-mashna, crn frak i
soodvetni pantaloni, dodeka za zhenite iskluchivo dolga
vecherna toaleta. Kralicata Elizabeta na banketot noseshe
dolg bel fustan i dijamantnata tijara od svoeto
krunisuvanje vo 1953 godina. Na banketot vo Drzhavnata
trpezarija na Belata kukja prisustvuvaa 134 gosti
rasporedeni na 13 masi, na koi beshe postaven najdobriot
porcelan, kristal i srebren pribor za jadenje od vekovnata
kolekcija na amerikanskite pretsedateli. Na menito imashe
proletna supa od grashok so amerikanski kavijar, riba list
vo sos od bademi, proletno jagneshko vo sos od shantarel i
raznovidni zelenchuci. Pretsedatelot Bush i kralicata
Elizabeta odrzhaa prigodni zdravici po povod
400-godishnoto britansko prisustvo vo Dzhordzhtaun, vo
Virdzhinija, i vo Derbi, vo Kentaki, i mu nazdravija na
trajnoto anglo-amerikansko prijatelstvo.
Bush i’ reche na kralicata
deka e stara 200 godini
Kralicata se posheguva na smetka na gafot na pretsedatel
Dzhordzh Bush od koj proizleze deka taa e stara okolu 200
godini. Za vreme na vecherata vo SAD taa izjavi:
“Gospodine pretsedatele, se dvoumam dali treba da ja
pochnam ovaa zdravica so toa deka bev ovde vo 1776 godina,
no ne veruvam deka kje go napravam toa”. Taa ja
komentirashe izjavata na pretsedatelot koj reche deka edna
od prethodnite poseti bila vo 1776, namesto vo 1976 godina.
BRITANIJA
Imigrantite se tepaat za da spijat vo toaletite vo London
 Polski
imigranti se tepaat za “privilegijata” da spijat vo javni
toaleti za samo 20 peni za edna nokj, pishuva Dejli mejl.
Okolnite zhiteli raskazhuvaat deka rabotnicite ja
pominuvaat vecherta vo osumagolnite kukjichki vo Hakni, vo
istochen London, shto chinat 246.000 funti, vo koi nosat
vrekji za spienje i pribor za rabota. Tamu “kradat” po
nekolku chasovi za spienje pred slednoto utro da otidat na
rabota. Drugi se zakluchuvaat na nekolku chasovi vo tekot
na denot za da otspijat. Licata shto gi chistat toaletite
vekje nekolkupati se soochile so niv nautro, koga odbivaat
da go napushtat toaletot. Tepachkite obichno izbivaat
nokje vo dve od kukjichkite vo koi ima povekje mesto
otkolku vo standardnite. Tie se so dimenzii 2,5 na 1,5
metri i ima mesto samo za edno lice da prespie na podot, a
vo niv ima posebna vrata, centralno greenje, klozet,
lavabo, sapun, ogledalo, aparat za sushenje race i korpa.
Tie shto ne uspeale da dobijat takov komfor mora da se
zadovolat so standardnite so dimenzii 0,85 na 1,1 metri.
Martin Edvards, menadzher na prodavnicata shto se naogja
sproti toaletite, veli: “Tie lugje vleguvaat tamu so
vrekji za spienje i imaat dobro smestuvanje za samo 20
peni za nokj. Site se mladi lica. Od okolu 10.30 navecher
mozhete da vidite lugje kako se tepaat za najdobriot
toalet. Potoa, nautro, mozhete da go vidite kartonot na
koj lezhele. Sekoe utro chistachite se obiduvaat da gi
isteraat ottamu i toa se sluchuva otkako se izgradeni
toaletite pred nekolku meseci”. An Luong od bliskata
prodavnica veli: “Ponekogash lugjeto shto sakaat da se
olesnat tolku se isplasheni shto me prashuvaat dali mozhe
da go koristat toaletot vo mojata prodavnica”.
Spored oficijalnite podatoci, povekje od 1.500 zhiteli na
Istochna Evropa se registrirani kako rabotnici vo Hakni od
proshiruvanjeto na Unijata vo 2004 godina.
Povekje od dve i pol
milijardi lugje nemaat toaleti?!
Obedinetite nacii predlagaat da se razmisli za faktot deka
2,6 milijardi lugje se’ ushte nemaat toaleti. OON go
objavi toj podatok dodeka se podgotvuva za Megjunarodnata
godina za sanitetsko-zdravstveni mer ki vo 2008 godina.
Nepostoenjeto na soodvetna sanitarija go zgolemuva rizikot
od bolesti shto mozhe da se sprechat i koi povekje gi
pogoduvaat decata vo siromashnite zemji. Spored
soopshtenieto povekje od milijarda lugje vo svetot dobile
sanitarni uredi vo minatite 14 godini, blagodarenie na
naporite na megjunarodnata zaednica da gi ispolni
potrebite na svetskoto naselenie koe momentalno iznesuva
6,6 milijardi. Od tie shto se’ ushte nemaat toaleti, 980
milioni se deca.
