GROZOMOREN ZLOCHIN SREDE BEL DEN VO SKOPJE
Zet ubi dedo, go rani shurata
Eden zaginat i edno povredeno lice e bilansot na krvavata presmetka shto se sluchi na bulevarot Treta makedonska brigada. Vo prestrelkata, zhivotot go zagubi 62-godishniot Musa Koshuta, a so povredi mina negoviot sin Dzhemo Koshuta (20), dvajcata od Skopje. Povredeniot e prenesen i zadrzhan na lekuvanje vo Gradskata opshta bolnica. Ubiecot otkako go storil deloto pobegnal vo nepoznat pravec. Po prezemenite aktivnosti, policijata go lishi od sloboda Shakir Shkriel(43).
Spored MVR prichina za ubistvoto se nesredeni semejni odnosi, bidejkji ubiecot Shkriel e zet za kjerka na Musa Koshuta. Utroto na bulevarot Treta makedonska brigada, Shakir go presretnal kombito marka “iveko”, sopstvenost na “Agro guma”, kade shto bil vraboten Musa, a vo koe se prevezuval i negoviot sin Dzhemo. Musa i Dzhemo otkako go zabelezhale Shakir, zastanale fizichki da se presmetaat so nego.
Dvajcata trgnale kon zetot koj vo toj moment izvadil pishtol i od nego ispukal povekje proektili kon Musa, usmrtuvajkji go na samoto mesto. Pri pukanjeto Dzhemo pochnal da bega, a Shakir se vdal po nego, pogoduvajkji go vo desnata podlaktica. Otkako go ranil i shurata, Shakir pobegnal. Po prezemenite merki, ekipa na mobilnata edinica go locirala i uapsila Shakir vo skopskata naselba Zhelezarnica. Kaj ubiecot se najdeni pishtol TT 7,62 mm i dve ramki, od koi ednata bila prazna, a vo vtorata imalo pet kurshumi. Protiv Shakir Shkriel po celosno raschistuvanje na sluchajot, policijata kje podnese krivichna prijava za ubistvo i ubistvo vo obid. (Vecher)

POCHNA SUDENJETO NA POSLEDNITE OBVINETI ZA „BACHILO”
Pravobranitelot tvrdi deka e namesten
- Se kolnam vo zhenata i vo decata deka sum nevin. So glava tvrdam deka sum samo zhrtveno jagne na notarot Nikola Stojmenovikj, koj se pretstavi deka e praven sovetnik vo Vladata na Vlado Buchkovski. Stojmenovikj donese pismo na koe imashe pechat od Vladata so napomena spornite predmeti za denacionalizacija itno da bidat resheni.
Vaka se braneshe zamenik-javniot pravobranitel Miodrag Stevanovikj, na pochetokot na sudenjeto vo koe toj e obvinet za zloupotreba na sluzhbenata polozhba vo sluchajot „Bachilo” i za nezakonskata denacionalizacija na zemjishte. Sudenjeto protiv nego i protiv arhivarkata Ljubica Minchorova, obvineta za pomaganje, e odvoeno od ostanatite obvineti vo „Bachilo”, koi pred dve nedeli bea osudeni na zatvorski kazni. Dvajcata se vo pritvor. Zamenik-pravobranitelot tvrdi deka e namesten.
- Mi se javi prijatelot Predrag Milosavlevikj i mi reche deka kje dojde so Stojmenovikj, koj navodno bil sovetnik vo Vladata. Toj donese pismo so tri reshenija na vtorostepenata vladina komisija za denacionalizacija i barashe itno da bidat resheni - reche Stevanovikj.
Iako predmetot ne trebalo da go raboti toj, tuku negov kolega, Stevanovikj go zavrshil so toa shto na reshenijata svoerachno zavel deka ne se vlozhuva upraven spor. Vaka pochnala i celata afera za koja notarot Stojmenovikj neodamna beshe osuden na 14 godini zatvor. Stevanovikj, otkako go zavrshil predmetot, preku notarot go pozdravil i togashniot premier Vlado Buchkovski.
Sudenjeto se odvivashe vo tenzichna atmosfera megju dvajcata obvineti, koi imaa razlichni svedochenja. Stevanovikj tvrdeshe deka Minchorova mu gi predala reshenijata, iako toa ne smeela da go napravi bidejkji predmetot trebalo da go raboti drug zamenik-pravobranitel. Poradi toa, Sudskiot sovet odluchi da gi soochi Stevanovikj i Minchorova, tie bea svrteni eden kon drug i se gledaa vo ochi.
- Kako mozheshe da mi go napravish ova. Jas sum samohrana majka, a mojata kjerka ne znae koj i' e tatko. Dodeka sum vo zatvor, taa e na ulica i e ostavena na milost i na nemilost. Ako sum ti gi predala spornite predmeti, toa za mene bi znachelo smrtna kazna - mu se obrati arhivarkata na svojot poraneshen kolega.
Toj nervozno ja gledashe i se obiduvashe da i' objasni deka ne ja namestil.
- Vo nitu eden moment jas ne te obviniv. So glava garantiram deka ti mi gi dade reshenijata - odgovori Stevanovikj.
Spored obvinenieto, vo 2005 godina vo Javnoto pravobranitelstvo pristignale tri reshenija od vladinata vtorostepena komisija za odluchuvanje po prashanja od denacionalizacijata. Reshenijata gi primila arhivarkata, a potoa mu gi predala na Stevanovikj, koj svoerachno zavel deka ne se vlozhuva upraven spor. Taka ovozmozhil reshenijata da stanat pravosilni iako ne bil ovlasten da postapuva za niv. Po ova, reshenijata bile isprateni vo Katastarot, a ottamu izdale imotni listovi. (Dnevnik)

