TREND VO INDUSTRIJATA NA
HRANA
Omega 3 vo borba protiv rakot
Vo industrijata za hrana najgolem trend momentalno e
vnesuvanjeto polinezasiteni masti omega 3 od morski ili od
rastitelni izvori. Podatocite govorat deka hranata shto
sodrzhi omega 3 masni kiselini e za 70 procenti zgolemena
vo sporedba so poslednite dve godini. Ova, pred se', se
dolzhi na golem broj nauchni analizi za polinezasitenite
masti vo koi se objavuvaat zakluchoci deka tie
pridonesuvaat za podobruvanje na opshtata zdravstvena
sostojba, shtitat od povekje bolesti, vkluchuvajkji gi
bolestite na srceto, prostatata, namaluvanjeto na
koskenata masa, a, isto taka, se bitni i za razvojot na
decata. Kancerot zema se' pogolem zamav, pa taka sekoja
godina se registriraat povekje od eden milion novi sluchai
na zaboleni od rak na prostata, a okolu 200 iljadi sluchai
zavrshuvaat so smrt.
Najnovite istrazhuvanja iznesuvaat podatoci deka mazhite
shto konsumiraat povekje riba imaat pozdrav zhivot, a tuka
e vkluchena i pogolemata zashtita od kakov bilo vid kancer.
Taka, kaj mazhite shto jadat riba najmalku pet pati vo
nedelata bi mozhel da se namali rizikot od zaboluvanje od
kancer duri za 40 procenti, sporedeno so onie mazhi shto
jadat riba pomalku od ednash nedelno, velat najnovite
istrazhuvanja na nauchnicite od Harvard. Vo ova
istrazhuvanje se analizirani 22.071 uchesnik, a
prashalnikot se odnesuval za period od edna godina.
Prashalnikot dal odgovori za toa kakvo vlijanie ima ribata,
kakov vid riba najchesto se jade (tuna, temna ili drug vid
riba, ribino maslo), kako i toa dali ispitanicite zemale
aspirin ili drugi sredstva od placebo-grupata - neshto
shto ima tendencija da smiri, olesni ili zadovoli.
Zakluchokot e deka ako se jade riba dva-pet pati vo
nedelata, relativniot rizik da se zaboli od rak e za 20
procenti pomal, dodeka kaj onie shto jadat riba pomalku od
dva pati vo nedelata, rizikot da se zaboli od rak pagja na
13 procenti. Slichni zashtitni efekti se postignuvaat i
ako se zema aspirin ili drugi preparati shto spagjaat vo
placebo-grupata. Vodachot na ovaa nauchna studija, Megan
Filips, tvrdi deka samo 10 procenti od mazhite jadat riba
pomalku od ednash nedelno, 31 procent jadat pomalku od dva
pati nedelno, 48 procenti jadat riba pomalku od pet pati
vo nedelata i okolu 11 procenti jadat pet ili povekje pati
riba vo nedelata.
„Znaeme deka ribata mozhe da go reducira rizikot od
nenadejna smrt od srcevi zaboluvanja, a ima i drugi
prichini poradi koi treba da se dodade ribata vo
sekojdnevnata ishrana”, veli Filips.
Ribata e zdrava hrana, bidejkji sodrzhi omega 3, sostojka
na polinezasitenite masti shto e izvonredno hranliva t.e.
nutritivna, go chuva zdravjeto na toj nachin shto gi
sprechuva enzimite da ja igraat ulogata na inflamatori -
predizvikuvachi na kancer.
Kako i da e, lugjeto se' ushte se daleku od konsumiranje
riba petpati nedelno, a so toa i od vnesuvanje na masnite
kiselini omega 3, so shto bi go namalile rizikot od kancer,
velat nauchnicite.
Imeno, struchnjacite tvrdat deka so vnesuvanje po 100
grama riba na den, rizikot od kakvo bilo zaboluvanje kje
bide dvojno pomal. Lugjeto jadat pomalku od 14 grama riba
na den, pa mozhnosta da zabolat od nekoja bolest se
zgolemuva za 40 procenti, vo odnos na onie shto
konsumiraat riba po 50 grama dnevno.
