POSTIGNAT DOGOVOR ZA NOVA
VLADA VO SRBIJA
Se karaa so meseci - se dogovorija za dva chasa!
 Prodemokratski
orientiranite partii vo Srbija se dogovorija da formiraat
nova vlada bez antizapadnite ultranacionalisti. Boris
Tadikj i Voislav Koshtunica so meseci pravea pazar i se
karaa, a vo posleden moment - za samo dva chasa - se
dogovorija za sostavot na novata srpska vlada. I koga vo
tekot na nokjta im se pridruzhi i tretiot koalicionen
partner, liderot na G-17 Mlagjan Dinkikj, glavnoto beshe
dogovoreno, a do chetiri chasot izutrina i razraboteno do
najsitni detali. Dogovoreno e i toa da se smeni
pretsedatelot na parlamentot, radikalot Tomislav Nikolikj,
koj najavi deka “namesto da bide smenet sam kje si podnese
ostavka”.
Spored dogovorot, Koshtunica ostanuva na premierskata
funkcija, a Tadikj kje bide pretsedatel na Sovetot za
nacionalna bezbednost koj gi koordinira site bezbednosni
sluzhbi. Dragan Jochikj od Demokratskata partija na Srbija
ostanuva minister za vnatreshni raboti, a so spornata
Bezbednosno - informativna agencija kje rakovodi
vonpartiska lichnost. Ministerstvoto za odbrana i
Voenobezbednosnata agencija kje i’ pripadnat na
Demokratskata stranka na Tadikj.
Za da se ispochituvaat zakonskite rokovi, do vtornik, 15
maj, na polnokj, mora da se izbere vladata, izjavi
poraneshniot pretsedatel na Ustavniot sud na Srbija
Slobodan Vuchetikj. Toj precizira deka do toj rok vladata
treba da bide izglasana, a ne samo da pochne raspravata za
nejziniot izbor.
Solana go pozdravi dogovorot
za proevropska vlada
Visokiot pretstavnik za nadvoreshna politika i bezbednost
na Evropskata unija Havier Solana go pozdravi dogovorot za
sostavuvanje proevropskata vlada vo Srbija, izrazuvajkji
nadezh deka novata vlada mozhe brzo da prodolzhi so
sproveduvanjeto na reformite. “Toj dogovor doagja vo eden
reshavachki moment za idninata na Srbija. Se nadevam deka
parlamentot nabrzo kje glasa za poddrshka na novata vlada,
za da mozhe taa da prodolzhi so sproveduvanjeto na
reformite shto se neophodni za Srbija za nejzino
priblizhuvanje kon EU”, istakna Solana.
TVRDENJE NA AMERIKANSKI
ADVOKAT
SAD go poddrzhuvaat albanskiot dzhihad
“SAD pochnuvaat da ja plakjaat cenata za opasnata politika
na pottiknuvanje na albanskiot separatizam vo Kosovo”,
smeta Dzhejms Dzhatras, amerikanski advokat i pretsedatel
na organizacijata Amerikanski sovet za Kosovo koja gi
shtiti interesite na kosovskite Srbi. Vo izjava za ruskata
agencija ITAR-TASS, toj veli deka “vo interes na
stabilnosta vo Evropa, na pravdata i osobeno na
vnatreshnata bezbednost, Soedinetite Amerikanski Drzhavi
treba neodlozhno da gi prerazgledaat i da gi promenat
svojata kratkovidost i samounishtuvachkiot pristap shto se
izrazuva vo poddrshkata na albanskiot dzhihad vo Kosovo”.
Dzhatras i organizacija Amerikanski sovet za Kosovo
izrazuvaat zbunetost od toa shto SAD i do den-denes
smetaat deka edinstvenoto reshenie za Kosovo e negovo
otcepuvanje od Srbija i dobivanje nezavisnost. “Toa bi
znachelo oficijalno predavanje na vlasta na kriminalnoto
rakovodstvo na Osloboditelnata armija na Kosovo, koe vo
toj sluchaj kje gi dobie ovlastuvanjata na suverena vlada”,
oceni amerikanskiot advokat.
Kosovo kje stane nezavisno do
krajot na mesecov?