TATKO I SIN PRITVORENI PORADI UBISTVOTO PRED “RASCHEKOR”
Go ubile poradi razlika od 100 denari
Tatko i sin, vraboteni kako obezbeduvachi vo nokjniot klub „Raschekor” vo Bitola, se osomnicheni deka pred diskotekata go ubile Milenko Stanikj (37) od Bitola. Pedeset i trigodishniot D.N. i negoviot sin J.N. (24) se privedeni i vekje go izdrzhuvaat triesetdnevniot pritvor.
Policiskata istraga utvrdi deka Milenko Stanikj, zaedno so dve devojki, bil gostin vo „Raschekor” do 4,30 chasot, a pred krajot na rabotnoto vreme, zapochnal da se rasprava so eden od kelnerite okolu visinata na napravenata smetka. Neoficijalno, smetkata iznesuvala 1.200 denari, no Stanikj smetal deka treba da plati 1.100 denari i mu napomenal na kelnerot deka ne e fer da go krade za 100 denari, oti sekoja vecher se zabavuval vo diskotekata. Napomosh bilo povikano obezbeduvanjeto na klubot, koe najprvo go otstranile Milenko od objektot, a potoa nadvor i fizichki go napadnale. Tatkoto i sinot so kloci, tupanici i zasega neidentifikuvan tvrd predmet, mu nanele na Stanikj teshki telesni povredi po glavata i teloto, od koi toj pochinal. Od izvrshenata obdukcija bilo konstatirano deka na teloto i glavata na pokojniot imalo povekje povredi, megjutoa prichina za smrtta e teshkata povreda nanesena od tvrd predmet, koja predizvikala faktura na glavata i obilno krvavenje vo mozokot. (Utrinski vesnik)

NOV INCIDENT SO OBEZBEDUVANJE NA NOKJEN KLUB
Pretepan 24-godishen bitolchanec vo Kravari
Vlatko Razmovski, 24-godishen bitolchanec brutalno bil pretepan vo nokjniot klub „Kapitol Hil” po shto e hospitaliziran vo bitolskata klinichka bolnica i zadrzhan na opservacii. So natecheno lice i pomodreni usni raskazhuva deka go napadnale chetvorica od obezbeduvanjeto na klubot okolu 3 i pol chasot po polnokj.
Eden chas prethodno tamu se zabavuval so svoeto drushtvo, no veli deka nemalo nikakov problem za da dojde do incident. Koga izleguval od toaletot bez nikakva najava dobil udar po glavata. Gi poznaval napagjachite, no veli deka ne gi znae motivite za napadot.
„Me udiraa so predmeti. Po nekoe vreme dojde sluchajno prijatelot so koj bevme zaedno i me spasi. Inaku, koj znae shto kje se slucheshe, krvnichki mavaa so predmeti, so shipki...”, veli Razmovski.
Lekarite konstatiraa povredi na glavata i teloto, no nema frakturi. Sepak zaradi opservacija od strana na maksilofacijalen hirug na bolnica toj beshe zadrzhan vo bolnica.
„Pacientot e donesen vo 4 chasot nautro so povredi po glavata i gradniot kosh, najverojatno od tapi predmeti. Napraveni se snimanja. Osven nabienici ne se konstatirani frakturi”, izjavi d-r Dimche Kuzmanovski, direktor na bitolskata klinichka bolnica.
Klubot „Kapitol hil”, vo atarot na selo Kravari, poznat po svojata nokjna kabare programa go obezbeduva agencijata “005 Sigurnost” od Bitola. Sopstvenikot na nokjniot klub Ljupcho Gjorgievski, koj e na sluzhben pat vo Italija telefonski izjavi deka prichina za incidentot bile provokacii od lica bliski na drugi agencii za obezbeduvanje.
Policijata raboti na sluchajot i podgotvuva krivichni prijavi za nasilstvo. (Kanal 5 TV)