Mastite omega 3 imaat golemo vlijanie i vrz zdravjeto na
zhenite. Taka, nauchnicite tvrdat deka ako se vnesuva
dovolno kolichestvo masti omega 3, toa kje gi zashtiti
koskite vo podocnezhnite godini kaj zhenata. Ova e osobeno
bitno ako se postigne balansot pomegju mastite omega 3
(O3) i omega 6 (O6), koi gi shtitat koskite od pojava na
osteoporoza vo periodot po menopauzata kaj zhenata. Imeno,
za polinezasitenite masti treba da se znae deka se delat
na O3 i O6, chij odnos e mnogu biten za zdravjeto,
voopshto. Toj odnos treba da se dvizhi od 1:1 do 4:1 vo
korist na O6. Kolku shto e odnosot pogolem, koj mozhe da
dostigne duri i 20:1 vo korist na O6, tolku e polosho za
srceto. Vakov visok odnos na O6 sprema O3 se dolzhi na
faktot deka zhivotnite se hranat povekje so pchenica koja
sodrzhi O6. Ako vnesuvanjeto omega 6 e pogolemo, mozhe da
predizvika namaluvanje na koskenata masa. Ovoj odnos megju
O6 i O3 vo amerikanskata ishrana e duri 10 sprema 1.
Istrazhuvachite go objasnuvaat ova so toa shto maloto
kolichestvo na omega 6 i omega 3 pridonesuva za
namaluvanje na koskenata masa, za shto prichina e i
namalenoto nivo na estrogenot po menopauzata.
Istrazhuvanjata pokazhale deka omega 3 pomaga za
zadrzhuvanje na koskenata masa. Estrogenot vo znachitelna
mera sprechuva nekoi vospalitelni procesi koi mozhat da se
javat na koskite. Ova ja objasnuva prichinata zoshto
osteoporozata se javuva so namaluvanjeto na estrogenot vo
postmenopauzata. No, za sekoj tip zaboluvanje se bitni i
drugi pridruzhni faktori shto pridonesuvaat da se namali
rizikot od kancer.
Shvedskite nauchnici, isto taka, vo svoi istrazhuvanja
doshle do slichen zakluchok, deka ribata vlijae pozitivno
na zdravjeto kaj lugjeto. Kaj mazhi shto jadat edna
porcija losos nedelno mozhnosta da zabolat od rak na
prostata e pomala za 43 procenti vo sporedba so onie shto
ne jadat losos, objavuvaat shvedskite nauchnici koi go
objasnuvaat toa so prisustvoto na mastite omega 3 shto se
sodrzhat vo ovoj vid riba.
Dijabetesot i problemite so
pomnenjeto
Dijabeticharite se izlozheni na pogolem rizik od problemi
so pomnenjeto, poznato kako „blago kognitivno oshtetuvanje”,
zakluchile amerikanskite eksperti od Medicinskiot centar
na Univerzitetot Kolumbija.
Toa narushuvanje go karakteriziraat problemi so memorijata
i prepoznavanjeto. Prethodno sprovedenite istrazhuvanja
pokazhale deka toa mozhe da pretstavuva faza koja vodi kon
razvoj na Alchajmerovata bolest. Vo svetot 28 milioni
lugje se zaboleni od Alchajmerova bolest, od koi nad
milion vo SAD. Vo SAD ima i okolu 20,8 milioni lugje
zaboleni od dijabetes, bolest koja na globalno nivo
predizvikuva okolu pet otsto od smrtnite sluchai godishno.
Istrazhuvachite od Univerzitetot Kolumbija od pochetokot
na 90 godini na minatiot vek ja sledele sostojbata na 918
lica postari od 65 godini kaj koi postoele zgolemeni
faktori na rizik za zaboluvanje od srcevi bolesti, no nitu
kaj eden ne e registrirana demencija ili kognitivno
oshtetuvanje. Na ispitanicite sekoja godina ipol im bile
praveni testovi za fizichka, nevroloshka sostojba i
testovi za memorija. Megju niv 23,9 otsto boleduvale od
dijabetes. Posle shest godini, kaj 334 ispitanici se
pojavilo blago kognitivno oshtetuvanje. Kaj 160 ispitanici
se pojavil amneziski oblik na oshtetuvanje koj se doveduva
vo vrska so Alchajmerovata bolest.
Utvrdeno e deka dijabeticharite imaat golem rizik za
razvoj na spomnatoto oshtetuvanje, glavno vo negoviot
amneziski oblik, karakteristichen povekje po gubenjeto na
pomnenjeto otkolku po dezorientiranost i teshkotii vo
govorot.
