STUDEN TUSH ZA MAKEDONIJA I ZA ALBANIJA
Hrvatska vleguva vo NATO, vie ushte porabotete?!
Po sredbata so Oli Ren i so Nikolas Barns vo Zagreb, Crvenkovski nosi kritiki i poraki za seriozni i sushtinski reformi i vo delot na priblizhuvanjeto na Makedonija kon Evropskata unija i kon NATO.
Amerikanskiot zamenik drzhaven sekretar Nikolas Barns vo Zagreb ja izdvoi Hrvatska od Jadranskata grupa i poracha deka taa vekje go zasluzhi chlenstvoto vo NATO. Makedonija i Albanija kje mora ushte mnogu da rabotat na potrebnite reformi za da ja dobijat poddrshkata od SAD na sledniot samit koj najverojatno kje se odrzhi vo Romanija. “Imav dobra sredba so pretsedatelot Branko Crvenkovski i nie sme dobri prijateli so Makedonija. Se nadevam deka Makedonija i Albanija kje gi napravat potrebnite reformi, no tie, ednostavno, treba da napravat ushte mnogu reformi vo idnina za da dobijat chlenstvo vo NATO. Nie sme prijateli i sakame toj proces da prodolzhi, no Makedonija i Albanija treba da napravat povekje. Mislam deka Hrvatska vekje ja zaraboti pokanata za chlenstvo i ja ima nashata celosna poddrshka za chlenstvo vo Alijansata”, izjavi Barns. Ovaa konstatacija toj mu ja prenel i na Crvenkovski na ednochasovnata sredba shto ja imaa na marginite od samitot.
“Za zhal, denes ja imame taa ocenka, koja mozhe nas da ne’ razochara, mozhe da ne ni se dopagja, no ocenkata e taa - i toa od nashiot najgolem poddrzhuvach. I toa treba da se prifati i treba da se zeme kako realna ocenka i da rabotime za taa ocenka da ja promenime”, veli pretstedatelot Crvenkovski, spored kogo Barns mu prenel deka, za razlika od Hrvatska koja odi so zabrzano tempo vo reformite, vo posledno vreme Makedonija tapka vo mesto! Pretsedatelot Crvenkovski veli deka taa izjava e rezultat na toa shto Makedonija vekje nekolku meseci gubi energija na prashanja koi pred izvesno vreme voopshto ne bea problem, kako shto se politichkiot dijalog, sredbi bez rezultat... “Za toa vreme, dodeka nie ja gubime energijata na toa, Hrvatska nosi realni zakoni, pravi reformski potezi, chekori napred i toa se ocenuva. I vrz osnova na takvata ocenka treba da zakluchime shto treba da pravime, i toa treba da go napravime vo slednite chetiri-pet meseci”, izjavi Crvenkovski.
A porakata na Oli Ren e deka, iako postoi tendencija na unapreduvanje na politichkiot dijalog, sepak e potrebno negovo podobruvanje. “Vekje ne - uspeshno privrshuvanje, tuku brzo, mnogu brzo uspeshno privrshuvanje na politichkiot dijalog, prekinuvanje na bojkotot na parlamentot, vrakjanje na celata debata tamu kade shto i’ e mestoto i potoa, vednash, so mnogu zabrzano tempo da se postigne donesuvanje na zakonite od agendata na EU. Pred nas se samo nekolku meseci i nie mora da demonstrirame ne deka rabotite vo Makedonija trgnale, tuku deka sme postignale mnogu znachaen napredok”, potencira Crvenkovski. (Vreme)

CRVENKOVSKI:
Ne razmenuvame navredi, me navreduvaat mene!
Na odbelezhuvanjeto na Denot na pobedata nad fashizmot 9 Maj, pretsedatelot Branko Crvenkovski upati nekolku ostri zborovi na adresa na vladata, vo vrska so narushenata komunikacija megju nego i premierot. “Ne razmenuvame navredi. Ova e period koga, glavno, mene mi se upatuvaat navredi. Jas ne znam koi se motivite. Dali e toa pritisok da gi smenam stavovite, da se pasiviziram ili neshto drugo. Ako toa e namerata, javno porachuvam deka naporite im se zaludni. Bez razlika kakva mediumska kampanja kje se vodi protiv mene, ednostavno nemam namera da otstapam od toa shto e moja politika i od politikata shto e vo korist na Makedonija i na nejzinite integracii”, odgovori Crvenkovski na prashanjeto za slabata kohabitacija. (Vest)

VMRO-DPMNE
Izjavata na Crvenkovski e tesnopartiska i kodoshka
VMRO-DPMNE ja oceni izjavata na, kako shto velat, “najnesposobniot premier vo istorijata na Republika Makedonija” Branko Crvenkovski kako “tesnopartiska i kodoshka i sprotivna na nacionalnite interesi, vo koja po koj znae koj pat toj se obiduva na neetichki i antidrzhaven nachin da se amnestira sebesi od kakva bilo odgovornost za sostojbite vo drzhavata, koja tokmu toj i negovite politichki puleni ja dovedoa na rabota na ambisot”.
“Neodmerenosta i neargumentiranosta vo kritikite e pravo na lichen izbor. Toa zboruva za toj shto nastapuva taka i tokmu toj - vo sluchajov Branko Crvenkovski - kje ja snosi najgolemata odgovornost. Megjutoa, apsolutno e sramno, nasproti site pozitivni promeni vo Makedonija na megjunaroden plan, da se nastapuva od tesnopartiski i charshisko-oligarhiski interesi od strana na lice koe e sinonim za sankcii, propadnato dostoinstvo, kriminal, korupcija i politichka bezobdzironst. Najnesposobniot premier vo istorijata na Republika Makedonija, Crvenkovski, koga ja kodoshi Makedonija i go brani naslednikot na Komunistichkata partija, povtorno da se dokopa do lostovite na vlasta za smetka na nacionalnite interesi i prosperitetot na gragjanite, trebashe da predvidi deka narodot znae, gragjanite pametat, a istorijata precizno gi belezhi procesite”, reche portparolot na VMRO-DPMNE Aleksandar Bichikliski.
Toj dodade deka Crvenkovski, “obzemen od sopstvenata politichka shtetnost, zaboravil na faktot deka, kako shto veli, so doagjanjeto na ovaa vlada pochna zabrzanoto rabotenje na potrebnite reformi za integriranjeto vo EU i vo NATO i e napraveno mnogu povekje otkolku vo 15-godishnoto vladeenje na B. C., SDSM i na celata tranziciska shema zaedno”. Bichikliski posochi deka VMRO-DPMNE znae zoshto Crvenkovski se obiduva so site sili da izleze od sopstvenata propast i deka ovaa vlada ima nesomnen kapacitet da gi sprovede pochnatite reformi shto se neophodni za vleguvanje na drzhavata vo EU i vo NATO i da go nadopolni zagubenoto vreme shto prethodnite vladi na Crvenkovski go potroshile za lichno bogatenje.
“Gospodine B. C, obidete se da poglednete nadvor od vashiot tranziciski dvor i kazhete i’ na makedonskata javnost, koja e reformata shto Vie ja napravivte. Gospodine B. C., za mig ostavete gi sovetite na Vashite oligarsi i kazhete i’ na makedonskata javnost so shto Vie toa go podignavte rejtingot na Makedonija vo izminatite 15 godini, kolku shto ja vlechete za nos ovaa drzhava i ovoj narod. Gospodine B. C, odgovorot go znaete i zatoa taka nastapuvate. Vie znaete deka zad vas ostana haos, narusheno dostoinstvo, siromashni stechajci koi sedat pred Vashiot kabinet, embarga na granicite, shverc na nafta i drogi, ograbeni gragjani i politichka nesigurnost. Tokmu toa e Vasheto nasledstvo. Tokmu toa e Vasheto vistinsko lice, koe ne’ dovede do propasta”, ocenuva portparolot na VMRO-DPMNE. “Ottamu, ne ni e potrebna Vashata pomosh, bidejkji sme apsolutno svesni deka, koga ne mozhete nishto dobro da napravite vo Makedonija, iskreno Vi porachuvame da ne se obidete da gi zastapuvate nashite celi i na megjunaroden plan. Sedete vo zachadeniot kabinet opkruzhen so Vashite puleni, zashto znaeme deka istorijata kje pokazhe deka toa kje bide Vashata najgolema reforma, zashto na toj nachin nishto nema da treba da urivate, a nekoj drug po Vas da gradi i da sozdava”, porachuva VMRO-DPMNE. (MIA)

GLASANJE NA ISELENICITE
Dijasporata sedma izborna edinica?
Vo ovoj moment Makedonija ne e podgotvena da im ovozmozhi na iselenicite glasanje na pretsedatelskite izbori vo 2009 godina i na parlamentarnite izbori vo 2010 godina, poradi mnogu neresheni politichko-pravni prashanja. Ova go tvrdi profesorot Dimitar Mirchev komentirajkji ja idejata na vladata na Nikola Gruevski da i’ ovozmozhi glasanje na dijasporata. Stanuva zbor za okolu 180.000 potencijalni izbirachi od dijasporata, chii glasovi mozhat bitno da vlijaat na izborniot rezultat. “Ne e sporno deka dijasporata treba da izbira od tugjina. No, toa ne e ednostaven, tuku moshne slozhen proces vo koj ne se vleguva euforichno, nepodgotveno, nepromisleno i preku nokj. Vo razreshuvanjeto na problemite i osmisluvanjeto na nachinot na koj kje se izvede glasanjeto, kako i za praktichnite raboti kako shto se pasoshite i nachinot na identifikacija na licata shto kje glasaat, potrebno e i uchestvo na dijasporata”, tvrdi Mirchev.
Za idejata na vladeachkata partija nepovolno se izjasnija i ekspertite na Veneciskata komisija i na OBSE. Vo finalniot izveshtaj na renomiranite megjunarodni institucii megju drugoto se ocenuva i deka Makedonija nema kapacitet da organizira uspeshni izbori vo stranstvo poradi slabata diplomatska mrezha so samo 45 pretstavnishtva i poradi limitiranite administrativni kapaciteti. “Organiziranjeto izbori vo stranstvo bara seriozni podgotovki. Tokmu zatoa mora da se tretira kako nekolkugodishen proekt za koj e najvazhno ispolnuvanjeto tri fazi - prebrojuvanje na lugjeto so makedonsko drzhavjanstvo, i toa bez ogranichuvanje na prestojot vo stranstvo, potoa zapishuvanje na iselenicite od razlichnite kontinenti vo nacionalen registar, so preporaka da go vodi i da go azhurira Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ili Agencijata za iselenishtvo vo sorabotka so MVR, i povrzuvanje so Drzhavnata izborna komisija - objasnuva profesorkata na Pravniot fakultet Tanja Karakamisheva. Taa predlaga zgolemuvanje na brojot na pratenicite od 120 na 140, pri shto novite 20 pratenici bi gi izbirale iselenicite od svoite redovi. Postoi i opcijata za opredeluvanje fiksni mandati, najmnogu shest - po eden pratenik za sekoja od sheste izborni edinici za koi bi reshavale iselenicite.
“Ako se znae deka vo edna izborna edinica ima okolu 250.000 registrirani izbirachi, i ako se pokazhe deka e tolkav brojot na prijavenite vo stranstvo, togash e opravdano da se otvori nova, sedma izborna edinica. Na listite bi bile kandidati-iselenici so makedonsko drzhavjanstvo koi bi se raspredelile po kontinenti i tie bi gi zastapuvale interesite na dijasporata”, objasnuva Karakamisheva. (Shpic)