MVR OBVINUVA
Grcija ja kochi istragata za sluchajot Chochorovska
Grchkite vlasti ja poprechuvaat celokupnata istraga okolu sluchajot so shvercot na kokain, obvini Ljupcho Todorovski, direktor na Biroto za javna bezbednost. Neoficijalno, doznava “Vecher” od diplomatski izvori, grchkite vlasti ja proshirile istraga na svoj teren za zaplenata na 480 kg heroin. Tie vekje imaa nekolku novi osomnicheni i dodatni informacii koi ne sakaat da gi spodelat so makedonskata policija. Toj istakna deka so grchkite kolegi nemalo nikakva razmena na informacii, iako vo megjuvreme kaj niv bila proshirena istragata i imalo novi osomnicheni lica. Grchkite policiski vlasti odbile kontakt so MVR povikuvajkji se na zakon za zashtita na informacii na grchki gragjani. Tokmu poradi toa Todorovski kontaktiral so visoki pretstavnici na amerikanskata DEA i so SEKI Centarot vo Bukuresht preku koi pobaral informacii za sluchajot od grchkite kolegi. Toj oficijalno go povika direktorot na grchkoto biro za javna bezbednost da dojde vo Skopje za da razmenat informacii okolu ovoj sluchaj. Za razlika od Grcija, sorabotkata so srpskite i crnogorskite vlasti bila odlichna.
Spored Todorovski, pred zaplenata na 486 kilogrami kokain, vekje imalo shest ostanati turi na shverc na ovaa droga. Vo drugite sluchai drogata bila skriena na identichen nachin vo kanti so polikolor, a transportot bil organiziran od istite firmi i se dvizhel po istata marshruta.
Koga makedonskata policija kontaktirala so venecuelskite vlasti, dobila informacii deka niedna od firmite koi go vrshele izvozot ne postoela vo registarot na taa zemja.
Vo megjuvreme postapkata za ekstradicija na Chochorovska e vo Ministerstvoto za pravda na Srbija, koe kako krajna instanca odluchuva dali taa kje bide isporachana na makedonskite vlasti. Ottamu informiraat deka na sluchajot vekje pochnale da rabotat, no i deka se ushte bilo rano za konkretna informacija. Se pretpostavuva deka vo dogleden period ekstradicijata na Chochorovska nema da bide mozhna, bidejkji postoi golema verojatnost taa da dobie srpsko drzhavjanstvo i da ne bide ekstradirana vo Makedonija. (Vecher)

Obid za ubistvo na dve lica vo Petrovec
Obid za ubistvo na dve lica, zhiteli na skopskoto selo Petrovec, soopshti MVR. Spored oficijalnite podatoci, okolu polnokj, Enis L. (27) od selo Petrovec so ogneno oruzhje vlegol vo dvor vo sopstvenost na Robert Z. (25) i se obidel da gi ubie majkata i bratot na Robert, Julijana Z. (45) i Nenad Z. (23).
MVR soopshti deka obidot za ubistvo se sluchil neposredno po tepachka vo koja shto uchestvuvale Enis L., Edis L. (25) i Faruk L. (40), site od selo Petrovec od edna strana i Robert Z. od druga strana.
Enis L. vo tepachkata se zdobil so skrshenica na nosot poradi shto otishol doma, zemal pishtol i doshol vo kukjata na Robert Z. Otkako ne go nashol doma, nasilno go izvadil negoviot brat Nenad Z. vo dvorot na kukjata i fizichki go napadnal udirajkji go so rachkata od pishtolot vo predelot na glavata. Nenad Z. uspeal da izbega po shto Enis L. ispukal nekolku kurshumi vo istiot pravec kako i kon Julijana Z. koja izlegla vo dvorot, no ne uspeal da gi pogodi. MVR naveduva deka otkako napagjachot snemal kurshumi vo ramkata se dal vo begstvo. (A1 TV)