KOSA
Mitovi i vistini
Dali studenata voda e dobra za kosata? Pomagaat li
pakuvanjata od maslinovo maslo i jajca? Raste li kosata
pobrgu ako ja machkate so posebni masla? Ako potvrdno
klimnete, ste nasednale na barem tri mita za nega na
kosata. Eve i zoshto:
1. MIT: Zholchki, maslinovo maslo, majonez i pire od
avokado se odlichni regeneratori
“Mrsnata hrana i masla na pochetok mozhebi i kje i dadat
na kosata chuvstvo na vlazhnost. No ovie sostojki se
zadrzhuvaat na kutikulite pravejkji gi teshki i masni”,
veli poznatata stilistka za kosa Eva Skrivo.
2. MIT: Ladnata voda go vrakja sjajot
Edinstveno shto studeniot tush vrakja e chuvstvoto na
stud. Kosata se shiri i sobira zavisno od vlazhnosta, a
temperaturata na vodata so toa nema nikakva vrska,
objasnuva Dzhim Hamer, hemichar od laboratorijata Чuster
od Masachusets.
3. MIT: Ocet i limonov sok se odlichni za sjaj na kosata
“Kiselkastite sostojki navistina deluvaat kako prirodni
sredstva za bistrenje. I nitu edno od niv ne predizvikuva
sushenje ili oshtetuvanje. Koristete gi povremeno, za da
gi otstranite nasobranite nechistotii. No ne preteruvajte
bidejkji mozhe da gi otstranite prirodnite masnotii koi
vsushnost i go davaat sjajot. Ako vekje koristete ocet ili
limonov sok razredete gi so voda - sovetuva Hamer.
4. MIT: Rastitelno ili ribino maslo go pottiknuva rastot i
ja pravi kosata pocvrsta
“Edinstven vitamin koj deluva na rastot na kosata e
biotinot. A hemiskite i toplinski oshtetuvanja koi nashata
kosa sekojdnevno gi pretrpuva kje imaat pogolemo vlijanie
na kvalitetot i rastot na kosata otkolku shto bilo kakov
dodatok vo prehranata bi mozhelo toa da go popravi - veli
Nil Sadik, dermatolog od Njujork Siti.
Izberete hrana spored
metabolizmot
Shto i da izedete, prosto se “lepi” na vas i “nema nachin
da go otstranite” ili, pak, smetate deka izgledate kako
shtica za peglanje i sakate da se zdebelite? Nitu ednata
ni drugata situacija ne mora da bidat znak na nikakva
bolest tuku, ednostavno, baven ili brz metabolizam - shto
samo znachi deka svojata ishrana mora da ja prilagodite na
sopstveniot metabolizam i kje izgledate tokmu kako shto
sakate.
Kako da znaete dali metabolizmot vi e brz, normalen ili
baven? Ova se simptomite: se budite umorni, vi se spie po
ruchekot, imate nizok pritisok, racete i stapalata chesto
vi se ladni, brgu dobivate vishok kilogrami, povremeno
chuvstvuvate naduenost, brzo se zamarate, navecher
zaspivate brzo, imate problemi so varenjeto, muskulite vi
se opushteni. Ako se prepoznavte vo maksimum chetiri
navedeni stavki, metabolizmot vi e brz, pomegju pet i
sedum - metabolizmot vi e normalen, a ako se prepoznavte
vo osum ili povekje stavki, imate baven metabolizam.
Ako metabolizmot vi e baven, toa znachi deka organizmot
bavno go sogoruva seto ona shto vo nego kje go vnesete.
Zatoa nautro i navecher, koga toj e najbaven, vnesuvajte
namirnici koi lesno se varat - kako testenini, leb ili
ovoshje. Za ruchek jadete belo meso ili riba, bidejkji
togash organizmot najbrgu raboti. Kje pomognat i
fizichkite vezhbi kako trchanjeto, velosipedizmot ili
lesnata gimnastika.
Ako metabolizmot vi e brz, najdobro e da zemate prilichno
jaglehidrati, bidejkji tie brgu sogoruvaat i davaat
povekje energija.
Za pojadok i vechera se preporachuvaat dvopek, integralen
leb i masnotii, a za ruchek proteini (crveno meso i
zelenchuk).