MIRKO GJORGJEVIKJ
Radikalnite politichari go kochat povekje od SPC priznavanjeto na MPC
Profesorot Mirko Gjorgjevikj spagja megju vrvnite srpski intelektualci shto otvoreno go kritikuvaat tamoshniot crkovno-drzhaven dogovor koj i’ shteti na Srbija, no i poshiroko. Negoviot zbor ima posebna tezhina i koga ja kritikuva SPC, zashto vazhi za iskluchitelen poznavach na pravoslavieto. Toj e pisatel, preveduvach i kolumnist vo mnogu bivshojugoslovenski redakcii, no i sorabotnik vo prestizhnite pariski vesnici Mond i Figaro.
* Dali MPC kako realnost poteshko im pagja na odredeni politichari vo Srbija otkolku na duhovnicite na SPC?
- Da, politicharite se pogolem problem. Momentalno na politichkata scena vo Srbija, znachi duri i po padot na Miloshevikj, ima nacionalistichko - konzervativna struktura shto ja olichuva nashiot premier Koshtunica, koj e nepopularen i nereshitelen i koj ne se snaogja. Tie sili mnogu ja kochat razvrskata. Sepak, me raduva toa shto vo sredbata megju pretsedatelite na dvete drzhavi Tadikj i Crvenkovski imashe mnogu razumni tonovi - kako drzhavi da se drzhime nastrana, da gi pochituvame sekularnite vrednosti i da se obideme da go pomogneme izlezot od ovoj spor.
* Dali SPC voopshto e podgotvena da go prifati eksvladikata Jovan, zashto na arhiereite na Vashata crkva dobro im e poznato negovoto minato?
- Mislam deka od nekakvi naumi toj da se prifati i da se unapredi se otkazhaa, i barem vo poslednite edna i pol godina, takvo neshto ne se spomnuva. Zgora na se’, toa ne bi bilo nikakvo reshenie. I da ja zememe taa hipoteza, i da se povleche i vtoriot poteg - da mu se dade avtokefalija - ne mozhe da se zaboravi faktot deka ustrojstvoto na crkvata ne e vo negovite race. Tie odovde mozhe da mu dadat shto sakaat, no toj dobi samo fiktivna titula. Da ve potsetam, istoriski, na Jovan Bez Zemja, samo shto vo ovoj sluchaj stanuva zbor za Jovan bez crkva. (Od podolgoto intervju za Utrinski vesnik)

Prodolzhuva pismenata prepiska megju MPC i SPC
Arhiepiskopot na Makedonskata pravoslavna crkva g. g. Stefan pozitivno mu odgovori na srpskiot patrijarh Pavle na pismoto vo koe toj izrazi podgotvenost za prodolzhuvanje na megjucrkovniot dijalog. Pismoto e isprateno po elektronska poshta do vrvot na Srpskata pravoslavna crkva, za da go dobie pred Soborot shto trebashe da pochne vchera. Vo odgovorot, shto go prifatija i chlenovite na Sinodot na MPC, ne e precizirano koga i kade kje prodolzhat razgovorite shto se prekinati pred pet godini. “Za site detali kje se dogovorime dopolnitelo, vkluchitelno i za sostavot na nashata delegacija”, izjavi portparolot na SAS na MPC, mitropolitot Timotej. Toj rechedeka chlenovite na Sinodot bez pogolemi zabeleshki go prifatile izveshtajot od posetata na vladicite na MPC na Ruskata crkva, vo koja bea primeni od smolenskiot i kalingradski mitropolit g. Kiril, koj e zadolzhen za kontaktite na Moskovskata patrijarshija so drugite pravoslavni crkvi. Vladicite planiraat i poseta na Grchkata pravoslavna crkva, no ushte ne se soopshtuva dali vo Atina postoi pozitivna klima za takva sredba. (Utrinski vesnik)

ERIK MEER, EVROPRATENIK:
Politichki dijalog, pa datum za pregovori
“Se’ dodeka ima problem okolu upotrebata na Badenterovoto mnozinstvo vo procesot na odluchuvanje i se’ dodeka nema politichki dijalog po toa prashanje, datumot za pregovori so EU e neizvesen”, izjavi izvestitelot na Evropskiot parlament za Makedonija Erik Meer. “Ne velam deka treba da se napravi nova koalicija megju VMRO-DPMNE i DUI”, reche Meer, koj se nadeva deka pred mislenjeto na Evropskata komisija za Makedonija vo noemvri, “tie problemi kje se reshat”. Toj objasni deka ne bara nov dogovor, tuku edinstvo - za da se nadminat razlikite vo tolkuvanjeto na Ohridskiot dogovor vo odnos na upotrebata na Badenterovoto mnozinstvo. “Ohridskiot model i Badenterovoto mnozinstvo ne se napraveni za politichkoto mnozinstvo da go dobie toa shto go saka, tuku se nachin da se obezbedi konsenzus megju razlichnite etnichki grupi i da se izbegne mozhnosta edna grupa da im gi nametnuva politichkite odluki na drugite grupi”, izjavi evropratenikot. Toj preporachuva do krajot na godinata da se najde reshenie za problemot megju Grcija i Makedonija za imeto na Makedonija, dodavajkji deka ne ochekuva skoro priznavanje na EU pod ustavnoto ime, poradi mozhnosta za grchko i kiparsko veto. (Makfaks)

TEATRALNA EKSTRADICIJA
Chochorovska poopasna od Bin Laden!
Pod enormno silno policisko obezbeduvanje, so specijalen policiski kordon od nad 200 specijalci, snajperi i teshko vooruzhuvanje dovolno da vleze vo Srbija i da go osvoi Vranje, Stanislava Chochorovska-Poletan (39) po chetiri meseci pominati vo ekstradiciski pritvor vo Belgrad, obvineta za organiziranje na transportot na polovina ton kokain, vo chetvrtokot pristigna vo Makedonija. Specijalen policiski transport ja premina granicata i ja prezede Chochorovska od srpskite policajci. Na granichniot premin imashe nad dvaesetina vozila na policiski specijalci koi organiziraa specijalen kordon so koj se obezbeduvashe voziloto vo koe se prevezuvashe Chochorovska. Pripadnici na policiskite Tigri i na specijalnata edinica SEBR so snajperi i so teshko vooruzhuvanje konstantno go nabljuduvaa celiot granichen perimetar i terenot okolu preminot.
Chochorovska beshe zadrzhana vo policiskata stanica na granichniot premin dvaesetina minuti, za po neophodnata proverka na dokumentacijata da se upati kon istrazhniot zatvor vo skopskata naselba Shuto Orizari. Na avtopatot shto vodi od granichniot premin kon Skopje, na sekoi pedesetina metri policiski specijalci so avtomati i so panciri se grizhea za toa nikoj da ne se doblizhi do voziloto vo koe se prevezuvashe Chochorovska. “Postapuvajkji po baranje na Ministerstvoto za pravda, MVR vchera na Tabanovce ja prezede Stanislava Chochorovska-Poletan od srpskata strana. Bea prezemeni site neophodni merki na bezbednost, a po nalog na istrazhen sudija koj izrekol merka pritvor vo traenje od 30 dena Chochorovska beshe prefrlena vo Istrazhniot zatvor”, izjavi portparolot na MVR Ivo Kotevski.
Chochorovska e smestena vo edna od dvete zhenski kjelii vo istrazhniot zatvor vo Shutka, vo koj sega se pritvoreni osum zheni. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski izjavi deka odlukata za nejzinoto ekstradiranje, na baranje na makedonskite organi, ja donese Ministerstvoto za pravda na Srbija. Konechnata odluka za ekstradicija na Chochorovska ja potpishal srpskiot minister za pravda. Od Obvinitelstvoto izrazuvaat nadezh deka Poletan-Chochorovska so svojata izjava kje go razjasni celiot kanal za shverc na kokain preku srpskata firma Makfut, so hrvatski brod, od Venecuela preku edno crnogorsko pristanishte i preku makedonska teritorija, do krajnata destinacija vo Grcija. Vo istragata uchestvuvaat policiite na site ovie balkanski zemji. Pokraj Chochorovska, vo pritvor e i vozachot na kamionot Alija Azirovikj, a policijata vo Solun ima raspishano poternici po trojca Grci pod somnenie deka go organizirale shvercot. Rekordnata zaplena na Blace na 486-te kilogrami kokain se chuva kako dokaz vo specijalno depo.
Srpskite mediumi objavija deka Chochorovska znae koj sakal vo 1995 godina da go ubie poraneshniot makedonski pretsedatel Kiro Gligorov i koj go organiziral i go izvel atentatot pred skopskiot hotel Bristol. (Vecher)

Chochorovska ne e kukjen prijatel so semejstvoto Gligorovi
Kabinetot na poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov gi demantira navodite vo mediumite deka Stanislava Chochorovska bila kukjen prijatel so nego i so negovata sopruga: “Toa ne e vistina. Tie ne se poznavaat i ne se kukjni prijateli”. Vo makedonskata javnost se pojavi informacija deka Stanislava bila bliska so Gligorov, a nejzinata majka i Nada, soprugata na Gligorov, bile bliski prijatelki i chesto se posetuvale.