Kosovo mozhe da dobie nezavisnost od Srbija do krajot na
mesecov, poracha zamenikot drzhaven sekretar na SAD
Nikolas Barns vo Zagreb, na samitot na Procesot za
sorabotka vo Jugoistochna Evropa. “So nashite evropski
sojuznici kje ja razgleduvame rezolucijata na Sovetot za
bezbednost za koja veruvame deka kje dovede do nezavisnost
na Kosovo do krajot na mesecov. SAD silno ja poddrzhuvaat
opcijata za nezavisnost na Kosovo”, reche Barns. Sovetot
za bezbednost naskoro kje gi pochne razgovorite za dvata
predloga za rezolucijata za konechniot status na Kosovo.
Dvata predloga kje ja formiraat osnovata za
nacrt-rezolucijata za Kosovo.
GRCIJA
Strav od golem teroristichki napad
Grchkata policija strahuva od golem teroristichki udar,
pishuva grchkiot vesnik Katimerini. Verojatnosta za
poseriozen i pokrvav napad predizvikuva voznemirenost vo
Oddelot za borba protiv terorizmot. Vlastite ocenuvaat
deka udarot mozhe da bide isprovociran od odlukata na
sudot, odnosno od obvinetite vo sluchajot protiv
organizacijata 17 Noemvri. Vo minatata nedela presudite
bea potvrdeni, i sega se ochekuva sudot da gi izreche
kaznite. Vesnikot naveduva deka vekje e formirana
specijalna policiska grupa koja bi gi sprechila
eventualnite novi napadi protiv policiski stanici.
“Grchkata vlada nema da pregovara so teroristi”, izjavi
portparolot Evangelos Andonaros komentirajkji ja izjavata
na ultralevicharskata organizacija Revolucionerna borba
shto beshe objavena vo atinskiot vesnik Pondiki.
Organizacijata ja prezede odgovornosta za napadot od 30
april vrz policiskata stanica vo atinskoto predgradie Nea
Jonija i istovremeno i’ objavi vojna na policijata, so
obrazlozhenie deka nejzinite chlenovi bile represirani.
Organizacijata se zakani i so napadi vrz ministrite za
javen red i za nadvoreshni raboti Viron Polidoras i Dora
Bakojani. Zakanite gi alarmiraa vlastite vo Atina, poradi
shto Federacijata na policiski sluzhbenici predlozhi
policijata da se prestrukturira, taka shto funkciite na
Ministerstvoto za javen red da gi prezeme Ministerstvoto
za vnatreshni raboti.
TURCIJA
Mozhen e atentat vrz partijarhot Vartolomej
Generalniot sekretar na Svetskiot sovet na crkvite Samuel
Kobija predupredi na mozhni obidi za ubistva na
vselenskiot patrijarh Vartolomej i na ermenskiot patrijarh
na Istanbul Mesrop, soopshtuva atinskiot vesnik Vima.
Predupreduvanjeto se sodrzhelo vo pismoto shto na 1 maj mu
bilo predadeno na rakovoditelot na misijata na Turcija vo
OON. Vo nego, po povod sluchuvanjata vo Turcija, se
nastojuvalo da se prezemat merki na zashtita na
religioznite malcinstva vo zemjata. “Vo poslednite meseci
se registrirani zakani protiv zhivotot na dvajcata crkovni
lideri vo Turcija, koi se chlenovi na Svetskiot sovet na
crkvite - vselenskiot patrijarh Vartolomej Prvi i
ermenskiot patrijarh na Istanbul Mesrop Vtori”, se veli vo
pismoto na Kobija.
Vo dokumentot na generalniot sekretar na Svetskiot crkoven
sovet, vo koj se obedineti nad 300 crkovni i verski
zaednici od 100 razlichni zemji, se spomenuvaat obidite za
ubistva na hristijani vo posledno vreme vo Turcija. “Bi
sakale da go izrazime pred Vladata na Turcija serioznoto
nespokojstvo za ubistvata i za drugite zakani shto se
isprakjaat kon chlenovi i vodachi na religiozni zaednici
vo Turcija”, istaknuva Kobija.