Bidejkji imate vishok energija, mozhe da se bavite i so
ponaporni sportovi; plivanje i tenis. Ako sakate svojot
metabolizam malku da go zabavite, vo toa kje vi pomognat
crvenoto meso i masnotiite.
Kaj licata so normalen metabolizam kilogramite najchesto
ne variraat; ako sepak malku se zdebelite, preporachlivo e
eden den da go sporeveduvate rezhimot na ishrana za baven
metabolizam, a sledniot za onie so brz. Mozhete da se
bavite so koja i da sakate fizichka aktivnost.
Zhenite se pijanat razlichno
od mazhite
Zhenite koi imaat problemi so pienjeto mozhe toa da go
manifestiraat poinaku otkolku mazhite, poradi shto
poteshko e da se zabelezhi deka pijat alkohol. Vo
studijata shto vkluchila 2.750 mazhi i zheni,
istrazhuvachite od Univerzitetot vo Minesota, Mineapolis
utvrdile deka mazhite i zhenite pokazhuvaat razlichni
simptomi koga imaat problemi so pienjeto. Na primer,
mazhite pochesto velele deka se prepivaat ili se
raspravaat, dodeka zhenite rekle deka chuvstvuvaat
depresija ili vina poradi pienjeto.
Psihologot Peni E. Nikol i nejzinite kolegi rezultatite od
studijata gi objavile vo zhurnalot “Alkoholizam: klinichko
i eksperimentalno istrazhuvanje”.
Po tradicija, stapkata na problemi so pienjeto i
zavisnosta od alkohol e povisoka kaj mazhite otkolku kaj
zhenite. No istrazhuvachite velat deka postoi prichina
poradi koja faktite se iskriveni na shteta na mazhite, a
toa se kriteriumite vo dijagnosticiranjeto na problemite -
kriteriumi shto bile utvrdeni glavno od studii na mazhi.
Bidejkji se posvetuva vnimanie na mashkite simptomi, kako
prekumerno pienje i agresivno odnesuvanje, toa znachi deka
ranite problemi so alkoholot kaj zhenite pominuvaat
nezabelezhani.
“Mozhno e da ne gi fakjame zhenskite simptomi”, veli Nikol.
Najnovite naodi pokazhuvaat deka bi bilo korisno da se
razvijat zhenski merila za problemite so alkoholot - ili
barem neutralni za dvata pola, velat Nikol i nejzinite
kolegi. No za toa kje bide potrebno povekje istrazhuvanje.
PRZHENO SVINSKO MESO SO PRAZ
500 gr. svinsko meso, 3-4 straka praz, tri suvi piperki,
crven i crn piper.
Isechete na parchinja 500 gr. svinsko meso bez koski,
izmijte go i stavete go vo sad da se przhi na maslo. Koga
kje se scrvi mesoto, dodajte go prazot isechen na pokrupni
parchinja. Suvite piperki isechete gi na parchinja i
dodajte gi koga kje omekne prazot, proprzhete gi zaedno so
mesoto i prazot i posipete gi so crven i crn piper. Se
servira so varen oriz, makaroni, pire od kompiri ili
salata.
TAVCHE SO KROMID I KOMPIRI
Zemete: dve-tri pogolemi glavici kromid, eden kilogram
kompiri, eden fildzhan oriz, maslo, magdanos, vegeta, crn
piper, crven piper i col.
Ischistete go kromidot, isechete go sitno i stavete go da
se przhi na tri-chetiri lazhici maslo. Dodeka go przhite
dodavajte po malku voda za da se razvari i da stane pomek.
Koga kje se proprzhi stavete go orizot, promeshajte go i
przhete go ushte malku, a potoa dodajte malku crven i crn
piper.
Izlupete gi kompirite i isechete gi na trkalca pa redete
gi na podmachkan pleh eden red kompiri, eden red kromid i
oriz. Posolete, dodajte malku vegeta i isechen magdanos,
pak stavete red kompiri i nalejte topla voda da se prekrie
jadenjeto. Potoa jadenjeto stavete go vo rerna da se peche.
Ova jadenje, po zhelba. mozhe da se prigotvi i so praz, a
vo nego mozhat da se stavat i suvi slivi i nane.
Se sluzhi toplo, so salata.
|