Zashtiten svedok?
Chochorovska mozhe da dobie status na zashtiten svedok, zatoa shto navodno imala informacii za atentatot vrz poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov vo oktomvri 1995 godina. Se pretpostavuva deka kralicata na kokainot imala kontakti so t. n. bratislavska vrska. No, policiski izvori koi uchestvuvale vo istragata za atentatot na Gligorov tvrdat deka vo nitu eden moment na istragata ne doshle do imeto na Chochorovska, kako mozhen uchesnik ili organizator na atentatot. Sepak, tie dodavaat deka toa ne mozhe da bide sigurna potvrda za toa deka taa navodno uchestvuvala ili ne uchestvuvala vo podgotovkata na atentatot. Poznato e deka stanot od koj bil aktiviran eksplozivot bil na tretiot kat vo zgradata broj 26, shto se naogja vednash do hotelot Bristol i sproti mestoto na koe shto beshe parkiran avtomobilot ami 8 poln so eksploziv. Toj stan bil iznajmen od bugarski drzhavjanin so muslimansko poteklo, navodno biznismen, koj nekolkupati vo mesecot prestojuval tamu. Navodite deka Chochorovska bila liceto shto ja dalo logistichkata poddrshka ne mozhe so sigurnost da se potvrdat.

Obvinetata kje prozbori otkoga kje gi vidi dokazite
Vo skopskiot istrazhen zatvor pochna raspitot na Stanislava Chochorovska-Poletan, obvineta za transport na polovina ton kokain. Istrazhnata postapka ja vodi istrazhniot sudija od skopskiot Osnoven Sud 1 Sedat Redzhepagikj. Toj i zamenikot javen obvinitel otidoa vo zatvorot Skopje kade shto prvpat razgovaraa so obvinetata, vo prisustvo na nejziniot advokat Dimitar Dangov. Pred istrazhniot sudija Chochorovska izjavila deka kje ja dade svojata odbrana i kje progovori za transportot na drogata duri otkako kje i’ se prezentiraat dokazite i kje i’ se dadat na uvid. Doznavame deka vo tekot na raspitot bilo prochitano obvinenieto i bile postaveni nekolku prashanja vo vrska so sluchajot na koi Chochorovska odbila da odgovori. “Mojot klient nema da se brani so molchenje. Reshivme taa da ne ja dade svojata odbrana se’ dodeka ne i’ se predochat dokazite shto i’ se stavaat na tovar”, izjavi advokatot Dangov. (Vreme)

Shto ima na video-kasetata?
Stanislava Chochorovska e sopruga na Mirko Poletan, poraneshen telohranitel i blizok sorabotnik na srpskiot kriminalen bos Zheljko Razhnatovikj-Arkan. Vo vremeto na Slobodan Miloshevikj firmata na Chochorovska go imashe ekskluzivnoto pravo da otvori frishopovi na granichnite premini. So toa taa stana posrednik megju makedonskoto i srpskoto podzemje, koi vo toa vreme zaedno shvercuvaa cigari. Chochorovska nekolkupati ima izjaveno deka poseduva ce-de so snimki na sredbi na visoki makedonski politichari i krupni biznismeni so sinot na Miloshevikj, Marko, na koi se dogovarale kriminalni zdelki.

DUI ANTIPROTIVNA
Gruevski nikogash nema da potpishe zakon za ONA
Vo VMRO-DPMNE postoi volja za reshavanje na dvete sporni prashanja od politichkiot dijalog so DUI - zakonot za upotreba na jazicite i reshavanjeto na statusot na uchesnicite od konfliktot vo 2001 godina, no samo ako reshenieto ne izleguva nadvor od Ustavot i od Ramkovniot dogovor. Vo partijata velat deka premierot Nikola Gruevski vo nikoj sluchaj nema da go zadovoli baranjeto na DUI i da stavi potpis na dokument koj, zaedno so Ali Ahmeti, bi go obvrzal so rokovi da se reshat otvorenite prashanja: “Toa znachi deka e apsolutno neprifatlivo baranjeto na DUI za upotreba na albanskiot jazik vo site drzhavni institucii, kako na centralno taka i na lokalno nivo. Isto taka, ne doagja predvid i zakon za borcite na ONA”. Sosem pogreshno e razmisluvanjeto deka bi trebalo tie da se resocijaliziraat preku posebno zakonsko reshenie. Ustavot i zakonite mnogu precizno go reguliraat toa koj ima pravo na socijalna pomosh. Postojat i centri za socijalni raboti koi kje reshat na koj od uchesnicite vo voenite dejstva ili na negovoto semejstvo treba da mu se dade pomosh, velat visoki izvori vo VMRO-DPMNE i porachuvaat deka toa treba da se reshava vo parlamentot.
I ambasadorot na EU vo Makedonija Ervan Fuere po koj znae koj pat i’ poracha na DUI da se vrati vo parlamentot i tamu da se reshat najvazhnite prashanja od politichkiot dijalog. “Ochekuvam dijalogot naskoro da finishira. Se nadevam deka toa kje se sluchi brzo zashto dosega e postignat golem progres. Ako toj prodolzhi vo parlamentot, instituciite kje mozhat da se skoncentriraat na reformskata agenda”, izjavi Fuere.
Vo DUI, barem zasega, i natamu nemaat sluh za vakvite poraki. Tie se soglasuvaat dijalogot da prodolzhi vo parlamentot, no insistiraat prethodno Gruevski da potpishe dokument shto kje go obvrze deka treba da se postigne soglasnost za otvorenite prashanja. (Vecher)

VMRO-DPMNE ODGOVORI NA SKANDALOZNITE IZJAVI NA AHMETI
Makedonija ne smee da bide zalozhnik na DUI
“Vo izminatiot period VMRO-DPMNE pokazha deka ne vodi nacionalistichka politika i deka vladata i premierot mnogu dobro znaat da komuniciraat so site politichki partii i da gi slushaat argumentite na opozicijata”. Vaka odgovori koordinatorot na pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE Silvana Boneva na obvinuvanjata na liderot na DUI Ali Ahmeti, koj na sredba so simpatizerite na negovata partija vo Chair reche deka, so politikata shto ja vodi kon Albancite, premierot ja vodi drzhavata kon unishtuvanje. “Kako shto izgleda, Nikola Gruevski mu se kachil na konjot obratno i se prodava kako patriot, a znaeme kade zavrshuvaat takvite patrioti”, poracha Ahmeti. Boneva smeta deka rezultatite i uspehot na vladinata politika se gledaat vo golemiot broj prifateni amandmani shto gi podnese opozicijata i vo rechisi zaokruzhenata lista na zakoni shto treba da se glasaat spored Badinterovot princip. Taa ushte ednash go povtori stavot deka za VMRO-DPMNE e neprifatlivo baranjeto na partijata na Ahmeti za donesuvanje zakon za poraneshnite borci na ONA.

KAKVA E OFICIJALNATA KOMUNIKACIJA NA DRZHAVNIOT VRV
Crvenkovski bezbeden, Georgievski ne praktikuva e-mail
Pretsedatelot Branko Crvenkovski ima poseben zatvoren sistem za elektronska komunikacija, a spikerot na Sobranieto Ljubisha Georgievski ne praktikuva oficijalna komunikacija po e-mail. Vaka odgovorija najvisokite drzhavni institucii na prashanjeto na Vreme kolku se zashtiteni nivnite prepiski na oficijalno nivo, po informacijata deka od vladinite prostorii ischeznal mail-serverot so celata komunikacija shto ja vodela minatata vlada.
“Kabinetot na pretsedatelot raboti vo soglasnost so Zakonot za arhivsko rabotenje, ima sopstveno oddelenie za arhiviranje koe sukcesivno ja deponira arhivata vo Drzhavniot arhiv. Se utvrduva i godishen plan za arhiviranje. Za elektronskata komunikacija ima poseben zatvoren sistem, koj e zashtiten vo soglasnost so merkite za elektronska zashtita”, velat od kabinetot na Crvenkovski.
Pretsedatelot na Sobranieto ne koristi e-mail za oficijalna komunikacija. “Celata sluzhbena komunikacija se stava iskluchivo na hartija, taka ja dobivame i taka ja prakjame vo stranstvo”, velat vo Sobranieto. Ottamu se falat so arhivata vo koja ja imale i dokumentacijata za prviot parlamentaren sostav, no priznavaat deka Sobranieto ima problematichna IT-tehnologija: “Mejlovite shto gi dobivame najchesto se od gragjani shto postavuvaat prashanja ili baraat priem. Ponekogash i niv gi pechatime na hartija”.
Vladini izvori obelodenija deka nikade go nema mail-serverot na minatata vlada. Ischeznale hard-diskovite, gi nemalo sluzhbenite mejlovi shto gi isprakjal i dobival poraneshniot premier Vlado Buchkovski. Vladata na Nikola Gruevski vo prvite nekolku nedeli od mandatot se obiduvala da go vospostavi sistemot. Problematichno bilo toa shto ja snemalo samo mrezhata so domejnot na premierot, dodeka se’ bilo vo red so mrezhata na Generalniot sekretarijat na Vladata. Buchkovski izjavi deka e iznenaden od vakvoto tvrdenje, shto doagja devet meseci po primopredavanjeto na premierskiot kabinet. (Vreme)

GRINPIS
Crvenkovski da ja povleche poddrshkata za nuklearkata Belene
Grinpis i bugarskite ekolozi pobaraa nuklearnata centrala Belene da ne se gradi. Upatija pismo i do pretsedatelot Branko Crvenkovski da se otkazhe od poddrshkata za izgradbata. Tie tvrdat deka nuklearkata shto trebashe da go spasi regionot od mozhnata energetska kriza kje proizvede ekoloshki i finansiski posledici. Vekje deset banki se otkazhale od prvichnata namera da investiraat, pishuva vo pismoto do makedonskiot shef na drzhavata. Belene kje chini mnogu povekje od 5 milijardi evra kolku se prvichnite presmetki, a na Makedonija kje i’ donese energetska zavisnost od Bugarija, povisoki smetki za energija i strav od havarija i od radioaktivno zrachenje. Pismoto go poddrzhuvaat i makedonskite ekolozi.
Pismoto e upateno do Crvenkovski zatoa shto na energetskiot samit vo Ohrid toj ja poddrzha izgradbata na Belene posochuvajkji deka so toa kje se ublazhi potrebata za struja vo regionot. (TV Kanal 5)