HRVATSKA
Likot na Bogorodica na kora od orev
 Likot
na Bogorodica shto se prikazhal vo korata na edno steblo
od orev pokraj semejnata kukja na 41-godishnata Zdravka
Sudarevikj od Kanjizha sekojdnevno privlekuva golem broj
vernici i ljubopitni lugje. Taa go prepoznala likot na
Bogorodica koga gi vrshela voobichaenite utrinski raboti
vo dvorot i odednash vo dlabochinata na dushata
pochuvstvuvala vnatreshen povik deka treba da otide do
orevot i da vidi neshto. “Ne slushnav nikakov glas, tuku
ednostavno pochuvstvuvav neshto vo srceto. Go poglednav
orevot i go vidov likot na Bogorodica. Se iznenadiv, no
nikomu ne kazhav za toa shto go vidov, tuku doagjav sekoj
den, go nabljuduvav stebloto i se chudev. Sepak, vesta
malku po malku se proshiri i lugjeto pochnaa da doagjaat.
Za mene toa e bozhji povik deka treba da se popravime.
Veruvam vo prikazhuvanja i sekoja godina dva do tri pati
odam vo Megjugorje”, veli Zdravka.
Nabrzo po prikazhuvanjeto na likot na Majkata Bozhja na
stebloto se ocrtale ushte dve konturi vo forma na srce, od
koi ednoto e probodeno, a toa pridonelo za zgolemuvanje na
posetenosta na orevot, kaj koj selanite od Kanjizha
navecher redovno se molat. Vo seloto sekoj den se sobiraat
po pedesetina vernici od site delovi na Hrvatska, pa duri
i od Avstrija i od Germanija. Site shto go videle stebloto
velat deka znakot na orevot ja pretstavuva Bogorodica.
“Zdravka prvo nishto ne ni kazha za prikazhuvanjeto, no
nabrzo zabelezhavme deka lugjeto se sobiraat. Veruvame
deka vo nasheto selo se pokazhala Bogorodica, pa sekoj den
se molime i palime svekji. Jas imam 54 godini i nikogash
vo zhivotot ne sum videla nishto slichno. Za mene toa e
prekrasno, iako ima lugje shto ni zaviduvaat zashto
Bogorodica se pokazha tokmu tuka”, veli Jelena Soldan od
istoto mesto.
BOSNA
Kameno trkalo otkrieno vo “piramidata”
Istrazhuvachite na arheoloshkiot lokalitet kaj navodnata
piramida vo Bosna gi nashle prvite artefakti od eden
sistem tuneli, megju koi imalo i kameno trkalo so
dijametar od eden metar. Naodot go prijavi fondacijata
Bosanska piramida na Sonceto, chii tvrdenja za brojot na
piramidi vo okolinata na gradot Visoko bea prifateni so
somnevanje od etabliranite istorichari i arheolozi koi za
rabotata na fondacijata velat deka e amaterska. Grupata
veli deka lokalni i megjunarodni eksperti gi pochnale
iskopuvanjata kaj ridot Visochica vo blizina na Visoko
pred edna godina, veruvajkji deka pod ridot se krie
piramida shto ja izgradila nepoznata drevna civilizacija.
MAKI SO NOVITE EVROPEJCI
Romanski razgovornici za britanskite policajci
Britanski policajci dobile specijalen razgovornik shto kje
im pomaga vo komunikacijata so Romanci shto se osomnicheni
za kriminalni dejstva. Inicijativata e rezultat na brojot
na kradci i na dzhepchii shto operiraat na londonskite
centralni ulici. Otkako Romanija vleze vo EU vo januari,
krazhbite zachestile, a bandi na organizirani kriminalci i
pitachi krstosuvaat po ulicite “na lov” po pari i
skapocenosti. Koga policijata gi zapira, povekjeto Romanci
tvrdat deka ne zboruvaat angliski, shto go poprechuva
isprashuvanjeto, pa zatoa 1.600 policajci dobile jazichen
prirachnik so 10 osnovni prashanja shto mozhat da gi
postavat na romanski. No, Dejli meil citira eden od
policajcite: “Nekoi od nas imaat dovolno problemi so
zboruvanjeto pravilen angliski, pa shto ostanuva za
romanskiot?”