Vo Italija pitachat 50.000
Romchinja
Priblizhno 50.000 deca od romska nacionalnost na vozrast
do 12 godini se pretvoreni vo robovi i se prinudeni da
pitachat po ulicite vo Italija, se naveduva vo objaveniot
izveshtaj za pravata na maloletnicite shto go podgotvi
italijanskata desnocentristichka Nacionalna unija. Vo
izveshtajot se naglasuva deka pitachenjeto na decata e
biznis so okolu 200 milioni evra godishno. Od pitachenje
decata vo Rim zarabotuvaat od 70 do 100 evra dnevno.
GVINEJA BISAO
Mazhite ne smeat da rechat “ne”
Kolku i da izgleda neverojatno, sepak na maloto ostrovche
Orango, na afrikanskiot breg, zhenskata nadmokj e
apsolutna, osobeno koga stanuva zbor za izborot na
brachniot partner. Spored obichaite vo toj matrijarhat
zhenata go izbira mazhot i mu podgotvuva posebno jadenje
od riba marinirana vo palmino maslo, po shto kakvo bilo
odbivanje od mashkata strana bi se sfatilo kako “navreda
na semejstvoto”. Pred novata dvojka da pochne da zhivee
zaedno semejnata kukja mora da se napravi od drvo i da se
oblozhi so kal. Za srekja na mazhite, na Orango i gradbata
na kukjata e del od zhenskite dolzhnosti. Spored toa shto
ostrovjanite im go izjavuvaat na novinarite, vo posledno
vreme mazhite stanuvaat se’ poreshitelni, pa taa promena
dovela do fenomenot razvod, za koj dosega ili ne smeele ni
da pomislat.
MEKSIKO
Osumnaeset iljadi goli lugje mu poziraa na Tjunik
 Rekorden
broj od 18.000 lugje se soblekoa goli za da mu poziraat na
amerikanskiot fotograf Spenser Tjunik na ploshtadot Zokalo
vo Meksiko Siti, nekogashniot centar na actechkata
imperija. Tjunik, koj predizvikuva kontroverzi so
masovnite goli fotosesii shto gi napravi od Diseldorf do
Karakas, go sobori svojot prethoden rekord od sedum iljadi
volonteri shto go postavi vo 2003 godina vo Barselona, vo
Shpanija. Davajkji upatstva so megafon Tjunik snimi serija
fotografii so meksikanskite modeli koi istovremeno gi
krevaa racete, potoa lezhea na grb na ploshtadot, a edna
scena ja snimi vo bliskata sporedna ulichka so volonterite
shti bea naredeni vo forma na strelka.
Stotici policajci gi drzhea pod kontrola buchnite
minuvachi na svezhoto utrinsko slikanje, a prostorot nad
ploshtadot beshe zabranet za letovi.
Sedum godini lezhel mrtov v
krevet
Raspadnatoto telo na eden chovek bilo najdeno vo negoviot
krevet rechisi sedum godini po smrtta, soopshti policijata
od germanskiot grad Esen. Vo soopshtenieto se veli deka
chovekot imal 59 godini i ne bil vraboten vo vremeto koga
pochinal. Najverojatno pochinal od prirodna smrt na 30
noemvri 2000 godina, na denot koga dobil pismo od Biroto
za socijalni sluchai shto bilo najdeno vo negoviot stan.
Pokraj teloto na pokojnikot policijata nashla cigari,
otvoren tv-vodach i moneti od germanski marki shto se
isfrleni od upotreba po voveduvanjeto na evroto vo 2002
godina. “Nikoj ne zabelezhal deka go nema. Nikoj ne podnel
prijava za ischeznata lichnost”, tvrdi policijata.
Go vrzal sinot vo sindzhiri
zashto se ozhenil protiv negovata volja
Policijata go spasila Ragu Amin Mola (19) od kukjata na
tatko mu vo edno predgradie na Kalkuta, vo Indija. “Go
drzhel v soba zakluchen i vrzan so sindzhiri”, izjavi eden
policaec. Tatkoto Abed Ali Mola e uapsen i obvinet za toa
shto 21 den nezakonski go drzhel i go machel sinot,
protivejkji se na negoviot brak so devojkata Shanas Katun
(18) poradi dolgotrajno neprijatelstvo megju semejstvata.
Natprevar vo masturbiranje
Svetskite agencii javuvaat deka na 26 maj vo San Francisko
kje se odrzhi Masturbejt-a-ton, golem natprevar vo
masturbiranje. Organizacijata Gud vibrejshns vo 1995
godina go proglasi maj za nacionalen mesec za
masturbiranje, poradi otkazot shto go dobi amerikanskiot
hirurg Dzhoselin Elders otkako javno izjavila deka
masturbira i deka bi trebalo da se prezeme neshto okolu
edukacijata za ovoj proces. Megju kategoriite so koi
natprevaruvachite kje se soochat godinava se najdolgo
samozadovoluvanje - vo koja dosegashniot rekord iznesuva
osum chasovi, i najgolem broj orgazmi - vo koja rekordot
iznesuva 49 i go ima postaveno edna zhena. |