REAKCIJA NA GRCHKATA AMBASADA VO SAD NA IZJAVITE NA MAKEDONSKIOT MINISTER ZA NADVORESHNI RABOTI
Grcite gnevni na Miloshoski!
Grchkata ambasada vo Vashington na svojot sajt objavi revolt poradi izjavite na makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski. Tie reagiraat na zborovite na Miloshoski deka bi bilo popametno grchkoto lobi vo SAD da ja fokusira energijata vo podobruvanje na situacijata vo svojata zemja Grcija i da dade poddrshka za stabilizacija na Balkanot so negovo vleguvanje vo NATO otkolku da go troshi vremeto na iracionalni bilateralni raspravii so Republika Makedonija za imeto.
“Ekstremno bogatata grchka mitologija bi mozhela da ni posochi primer na neracionalno odnesuvanje. Vo ovoj sluchaj, mitot za Sizif, koj beskonechno go turkal kamenot bez da uspee da go pomesti od mesto, ni dava primer za toa deka energijata ne treba da se troshi. Makedonija e prilichno zainteresirana za ponatamoshen razvoj na dobri odnosi so Grcija i e podgotvena da gi prodolzhi razgovorite za site bilateralni prashanja” - vaka glasi izjavata na Miloshoski shto gi revoltirashe Grcite. Po taa izjava, na sajtot na svojata ambasada vo SAD tie izrazija zhalenje za toa shto Miloshoski agresivno i so prezir udiral vrz amerikanskite drzhavjani i vrz grkofilite vo SAD. “Nie kompletno ne se soglasuvame so postapkata na Miloshoski - nie sakame razumen tek na nastanite vo koi toj kje ja fokusira svojata energija na posochuvanje na predizvicite shto se predocheni vo negovata novorodena zemja, a ne da lansira napadi protiv oficijalnite vlasti na Amerika i protiv amerikanskite grkofili, koi se obiduvaat da ja promoviraat miroljubivata vrska megju Grcija i FIROM”, pishuva vo reakcijata na Grcite. Spored niv, Makedonija mozhe da imame golemi pridobivki od grchkata poddrshka za realizacija na svojot ekonomski rast i razvoj. “Kje bide mnogu kontraproduktivno za makedonskata nadvoreshna politika ako prodolzhi so prekrstuvanje na odredbata za Privremena spogodba megju dvete strani shto ja donese posrednikot ON. Vo najdobar interes na FIROM e da ja razbere vazhnosta na grchkiot jazik, istorija i kultura, kako shto go pravat site drugi obrazovani lugje i nacii - poznavachi na istorijata. Za skopjanite kje bide pametno da ne se obiduvaat da go kradat istoriskoto minato shto ne im pripagja nim. No, ni beshe chest shto vidovme deka cenetiot minister ja poznava grchkata mitologija i deka gi koristi grchkite mitoloshki primeri vo svoeto razmisluvanje. Sepak, kje mora povnimatelno da ja prochita porakata shto e sodrzhana vo mitot za Sizif, shto sovrsheno se sovpagja so loshite potezi shto gi vleche FIROM”, pishuva vo reakcijata na grchkata ambasada vo SAD.
Tie smetaat deka imeto Makedonija e del od grchkata istorija i od kulturnoto nasledstvo, a grchkata istorija i imeto Makedonija ne bile, ne se i nikogash nema da mozhat da bidat predmet za pregovori.

PRETSEDATELOT NA POLSKA KACHINJSKI:
Zdraviot razum ne go prifakja “PJRM”
Polska ne mozhe da razbere zoshto Grcija ne go prifakja ustavnoto ime na Republika Makedonija. Spored pretsedatelot na Polska Leh Kachinjski, i pokraj nivnoto prijatelstvo so nashiot juzhen sosed, Poljacite ne mozhat da go prifatat stavot na Grcija za imeto Makedonija. “Ushte koga rabotev vo kabinetot na pretsedatelot, celiot problem go gledav kako izveshtachen i sega ne sakame da upotrebuvame iminja shto ne se sretnuvaat vo istorijata, kako shto e PJRM. Zdraviot razum veli deka ne mozhete nikomu da mu nalozhite ime”, izjavi Kachinjski po sredbata so pretsedatelot Branko Crvenkovski za vreme na negovata prva oficijalna poseta na Polska. (Vecher)

SO INAET PROTIV VIZITE
Grcija odbiva malogranichen promet so Makedonija
Prifakjanjeto na shengen-vizite ne e tema za koja Grcija e raspolozhena da razgovara so Makedonija i, nasproti preporakite od Evropskata komisija, takvata mozhnost celosno e otfrlena. Vaka glasi epilogot od pregovorite okolu olesnuvanjeto na vizniot rezhim kon Makedonija i kon drugite zemji od Zapaden Balkan shto neodamna zavrshija vo Brisel, a vo koi beshe vkluchena i sugestijata Atina i Skopje da sednat na zaednichka masa i da najdat reshenie za shengen-vizite shto drugite chlenki na Evropskata unija im gi izdavaat na makedonskite gragjani.
Poradi nepriznavanjeto na makedonskiot pasosh, makedonskite gragjani so vazhechka shengen-viza ne mozhat da patuvaat vo Grcija, i toa gi stava vo situacija da plakjaat dvojno,
t. e. pokraj za regularnata - i za dopolnitelna grchka viza. Kako shto se doznava, prashanjeto za shengen-vizite na relacijata Makedonija-Grcija bilo zatvoreno vednash otkako praktichno beshe otvoreno, a odgovorot na Atina bil deka toa e nacionalna odluka vo koja Evropskata komisija nema diskreciono pravo da se mesha.
Vakviot stav na Atina okolu neprifakjanjeto na shengen-vizite beshe ochekuvan i vo Makedonija i vo Evropskata unija, no problemot e vo toa shto toj e zasilen so odlukata na Atina krutata politika sprema Makedonija da ja primeni i vo odnos na malogranichniot promet, koj kako forma na olesnuvanje na vizniot rezhim beshe vkluchen vo pregovorite, a Bugarija vekje se podgotvuva da go primenuva vo odnos na makedonskite gragjani. So takvoto olesnuvanje gragjanite shto zhiveat vo dlabochina od 50 kilometri od granichniot pojas bi mozhele poednostavno da patuvaat vo Grcija i, iako EU vo golema mera ja forsira takvata politika i taa e del od regionalnata sorabotka kako osnoven princip, Grcija kategorichno ja odbila. (Utrinski vesnik)

STADIS PANAGULIS, BRAT NA GRCHKIOT VODACH NA OTPOROT PROTIV HUNTATA
Nemam problem da ve narekuvam Makedonija
Knigata Pesni od pochinatiot grchki vodach na otporot protiv diktatorskiot rezhim Aleksandros Panagulis, koja e prevedena na povekje jazici, beshe pretstavena i vo Makedonija. Po neuspeshniot atentat vrz diktatorot Papodopulos vo 1967 godina, poznatiot Alekos zavrshuva v zatvor, kade shto gi pishuval svoite stihovi koi vo Grcija stanaa simbol na borbata za sloboda. Toj zaginal vo inscenirana soobrakjajka dve godini po padot na huntata vo 1974 godina. Na promocijata na stihozbirkata vo Skopje dojde negoviot pomal brat Stadis, so kogo zaedno ja vodele bitkata za demokratija.
* Vie nemate problem da ne’ narekuvate so nasheto ustavno ime Republika Makedonija?
- Ne, nemam nikakov problem. Veruvam deka treba da se najde reshenie za toa prashanje. Dvete vladi treba da najdat nachin da go reshat problemot. Sramota e po 17 godini da ne mozhat da najdat reshenie. Ne treba da merime koj ima povekje pravo vrz imeto. Lichno smetam deka e sramota da ne mozhe da se najde reshenie. Kako sosedni zemji mora da prodolzhime da imame dobri odnosi. Nitu nie od vas, nitu vie od nas ne bi trebalo da se plashime. Treba da gi nadmineme starite propagandi deka “Skopjanite sakaat da vlezat vo Grcija” - toa se besmisleni propagandi so koi se manipulira. Se raboti za chisto politichki problem.
* Mozhe li Grcija da ja blokira Makedonija na patot kon EU i kon NATO?
- Ne veruvam deka kje ima problem. Za zhal, ili za srekja, toa kje go reshat drugi. Nema da go reshat ni Grcija ni Makedonija, tuku Amerikancite. Koga kje imaat volja, Amerikancite kje go kazhat svojot stav i dvete zemji kje go prifatat toa.
* Kolku lugje vo Grcija razmisluvaat kako Vas vo vrska so problemot so imeto?
- Generalno veruvam deka narodot ima takvo mislenje, no vlijanijata od vlastite i od politichkite partii se mnogu golemi. (Od podolgoto intervju vo Vecher)

KARAMANLIS:
Dobra volja od “PJRM”
“Chlenstvoto vo EU e strategiski izbor so cel da se garantira evropskata stabilnost, bezbednost i prosperitet na regionot. Shto se odnesuva do PJRM, site kriteriumi i baranja shto kje gi postavi EU za sekoja zemja-kandidat vazhat i za taa zemja”, odgovori grchkiot premier Karamanlis na prashanjeto dali Grcija kje ja poddrzhi Makedonija vo evroatlanskite integracii. “Grcija povekjepati dosega ja potvrduvashe svojata dobra volja i sega e vreme PJRM da ja demonstrira svojata, da prifati zaednichko reshenie i da si gi olesni sopstvenite napori za priblizhuvanje kon EU i kon NATO”, reche toj. (Dnevnik)

MAJK RAN:
Makedonija e grchka?!
Premierot na Juzhna Avstralija Majk Ran izjavi vo Atina deka imeto Makedonija i’ pripagja na Grcija, kako shto i’ pripagja i Akropol. Za vreme na posetata na Grcija toj se sretna so ministerot za Makedonija i Trakija Jorgos Kalanzis i, spored grchkiot vesnik Elefterotipija, izjavi deka “niedna nacija ne mozhe da krade istorija i obelezhja shto i’ pripagjaat na druga nacija”?!