Bugarski pratenik osuden za
pedofilija
Nezavisniot pratenik vo bugarskiot parlament Vladimir
Kuzov (31) dobi kazna od tri godini zatvor i javna osuda
poradi obvinenija za pedofilija. Osnovniot sud na Sofija
utvrdi deka toj bil obvinet za tri seksualni dejstva so
13-godishno momche vo 2001 godina. Kuzov, koj beshe
proteran od svojata opoziciona nacionalistichka partija
Ataka, se izjasni kako nevin i reche deka kje ja obzhali
presudata. Bugarskata vlada veti deka kje go zajakne
pravniot sistem i kje pokazhe deka mozhe da vovede strogi
zakoni vo soglasnost so baranjata na Evropskata unija.
Minatata godina Bugarija go izmeni svojot ustav i go ukina
celosniot imunitet na pratenicite.
ALBANIJA
Nano protiv predvremeni izbori
Poraneshniot albanski premier i lider na opozicionite
socijalisti Fatos Nano kategorichno ja otfrla idejata za
predvremeni parlamentarni izbori, narekuvajkji ja “fantazija”.
Stavot na Nano e sprotiven na stavot na aktuelniot lider
na socijalistite Edi Rama, koj se’ pochesto ja plasira
idejata za predvremeni izbori poradi nemozhnosta, barem
zasega, da se postigne konsenzus za kandidat za
pretsedatel na drzhavata. Opozicijata bara noviot shef na
drzhavata da bide od nejzinite redovi, na shto se
sprotivstavuvaat demokratite na premierot Sali Berisha,
chij kandidat e potpretsedatelot Bamir Topi.
GRCIJA
I Grci ubivale vo Srebrenica!
Vo vojnata vo Bosna uchestvuvale i stotina Grci - pod
komanda na general Ratko Mladikj, a mnogumina od niv
souchestvuvale vo ubistvata vo Srebrenica vo juli 1995
godina. Spored Elefterotipija, uchestvoto na grchki
dobrovolci vo Srebrenica go priznal diplomatot Dimitris
Kurkulas koj, predvodejkji delegacija na Evropskata
komisija, ja poseti BiH i polozhi venec pred spomenikot na
ubienite Bosanci. “Se sramam poradi grchkite dobrovolci vo
Srebrenica”, izjavi Kurkulas za saraevskiot Dnevni avaz.
Britanskiot Gardijan go okarakterizira toj fakt kako
“najchuvanata tajna vo Grcija”.
ROMANIJA
Nad 30.000 demonstranti vo znak na poddrshka na Bashesku
Nad 30.000 Romanci protestiraa vo sabotata vo znak na
poddrshka na otstranetiot romanski pretsedatel Trajan
Bashesku. Skandirajkji “kradci, kradci”, nasobraniot narod
protestiral protiv pratenicite koi glasale za
otstranuvanje na Bashesku od funkcijata pretsedatel na
drzhavata. Romanskiot parlament mu iskazha nedoverba na
Bashesku poradi obvinuvanjata deka ne go pochituval
ustavot i ja uzurpiral vladata. Na 19 maj vo Romanija kje
se odrzhi referendum za otstranuvanjeto na pretsedatelot
od funkcijata.
SLOVENIJA
Smeneti novinari shto go kritikuvale Rupel
Na dopisnicite na provladiniot slovenechki dnevnik Delo od
Viena i od Zagreb Matija Grah i Rok Kajzer im se raskinati
dogovorite za vrabotuvanje vo nivnite dopisnishtva. Spored
mislenjeto na Sindikatot na novinarite, noviot dogovor
shto im bil ponuden im nudi poloshi uslovi, shto vnesuva
nesigurnost vo nivniot status zatoa shto, pokraj drugoto,
vo nego ne se posochuva vo koe izdanie od vesnikot kje go
prodolzhat svojot angazhman. Raskinuvanjeto na dogovorite
usledi po negativnite oceni za nivnata rabota vo 2006
godina, shto, kako shto smeta sindikatot, e posledica na
kritichkoto pishuvanje na dvajcata dopisnici za politikata
na shefot na diplomatija Dimitrij Rupel kon slovenechkoto
malcinstvo vo Korushka i vo odnosite so Hrvatska.
“Ogranichuvanjeto na novinarskata avtonomija se pretvori
vo rabotno-pravno nasilstvo”, ocenuvaat Sindikatot i
Drushtvoto na novinarite na Slovenija, koi smetaat deka
“negativnata ocena e konstrukcija napravena so odnapred
postavena cel”. |