REFORMI NA OON VO OHRID
Makedonija e podgotvena za pretsedatelstvuvanjeto
Borbata protiv terorizmot, klimatskite promeni i reformite vo Orgazizacijata na obedinetite nacii kje bidat glavni temi na rabota na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 62. Sesija shto kje se odrzhi na esen. Ova go izjavi idniot pretsedavach na Generalnoto sobranie, makedonskiot ambasador Srgjan Kerim, na Konferencijata shto im beshe posvetena na reformite vo ON shto se odrzha vo Ohrid pod pokrovitelstvo na makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski.
Vo rabotata uchestvuvaa nad 60 ambasadori na zemjite-chlenki na ON, najmnogu od Istochnoevropskata grupa. Kerim go istakna i znachenjeto na izborot na kandidat od Makedonija za pretsedavach na Generalnoto sobranie. “Pred 24 maj, za koga e zakazhana sednicata za izbor na pretsedavach, imame moshne dobra atmosfera za Makedonija, za makedonskata diplomatija, za nadvoreshnata politika i za interesite na zemjata, zashto poddrshkata shto ja chuvstvuvame od zemjite od Istochnoevropskata grupa e potvrda za toa deka sme napravile vistinski poteg koga se kandidiravme za pretsedavach na Generalnoto sobranie, shto se smeta za edno od najznachajnite dostignuvanja na makedonskata nadvoreshna politika i za afirmacija na Makedonija vo svetot”, izjavi Kerim.
I shefot na makedonskata diplomatija Miloshoski izjavi deka e golema gordost i odgovornost za Makedonija toa shto kje pretsedava so svetskata asambleja.

HASHKI PROCES PROTIV BOSHKOSKI I TARCHULOVSKI
Prviot svedok so kontradiktorni izjavi
“Lugjeto shto ni vlegoa vo dvorot zboruvaa makedonski, a jas od toj jazik znam nekolku zborovi”. Ova e iskazot na Zejnep Jusufi, majka na Rami Jusufi koj zaginal vo skopskoto selo Ljuboten vo avgust 2001 godina. Taa beshe prviot svedok na obvinitelstvoto na sudenjeto protiv Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski pred Hashkiot tribunal. Vo sudskata postapka treba da se soslushaat 96 svedoci. Obvinitelstvoto najavi deka soslushuvanjeto i vkrstenoto isprashuvanje na svedocite kje traat 11 nedeli.
Boshkoski i Tarchulovski se obvineti za krshenje na zakonite i na obichaite na vojuvanjeto vo vrska so sluchajot Ljuboten. Boshkoski e obvinet za komandna odgovornost, odnosno deka kako minister za vnatreshni raboti mu odobril na Tarchulovski da ja formira i da ja predvodi policiskata edinica koja vo avgust 2001 godina sprovede akcija vo Ljuboten vo koja nastradale sedum zhiteli od albanska nacionalnost. Na prashanjata od obvinitelkata Dzhoana Motoiki shto se sluchuvalo izutrinata na 12 avgust 2001 godina, svedokot Jusufi reche deka okolu 7.30 chasot portata na nivnata kukja vo Ljuboten nasilno ja otvorile policajci. Nejziniot sin Rami se razbudil i se obidel da ja zatvori vleznata vrata od kukjata, pri shto bil pogoden so kurshumi vo stomakot. Jusufi ne mozheshe da odgovori koj go ubil Rami. Taa ne mozheshe da se seti ni na toa kako bile oblecheni. Prvo reche deka bile vojnici, potoa policajci. Samo nekolkumina od niv bile bez maski na liceto, no ne se sekjava na nitu eden od niv. Na prashanjeto dali Rami imal oruzhje taa odgovori deka nikogash ne chuvale oruzhje vo kukjata, a ni vo seloto nemalo oruzhje. “Nikogash vo zhivotot nemam videno oruzhje, osven na televizija”, izjavi Jusufi. Na fotografija shto obvinitelstvoto ja prilozhi kako dokazen materijal beshe prikazhano teloto na Rami obleano so krv na stomakot. Zabelezhuvajkji go na fotografijata zavojot na teloto, sudijata ja prasha Jusufi od kade e zavojot. Taa odgovori deka od kurshumite nejziniot sin krvavel, pa taa go vrzala so charshaf okolu stomakot, no togash toj pochinal.
Advokatkata Edina Rashidovikj protestirashe na prashanjata na obvinitelkata Motoiki koja, spored nea, gi postavuvala taka za da go dobie posakuvaniot odgovor. Odbranata na Boshkoski i na Tarchulovski pobara od obvinitelite da prestanat so izmenite na izjavite na svedocite shto se sluchuvale vo poslednite dve-tri nedeli. “Sakame obvinitelstvoto da ni dade kopii od izjavite vo koi kje bidat naglaseni site raboti shto se izvadeni i site shto se dopolneti za da mozhe da ni ja olesni mozhnosta da dademe odgovori”, izjavi advokatot na Boshkoski Genail Metrou. (Dnevnik)

I ZASHTITENIOT SVEDOK GI MENUVA ISKAZITE
Go “videl” Boshkoski so platno preku glavata
Svedokot chij lik i glas bea sosem skrieni, zashtiten so psevdonimot M017, go posochi poraneshniot minister za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski kako uchesnik vo akcijata kaj skopskoto selo Ljuboten na 12 avgust 2001 godina, na chetvrtiot den od sudenjeto vo Hag. Taka, prviot zashtiten svedok na Hashkoto obvinitelstvo za sluchajot Ljuboten, koj svedocheshe po roditelite na zaginatiot ljubotenec Rami Jusufi, tvrdi deka pri policiskata akcija vo seloto go videl eksministerot Boshkoski, iako toa go nemal spomenato vo iskazite shto neposredno po nastanot gi dal pred makedonski sud i pred pretstavnici na OBSE i na Megjunarodniot crven krst.
Za vreme na rochishteto chas i polovina nemashe direkten prenos. Po vkluchuvanjeto se vide deka prichinata e isprashuvanjeto na prviot zashtiten svedok. Svedokot izjavi deka so edna grupa bil prisilen zaedno so makedonskite bezbednosni sili da se dvizhi do Ljuboten. Koga napadot pochnal, mu bilo naredeno da lezhi na zemja. Glasot na svedokot isto taka beshe zashtiten, no najverojatno stanuva zbor za mazh. Ne e poznato dali stanuva zbor za civil ili za uapsen pripadnik na ONA.
Svedokot tvrdeshe deka Boshkoski bil prisuten dodeka policajcite gi tepale.
Na prashanjeto na obvinitelot dali videl nekogo vo Ljuboten, svedokot reche: “Da, ministerot ili liceto shto denes e tuka”. Potoa obvinitelot pushti videoklip, no sudijata Parker izrazi somnevanje - dali svedokot go videl Boshkoski na samoto mesto ili toa go izvlekuva kako zakluchok otkako go videl istiot klip na nekoja televizija. Svedokot izjavi deka Boshkoski bil vo kukjata: “Imavme platna na glavata, no jas uspeav da poglednam nekako, iako ne beshe tolku jasno. Mozham da kazham deka go vidov ova lice. Nemashe uniforma, beshe vo crno. Go vidov nego toj den”.
Odbranata ja ocenuva prvata nedela od vkrstenoto isprashuvanje na svedocite kako uspeshna. Velat deka zashtiteniot svedok iznel tri razlichni prikazni za vreme na svedochenjeto, a i izjavite na sopruzhnicite Jusufi bile kontradiktorni i se razlikuvale od izjavite shto prethodno im gi dale na obvinitelite. (Spored Vreme i Vecher)

Kako smeelo muslimanka da go brani Boshkoski?!
I branitelkata na poraneshniot minister Ljube Boshkoski, advokatkata Edina Rashidovikj, se najde na “obvinitelna klupa” vo Hag, otkako svedokot Elmazi Jusufi od skopskoto selo Ljuboten ja obvini deka ne smeela da go brani Boshkoski zatoa shto e muslimanka?! Rashidovikj se pozhali deka, koga bila vo kukjata na semejstvoto na Jusufi vo tekot na istragata za sluchajot, toj ne dozvolil so nea da zboruvaat chlenovite na negovoto semejstvo. Svedokot potvrdi deka dal izjavi za obvinitelite na Tribunalot vo tekot na istrazhnata postapka i reche deka gi menuval izjavite, no deka izmenite bile “mali i sushtinski ne vlijaele”. Elmazi Jusufi rechisi chetiri chasa odgovarashe na prashanja i se obiduvashe da objasni koja od negovite prethodni izjavi bila tochna, a koja ne. Svedokot razlichno gi prebroja rodninite shto bile prisutni vo kukjata za vreme na nastanot i oklopnite vozila, a dade i razlichni i kontradiktorni iskazi za toa kako bil oblechen i kade bil Rami Jusufi pred da bide zastrelan. Tokmu zatoa advokatkata Rashidovikj pobara od Sudskiot sovet svedokot Jusufi da bide diskreditiran. Sudijata Kevin Parker ne se soglasi so toa, izjavuvajkji deka sudot kje go zeme predvid svedochenjeto shto beshe dadeno vo tekot na rochishteto, a ne prethodnite izjavi. (Shpic)

MTV NEMA PARI ZA SUDENJETO
“Prenosot od Hag e odvratno skap!”
Makedonskata televizija najverojatno nema da vrshi direkten prenos od nitu edno od rochishtata do krajot na sudskiot proces shto se vodi vo Tribunalot vo Hag protiv Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski. Makedonskite gragjani mozhebi kje imaat mozhnost da go prosledat vo zhivo poslednoto rochishte, koga kje se soopshti presudata. Dosega MTV vrsheshe prenos od sudenjeto na Sobraniskiot kanal edinstveno na 16 april, koga Obvinitelstvoto imashe vovedno izlaganje i dade svoe viduvanje na sluchuvanjata vo Ljuboten na 12 avgust 2001 godina. Izvrshniot direktor na MRTV Boris Stavrov veli deka se reshile na ovaa varijanta zatoa shto stanuva zbor za “odvratno skap televiziski prenos”. “RTS vo Srbija go prenesuvashe celoto sudenje na Slobodan Miloshevikj, a HRT vo Hrvatska sfati deka nema finansii da go napravi toa pri sudenjeto na Ante Gotovina. Ako HRT postapila taka, kade e tuka MTV?”, veli Stavrov, koj sepak ne znaeshe da kazhe kolku chini prenosot. (Spored Vecher)

PREDVREMENO RAZDOLZHUVANJE SO MMF
Dolgot na Makedonija namalen za 292 miliona amerikanski dolari
Makedonija predvreme kje go otplati dolgot kon Megjunarodniot monetaren fond, shto vo momentov iznesuva 51,7 milioni amerikanski dolari. Ovaa odluka ja donese vladata koja zakluchi deka uspeshnata sorabotka so MMF kje prodolzhi i vo naredniot period. Premierot Nikola Gruevski veli deka vladata e cvrsto reshena predvreme da gi vrati starite dolgovi kon megjunarodnite finansiski institucii. “Ova e krupen i hrabar chekor. Otplatata na dolgot i ekonomskata politika na vladata se so cel da se podobri ekonomskata sostojba i imidzhot na drzhavata”, izjavi Gruevski. Spored nego, nadvoreshniot dolg na zemjava e namalen za 292 milioni amerikanski dolari so predvremenite otplati na dolgot kon MMF, kon Pariskiot klub na doveriteli, del od dolgot kon Svetska banka, Evropskata investiciona banka i del od domashnite hartii od vrednost. So toa godinava kje se zashtedat 9,4 milioni dolari vo budzhetot i ushte 2,7 milioni dolari na ime kamati do predvidenata celosna otplata do mart 2010 godina.
Parite kje se obezbedat od deviznite rezervi, chie nivo e nad dogovorenoto so tekovniot stend-baj aranzhman shto Makedonija go ima so MMF. Gruevski potencirashe deka odlukata e vo soglasnost so izbornite vetuvanja i so programata na vladata za namaluvanje na nadvoreshniot dolg na nivo pod 35 procenti od BDP. “So predvremeniot otkup na dolgot Makedonija vrti nova stranica vo svojata ekonomska politika, rastovaruvajkji gi idnite generacii od znachajni finansiski obvrski i prezentirajkji se pred svetot kako zemja so kvalitetno i efikasno upravuvanje so javnite finansii”, oceni premierot. Pred nepoln mesec vladata predvreme vrati 137 milioni amerikanski dolari dolg kon Svetskata banka i kon Evropskata investiciona banka, a vo mart godinava so 103 milioni dolari se razdolzhi kon Pariskiot klub na doveriteli. (Vecher)

SOBRANIE
Razuznavachite se menuvaat bez obrazlozhenie
Sobraniskata komisija za kontrola na razuznavachkite sluzhbi bara odgovor od direktorot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje Sasho Mijalkov - vrz koja osnova se izvrsheni smenite na triesetina nachalnici vo Upravata shto bile preraspredeleni na poniski rabotni mesta. Komisijata planira denovive da gi poseti centralata na UBK i nekoi organizacioni edinici vo Tetovo, vo Kumanovo i vo drugi gradovi vo Makedonija, za izvorno da se informira za sostojbata. Ova go najavi Esad Rahikj, pratenik od SDSM i pretsedatel na parlamentarnata komisija. “Planirame da doznaeme dali tie smeni se napraveni profesionalno ili spored partiski kriteriumi”, izjavi Rahikj i naglasi deka izjavite na ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska se kontradiktorni. “Ministerkata izjavuva deka bezbednosnata sostojba e stabilna i deka sluzhbite dobro si ja vrshat rabotata, a od druga strana se smeneti triesetina nachalnici - koi dobro si ja izvrshuvale rabotata”, veli Rahikj.
Inaku, spored izvori od MVR stanuva zbor za pedesetina smeneti niz celata zemja, od koi desetina bile na nachalnichki mesta vo UBK. Najgolem broj od razreshenite bile prefrleni vo sosem druga organizaciona edinica na MVR - vo Biroto za javna bezbednost. Na nivnite mesta bile postaveni partiski kadri i lugje od doverba na aktuelnata vlast. Parlamentarnata komisija go prifati izveshtajot za rabotata na Agencijata za razuznavanje za 2006 godina, no pobara direktorite na UBK i na Agencijata Sasho Mijalkov i Kire Naumov da se pojavat barem ednash godishno pred pratenicite. (Shpic)

MINISTEROT MANEVSKI GO BOLI GLAVATA OD NEEFIKASNOTO SUDSTVO
Nad milion zaostanati sudski predmeti?!
Na proshirenata sednica na Sudskiot sovet na Makedonija ministerot za pravda Mihajlo Manevski najavi deka kje se pravi zakon za sudenje vo razumen rok. Toj ushte ednash pobara sudiite da ne bidat komotni i da pochnat da se odnesuvaat poodgovorno, menadzherski i reformski. “Fakt e deka nekoi sudii se odnesuvaat mnogu nonshalantno. Koj gi kontrolira koga doagjaat, a koga si odat od rabota? Osven toa, pretsedatelot na Vrhovniot sud Dane Iliev vo posledno vreme ukazhuva na eden seriozen problem - kvalitetot na presudite i na odgovorot na zhalbite e katastrofalno slab”, reche Manevski. Toj dodade deka go boli glavata koga kje go vidi brojot od nad milion nezavrsheni zaostanati predmeti vo sudovite i apelirashe sudiite da prestanat da se zhalat deka im e teshko, zashto gragjanite povekje ne mozhe da se ubedat vo toa. Na pretsedatelite na sudovite, koi se zhalea deka imaat nedostig na sudii i napliv na predmeti, Manevski im reche deka Makedonija vsushnost go zgolemuva brojot na sudiite. “Se otvora chetvrti Apelacionen sud vo Gostivar, se formira nov Upraven sud so 19 sudii. Prekrshocite kje vi se simnat od vratot, zashto za eden-dva meseca niv kje gi reshavaat upravnite organi - MVR, UJP, Finansii, Carina... Vo idnina kje ni trebaat samo sudii shto kje mozhat efikasno da se spravat so starite predmeti, no i so naplivot od novi. Za drugite kje nema mesto”, reche toj. (Vest)

NA AERODROMOT “ALEKSANDAR VELIKI”
Avion na MAT izbegnal sudir so pet kuchinja!
Avion na MAT za malku izbegnal sudir so pet kuchinja shto lezhele na pistata na aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje. Sluchajot e prijaven vo Upravata za civilna vozdushna plovidba, no vo Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi Makedonija velat deka nemaat informacija za kakvo bilo zagrozuvanje na bezbednosta. Pilotite na kanaderot na MAT vo minatata sabota vo 19 chasot vecherta, na vrakjanje od Cirih, zabelezhale pri sletuvanjeto pet kuchinja na pistata. Shefot na pilotite na MAT Emil Gjorgjiev veli: “Kuchinjata bea na pochetokot na pistata i poleka minuvaa. Reshivme da sletame zad niv. Ne napravivme prekinuvanje na sletuvanjeto za patnicite da ne se isplashat i zatoa sletuvavme podolgo, no letot zavrshi bezbedno. Da ne gi videvme kuchinjata, mozhevme da udrime vo niv. Ako sluchajno vlezea vo motorot, toa kje beshe shteta od dva miliona amerikanski dolari. Da ne zboruvame za zagrozuvanjeto na bezbednosta”, veli pilotot Gjorgjiev.
Otkako avionot sletal, pilotot raportiral vo Kontrolata na letanjeto za nastanot. MAT i oficijalno dostavil prijava do Upravata za civilna vozdushna plovidba, a direktorot na UCVP Ernad Fejzulahu veli: “Kje pobarame od JP za aerodromski uslugi da gi prezeme potrebnite merki za nadminuvanje na vakvite bezbednosni propusti i da raboti soglasno propisite”, veli Fejzulahu.
Direktorot na JP za aerodromski uslugi Makedonija Zoran Krstevski tvrdi deka avionot normalno sletal i duri otposle pilotot ja informiral Kontrolata na letanjeto deka “nekade videl kuchinja”. “Do nas ne e dostaven nikakov zapisnik. Kontrolata na letanjeto, koja se naogja povisoko, mozhela da gi vidi kuchinjata i da alarmira ako voopshto imalo neshto. Povrshinata na aerodromot e 220 hektari. Ogradata e dolga 13,5 kilometri i mozhe da se sluchi kuchinja da ja probijat, no zatoa postoi sluzhba shto postojano patrolira. Chudno e toa shto javuvanjeto za zagrozuvanje na bezbednosta se sovpagja so baranjeto na JPAU kon MAT redovno da gi namiruva plakjanjata za uslugite na aerodromskoto pretprijatie”, veli Krstevski. (Vest)

SKANDAL NA DENOT NA EVROPSKOTO POMIRUVANJE
Nitu svekja za mrtvite makedonski vojnici!
Makedoncite shto zaginaa vo tekot na Prvata svetska vojna - borejkji se pod tugjite znaminja - bea zaboraveni na chestvuvanjeto na Denot na evropskoto pomiruvanje na Voenite grobishta vo Bitola. Panihidi za padnatite borci se odrzhaa na bugarskite, na srpskite, na germanskite i na francuskite grobishta! Iako za vreme na krvavite vojni za tugji ideali na bojnoto pole zhivotite gi ostavija 200.000 Makedonci, tie ne bea spomenati so nitu eden zbor vo oficijalnite izlaganja na stranskite diplomati. Na prashanjata na novinarite zoshto se preskokna ovoj vazhen podatok, nekoi od ambasadorite odgovorija deka ne pravat razlika megju mrtvite. “Mene mi e poznato deka, kako vo bugarskata taka i vo srpskata vojska vojuvaa makedonski vojnici shto zaginaa. Vo sostavot na bugarskata armija uchestvuvashe 11. divizija sostavena samo od Makedonci. No, nie ne pravime razlika megju mrtvite. Toa shto dojdovme ovde pokazhuva deka gi pochituvame i Makedoncite, i Srbite, i Germancite, i drugite narodi shto uchestvuva vo tie teshki borbi”, reche bugarskiot ambasador Miho Mihov.
Bugarite chestvuvaa vo bitolskoto selo Capari, kade shto se pogrebani 207 bugarski vojnici. Zdruzhenija od gradot Plovdiv kje vlozhat 10 iljadi evra za popravka na patot shto vodi od grobishtata do crkvata Sveti Gjorgji, kade shto pochivaat bugarskite oficeri. Predvideno e nivno obelezhuvanje so beli krstovi. “Vo Makedonija ima okolu 500 bugarski grobishta. Ochekuvame da dobieme dozvola od makedonskite vlasti za podiganje spomenik na bugarskiot polkovnik Konstantin Kavarnaliev vo Dojran. Na toj nachin voenite grobishta kje stanat mesto za obedinuvanje, a ne za razdelbi”, reche bugarskiot ekspert za voeni spomenici Ivan Antonov.
Ukazhanoto gostopriemstvo vo Makedonija treba da pretstavuva primer za Bugarija, smetaat domashnite eksperti za evrointegracii. “Nie na ovoj nachin davame primer za i tamu da se promeni neshto za chestvuvanjeto na Sandanski. Vo vakvi prigodi nema reciprocitet. No, ochekuvame od nashite sosedi ist takov odnos kon nashite heroi”, reche Dimitar Mirchev, pretsedatel na Evropskoto dvizhenje vo Makedonija. Za bugarskiot ambasador Mihov nema problemi so chestvuvanjeto na Sandanski. Toa shto se sluchilo pred nekolku godini so negovoto chestvuvanje i so toa za Mara Buneva bilo improvizacija na drugi grupi, a ne instrukcii od centralnata vlast.
Pretsedatelot na makedonskoto sobranie Ljubisha Georgievski, koj prisustvuvashe na manifestacijata, reche deka e vreme da se nadminat problemite i sosedite da se pomirat. “Ova e pomiruvanje na Evropa, a nie se pomiruvame chuvstvuvajkji se kako avtentichen del od nea. Evropa mnogupati se raskarala za Makedonija i red e da se pomiri tokmu vo Makedonija”, reche Georgievski.
Na ceremonijalnoto pomiruvanje ne se pojavi nitu eden pretstavnik na Grcija. (Dnevnik)

Gi preskoknaa partizanite
Partizanskite grobishta vo Bitola ne bea na agendata za poseta na stranskite delegati i na domashnite politichari, iako se praznuvashe i Denot na pobedata na fashizmot. Na partizanite shto gi dadoa svoite zhivoti za slobodna Makedonija vo Vtorata svetska vojna im oddadoa pochit samo mal broj prezhiveani borci. “Na ovoj den da se posetat site voeni grobishta niz gradot, a da se skoknat partizanskite - toa e neviden skandal”, reche pretsedatelot na Sojuzot na borcite na Makedonija Gavro Panovski.

Srpsko-bugarsko pomiruvanje vo Makedonija
Na Denot na Evropa i Denot na pomiruvanjeto vo Bitola se pomirija malite drzhavi shto uchestvuvaa vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna. Bugarskiot ambasador govoreshe na srpskite, a srpskiot na bugarskite grobishta. “Na ovoj nachin drzhavnicite na dvete zemji ja poddrzhuvaat politikata na dobrososedstvo”, smeta ambasadorot na Republika Bugarija vo Makedonija Miho Mihov, koj vo svoeto obrakjanje Bitola voopshto ne spomena deka vo Prvata svetska vojna se borele i makedonski vojnici. Podocna toj izjavi za mediumite deka mu e poznato deka i vo bugarskata i vo srpskata armija se borele i zaginale mnogu Makedonci i deka ednakvo gi uvazhuva site shto zhiveele vo toa teshko vreme.

VO DOMOT NA ARM VO SKOPJE
Proslaven denot na bugarskata vojska - bez prevod
Makedonija dostojno go proslavi denot na bugarskite vooruzheni sili Shesti maj. Vo organizacija na makedonskoto Ministerstvo za odbrana i na bugarskata ambasada, voeniot orkestar na Armijata na Bugarija odrzha koncert vo Domot na ARM vo Skopje. Na proslavata po povod ovaa prigoda prisustvuvaa ministerot za odbrana Lazar Elenovski i negoviot bugarski kolega Veselin Bliznakov.
Vo Makedonija nikoj ne reagirashe po ovaa, spored mnogumina skandalozna godishnina. Nemashe komentari nitu od nadlezhnite, nitu od borcite, nitu od nevladiniot sektor... Nikoj ne sakashe da ja oceni odlukata na Elenovski da slavi tugja vooruzheni sili, ushte povekje - na zemja shto bila okupator na Makedonija. I vrhovniot komandat, pretsedatelot Branko Crvenkovski, odbi da go komentira potegot na ministerot. (Vecher)

PO STAPKITE NA POCHESNIOT PRETSEDATEL
I Trendafilov so bugarski pasosh?
Izvori od VMRO - Narodna partija velat deka i noviot lider na partijata Gjorgji Trendafilov, isto kako i pochesniot pretsedatel Ljubcho Georgievski, imal bugarski pasosh i drzhavjanstvo. I pokraj nasheto insistiranje, Trendafilov izbegnuva da ja potvrdi ili da ja demantira taa informacija. Shefot na negoviot kabinet Vera Andrejchin veli deka toj e prezafaten so neodlozhni sostanoci. Pochesniot pretsedatel na VMRO - Narodna Ljubcho Georgievski lani i oficijalno stana drzhavjanin na Republika Bugarija, a informaciite za dobivanjeto na bugarskiot pasosh dojdoa od bugarskite mediumi. Negovite partiski privrzanici na pochetokot demantiraa, za po nekolku dena i samite da se ubedat vo vistinitosta na taa vest. Georgievski dolgo gi izbegnuvashe domashnite mediumi, pa javnosta ushte ne dobi soodvetno obrazlozhenie za toj negov chekor. (Dnevnik)

TAMI EVANS, BRITANKA VLJUBENA VO MAKEDONIJA
Neistrazhena destinacija
“Makedonija e mesto vo koe se ispreplele ubavinata, suptilnite boi i nijansi, i sega mi e teshko da se odvojam od nea. Taa e skrieno bogatstvo i ve pleni da go otkriete sekoj nejzin detalj, da navlezete vo nejzinata sushtina i da ostanete zasekogash tamu”, veli avtorkata na dva vodicha niz Makedonija, chija vtora kniga ima 320 stranici, 44 geografski karti i nejzini beleshki za Makedonija
Koga angliskata kukja Bred travel gajds go izdade prviot nezavisen turistichki vodach za Makedonija od angliskata avtorka Tami Evans, shto se pojavi vo Skopje, vo London i vo Njujork kon krajot na mart 2004 godina, londonskiot Tajms ja prashal avtorkata koi bi bile nejzinite sledni turistichki destinacii. “Jas im rekov - Makedonija”, veli Tami. Eve go sega i vtoriot vodach na Evans niz Makedonija, za koj avtorkata zboruva na pristoen makedonski jazik, nauchen vo megjuvreme, na samo nekolku dena pred da si otide od zemjava.
* Shto sodrzhi vtoriot vodach?
- Vodachot e podelen na dva dela. Prviot gi otkriva opshtite informacii za drzhavata, politikata, tradicijata, mentalitetot, kulturata, klimata, a vo vtoriot del se zboruva za sekoj region podetalno. Tuka se sodrzhani informacii za gradovite, za ambasadite, za aerodromite, za hranata shto se jade vo zemjata. Se zboruva za interesni raboti: kako da se stigne do posakuvanite destinacii, za smestuvachkite kapaciteti, za restoranite, a potoa i za istorijata. Vodachot sodrzhi i karti na mestata za podobra orientacija. Informaciite za Makedonija gi dobiv od internet, od turistichki agencii, no i mnogu patuvav od region vo region, razgovarav so lokalnoto naselenie. Vo vodachot ima i nekolku zborovi i izrazi na makedonski i na albanski, sekako, prevedeni na angliski. Za da se napishe vodach treba mnogu da se vnimava na detalite, mora da se dopre do mestata, da se istrazhuva. Najmnogu problemi imav so pishuvanjeto na istoriskiot del, zashto postojat razlichni verzii na internet i kaj sosedite na Makedonija, koi razlichno ja prifakjaat nejzinata istorija.
* Kakva e ponatamoshnata sudbina na vodachot?
- Izdaden e na angliski, no kje se prevede i na francuski i na germanski. Kje se objavi vo Amerika, vo Avstralija, vo Afrika, vo Grcija... Mozham da kazham - niz celiot svet. Taka kje gi nasochi lugjeto od site drzhavi da uzhivaat, da gi posetat site ubavi mesta vo Makedonija, osobeno selata vo koi ne treba da se brza i slobodno mozhe da se sedne, da se odmori i da se uzhiva.
* Kako ja otkrivavte Makedonija?
- Patuvav mnogu, najmnogu so mojot soprug, so prijateli, no ponekogash i sama. Bidejkji nemam avtomobil, patuvav so avtobus i so voz. Toa se nezaboravni dozhivuvanja. Koga sobirav informacii za prviot vodach razgovarav so lugjeto i tie me gledaa mnogu studeno, kako da si go postavuvaa prashanjeto shto bara ovaa ovde? Za vtorata kniga beshe poinaku, vekje me zapoznaa. Duri i tie shto mozhebi se sramea da zboruvaat bea mnogu ljubezni, me pokanuvaa vo svoite domovi. Toa e odlichen odnos, kakov shto nemam videno nikade vo svetot kade shto sum patuvala. Imam dosta prijateli i ovde, tie me posetuvaat, zaedno izleguvame na kafe. Najinteresna mi e meshavinata na etnichkoto naselenie, so razlichna kultura i tradicija. Lugjeto se razlikuvaat od region do region, a jas se zapoznav so mnogu razlichni lugje, no so nitu eden od niv nemav nikakvi problemi.
* Shto Vi se dopadna najmnogu?
- Teshko prashanje - site delovi se fantastichni, no mene planinite mi se slabost, a ovde ima izvonredni planini so chist i svezh vozduh, odlichni za razvoj na ekoturizmot. Mariovo, Ohrid, severozapadniot i celiot severoistochen kraj se prekrasni, osobeno Berovo i Delchevo, koi go imaat najchistiot vozduh vo zemjata. No, Kokino e destinacijata shto ja nemam videno nikade na drugo mesto. Mnogupati bev na lokalitetot i otkriv mnogu detali za nego. Makedonskite sela kako da postojat vo druga dimenzija. Vo mariovsko prirodata e mozaik na ubavini, no so malku lugje koi, kako shto doznav, se’ povekje gi napushtaat selata i se selat vo gradovite. Begaat od ubavinata i od zdraviot zhivot, a se naseluvaat vo pozagadeni mesta. Ne velam deka vo gradovite vozduhot e mnogu zagaden, no razlikata, sekako, e golema. Mi se dopagja tradicionalnata kujna. Makedonija ima izvonredni jadenja i prekrasno vino, na koi ne mozhev da im odoleam. Tradicijata e mnogu specifichna. Imav shansa da prisustvuvam na Strumichkiot i na Vevchanskiot karneval, kako i na poznatata Galichka svadba. Mnogu beshe interesno. Ushte ednash kje kazham - niv gi nema vo niedna druga kultura vo svetot.
* Koga prijatelite Ve prashuvaat shto e posebno vo Makedonija i shto vredi da se vidi, shto im preporachuvate?
- Lugjeto treba da ja vidat Makedonija zatoa shto e neistrazhena destinacija, a na moite prijateli im porachuvam da go vidat Ohrid i negovata chista ezerska voda i da ja vkusat edinstvenata na svet ohridska pastrmka. Im gi preporachuvam Markovite kuli vo Prilep, manastirot Treskavec, Sv. Joakim Osogovski vo Kriva Palanka i site drugi crkvi i manastiri. Toa e neshto shto go odzema zdivot. Za tie shto sakaat pejzazhi i priroda Makedonija e vistinska riznica. Vo zimskiot period pogledot ne mozhe da se odvoi od planinite, Shar Planina i Galichica se vistinski ubavici vo toj period od godinata, pa koj i da gi vidi ne mozhe da im odolee. A na leto, iako e mnogu toplo, zasolnishte se povtorno planinite, no i vodata vo trite prirodni ezera, koja e chista kako solza i prekrasna za uzhivanje.
* Dali naskoro da Ve ochekuvame povtorno?
- Dogodina povtorno kje dojdam. Imam mnogu prijateli ovde i nema da gi zaboravam. Edinstveno neshto shto go posakuvam e da ima povekje direktni letovi, za da dojdam koga kje posakam. Sakam da doznaam ushte mnogu raboti, shto ne uspeav da gi vidam i da gi otkrijam. Kje mi nedostigaat mnogu neshta na koi ovde se naviknav i ne znam kako kje zhiveam bez niv. (Nedelno Vreme)

Sakam da gi potsetam Makedoncite na toa shto go imaat
Makedonija e mesto vo koe se ispreplele ubavinata, suptilnite boi i nijansi, i sega mi e teshko da se odvojam od nea. Taa e skrieno bogatstvo i ve pleni da go otkriete sekoj nejzin detalj, da navlezete vo nejzinata sushtina i da ostanete zasekogash tamu. Vozbudata e ushte pogolema koga kje otkrijam neshto tajno i skrieno, shto nikoj ne go doprel, i posakuvam da si go zachuvam samo za sebe. Mojot vtor turistichki vodach otkriva ushte mnogu tajni, ubavini i skapocenosti shto vredi da se vidat. Se nadevam deka site kje uzhivaat vo nego, no i deka kje go nasochat vnimanieto na tie shto sakaat da ja vidat Makedonija. Konechno, sakam i da gi potsetam Makedoncite na toa shto go imaat, da gi predupredam da go chuvaat, da mu posvetat povekje vnimanie i da go napravat ushte poubavo mesto za uzhivanje, za prijatni i nezaboravni avanturi.

REPORTAZHA NA “ASOSHIETED PRES” PO SPRECHENIOT TERORISTICHKI NAPAD VO SAD
Debar ne mozhe da poveruva
Trojca muslimanski brakja koi se obvineti deka uchestvuvale vo zagovor da se ubijat amerikanski vojnici vo voena baza vo SAD poteknuvaat od eden od najproamerikanskite delovi od svetot, kade shto zhitelite im se blagodarni na SAD za toa shto i’ stavija kraj na vojnata vo Kosovo. Dritan (28), Shain (26) i Elvir Duka (23), koi bea uapseni vo Nju Dzhersi poradi planot da raznesat i da izreshetaat vojnici vo bazata Fort Diks, poteknuvaat od Debar, dalechno makedonsko gratche na planinskata granica so Albanija. Nivnite rodnini vo toj grad so 15.000 zhiteli naselen so etnichki Albanci, velat deka ne gi videle brakjata povekje od 20 godini, no seedno izrazuvaat vchudoviduvanje od toa deka tie mozhele da reshat da gi napadnat SAD.
“Site ja poddrzhuvame Amerika. Vechno kje i’ bideme blagodarni za nejzinata poddrshka vo vojnite vo Kosovo i vo Makedonija”, veli nivniot bratuched Elez Duka (29) i dodava deka brakjata se obichni lugje shto nemale vrski so terorizam. “Ochekuvam da bidat oslobodeni i nekoj da im se izvini. Ova e nepravda, ova se neverojatni obvinuvanja”. Negovata indignacija go odrazuva mislenjeto na muslimanite vo Kosovo, Albanija i Makedonija koi redovno ja izrazuvaa svojata blagodarnost do SAD poradi intervencijata vo kosovskata vojna (1998-1999) i vo etnichkiot konflikt vo Makedonija vo 2001 godina, koga zemjata dojde na rabot na gragjanska vojna. Albanija beshe megju prvite zemji shto pratija vojnici vo Irak i vo Avganistan. Vo Prishtina, glavniot grad na Kosovo za koe se ochekuva da dobie nezavisnost vo tekot na godinava, amerikanski znaminja ima na sekoj chekor. Glavnata ulica se vika bulevar Bil Klinton.
Niz Debar gragjanite se obiduvaat da gi povrzat chuvstvata kon SAD so sluchajot na trojcata brakja i nivniot souchesnik, isto taka etnichki Albanec, Agron Abdulau (24). Tie bea uapseni zaedno so Muhamed Ibrahim Shnever (22), Palestinec rodum od Jordan i so Turchinot Serdar Tatar (23). Ne e poznato dali i Abdulau e od Debar, no amerikanskite vlasti velat deka bil snajperist za vreme na kosovskata vojna.

REPORTAZHA NA “INTERNESHENEL HERALD TRIBJUN”
Koi se debarskite islamisti?
Trojcata brakja Elvir, Shain i Dritan Duka se molea vo islamskiot centar Al Aksa vo Filadelfija, no i pomagaa vo popravkite na pokrivot. Toa ne im pagjashe teshko zatoa shto se del od golemoto semejstvo na etnichki Albanci, doselenici vo SAD, koi poseduvaat nad duzina kompanii za postavuvanje pokrivi vo Njujork i vo Nju Dzhersi. Pokrivot na Al Aksa trebalo da go popravat besplatno, po molba od lokalniot imam, koj gi ubedil deka so toa kje napravat dobro delo. No, rabotata ostana nezavrshena otkako brakjata i ushte trojca muslimani bea uapseni vo vtornikot, obvineti deka planirale napad vrz voenata baza Fort Diks vo Nju Dzhersi. Nivnoto apsenje go potrese poshirokoto semejstvo Duka, se’ do Debar, na makedonskata granica so Albanija, od kade shto poteknuvaat.
“Ubavo e da si nabozhen. No, ako premnogu i’ se prepushtish na religijata, kje poludish i kje pravish ludi raboti”, veli Murat Duka (55), dalechen rodnina na uapsenite brakja i prv od 200-te Duki shto se preselile na severoistokot na SAD. Toj doshol tuka vo 1975 godina da raboti kako gradezhnik.
Doselenicite, koi mozhe da bidat osudeni na dozhivoten zatvor, se snimeni kako velat kje ubieme shto e mozhno povekje vojnici, i toa vo ime na islamot. Dozhivoten zatvor im se zakanuva na i uapseniot Turchin Serdar Tatar i na Palestinecot Muhamed Ibrahim Shnever, dodeka za shestiot uapsen, Albanecot Agron Abdulau ne se znae mnogu. Toj e obvinet za pomalo delo i mozhe da dobie deset godini zatvor.
Brakjata Duka, kako i mnogu drugi nivni rodnini i albanski doselenici, imale picerija i drzhele dve gradezhni kompanii. Iako doagjaat od narod koj ne zboruva arapski, im dale na svoite kompanii arapski iminja - Kadr, shto znachi sudbina, i Inshala. Nivnite zhivotni patishta se sretnale so Tatar i so Shnever vo 1999 godina, koga Elvir Duka se zapishal vo srednoto uchilishte Cheri hil kaj Nju Dzhersi. Elvir se ozhenil so edna od pette sestri na Shnever i sega cheka bebe. Trojcata brakja Duka se rodeni vo Debar, vo Makedonija. Otkako nivniot rodnina Murat Duka se preselil vo SAD, semejstvoto pochnalo da mu se pridruzhuva, paralelno so vloshuvanjeto na sostojbite vo Makedonija od 1985 godina. Nekoi od niv go nauchile gradezhniot zanaet od Murat. Denes vo Njujork i vo Nju Dzhersi zhiveat megju 40 i 50 semejstva Duka. Mnozina od niv se na ostrovot Steten vo Njujork, kade shto ima golema dzhamija za etnichkite Albanci. “Site sme shokirani”, veli Ferid Bedroli, imam na albanskiot islamski centar vo Steten, kade shto nekogash zhiveele i se molele i brakjata Duka.

Cel zhivot ilegalci
Semejstvoto Duka zhiveelo vo SAD ilegalno duri 23 godini, dvizhejkji se vo gradovi vo koi lokalnite vlasti najchesto ne gi prijavuvaat ilegalnite imigranti. Trojcata brakja imale i 19 soobrakjajni prekrshoci poradi koi mozhele da bidat fateni i deportirani, no labavata kontrola vo gradovite vo koi zhiveele im ovozmozhile da ostanat vo SAD, kade shto vlegle preku Meksiko.

REAKCII VO MAKEDONIJA
Apsurden, protivcivilizaciski, neislamski chin!
Vo pismoto potpishano od poglavarot Sulejman Redzhepi, Islamskata verska zaednica na Makedonija go opishuva chinot na Albancite vo Nju Dzhersi kako nechovechki, protivcivilizaciski i protiv osnovnite islamski pravila. “Ne mi se veruva, od dve prichini. Prvo, zashto se vmeshani Albanci, a vtoro, zashto e organiziran napad protiv SAD vo moment shto e mnogu vazhen za Albancite - i na politichki, i na ekonomski, i na voen plan. Vo ovoj moment ne mozheshe da se sluchi nishto polosho od ovoj nastan, koj za mene e apsurden”, izjavi liderot na DPA Arben Dzhaferi za albanskiot vesnik Koha.

Pochna sudenjeto na brakjata Duka
Shestemina obvineti za terorizam dojdoa vo sudot so zatemneti stakla i so silno obezbeduvanje - trojca od niv se brakjata Shain, Dritan i Elvir Duka. “Navistina ima silni somnenija, pogolemiot del od javnosta gi smeta moite klienti za vinovni, smetam deka kje pomine malku vreme pred da se otkrijat faktite”, izjavi advokatot na Shain Duka Majk Rajli. Nivnite rodnini ne sakaa da zboruvaat so novinarite. Amerikanskite vlasti gi napishaa obvinuvanjata za brakjata Duka i za nivnite trojca kolegi od teroristichkata kjelija na 27 stranici. Eden agent na FBI se vovlekol vo nivnoto drushtvo otkoga nekoj vraboten vo supermarket doshol vo Biroto so kaseta na koja bile snimeni obvinetite, dzhihadistichki poraki i vezhbi na teroristi. (TVA1)