VO FALISHE SHOKIRANI PO UBISTVOTO NA DOKTOROT VO AMERIKA
Koj go izmasakrira Dzhimi Nikolovski vo Detroit?
Grozomorno ubistvo kako vo horor filmovite. Vaka vo tetovskoto selo Falishe, od kadeshto mu e potekloto na lekarot Dimche Nikolovski (40), se komentira nastanot vo amerikanskiot grad Detroit, kade shto minatata nedela okolu 23 chasot vo negovata ordinacija prvin so ostar predmet bil izboden, a potoa mu bile isecheni veni vo predelot na vratot i racete. Strupolen vo krv i bez znaci na zhivot prvin go zabelezhala negovata sopruga Natalija, koja vo momentot na zlostorstvoto se naogjala vo edna od prostoriite na udobnata semejna kukja, a prethodno denot zaednichki go pominale na izlet.
Vo Detroit bil izvrshen pogreb, a vo ist den i od isto semejstvo, Falishe se prosti i od Vlado Nikolovski, roden striko na ubieniot lekar. Vo Falishe semejstvoto Nikolovski go smetaat za najgolemo i rechisi celo selo beshe vo zhalost.
„Iako retko doagjashe Dimche, kogo vo Amerika go vikaa Dzhimi, imashe chudna chovechka privlechnost. Obrazovanieto blagovremeno go zavrshi. Stana lekar, a potoa specijalizirashe ortopedija. Razvi golem semeen biznis ne samo vo Detroit, kade shto bil priznat lekar so ugled, struchnost i visoko dostoinstvo. Biznisot vo medicinata go proshiril ushte vo drugi dve drzhavi na SAD - Ohajo i Florida. Mu pomagala i negovata sestra Lidija (50), koja isto taka e lekar. Na trite mesta oformil visokostruchni ekipi”, ni zboruvashe negoviot blizok rodnina Voislav Vojnovski.
Prvo semejstvo shto od Falishe zaminalo so iselenichka viza vo Detroit bile roditelite na Dimche - Mladen i Dushanka Nikolovski. Vo tetovskiot kraj Mladen, pokraj shivach, bil poznat kako harmonikash, koj vo 1964 godina go preletal Atlantikot i ostanal vo Detroit. So sebe ja imale i kjerkata, togash sedumgodishnata Lidija, koja svoeto obrazovanie go steknala vo Amerika kade shto formirala svoe semejstvo. Dimche- Dzhimi, se rodil tri godini po zaminuvanjeto. Kako i mnogu drugi, Mladen zapochnal so shivachkiot zanaet so shto se zanimaval i vo Tetovo. Tamu solidno mu se razvil biznisot, stanuvajkji vistinski fabrikant vo svojata dejnost. Pokraj ekonomijata, celosno im bil posveten na decata koi stanale poznati lekari. Pred povekje od 10 godini Dimche oformil svoe semejstvo. Se ozhenil so Natalija, iselenichka vo SAD, inaku po poteklo od tetovskoto selo Preljubishte. Vo brakot imale dve mashki deca, a sega ja ochekuvale tretata rozhba. Se vbroile vo redot na bogati Amerikanci od makedonsko poteklo. Ne go zapostavi i svoeto selo vo Makedonija kade shto tatko mu ostavi semejna kukja so golem dvor i ushte 15 dekari obrabotlivo zemjishte. (Utrinski vesnik)

Drogata vo Kumanovo ja odnese i 52-ta zhrtva
SVR Kumanovo po 52 pat konstatira deka ushte eden mlad zhivot e zaguben poradi predoziranost od droga. Mladiot S.L. (29) od lipkovskoto selo Lojane e 52-ta zhrtva na drogata na poshirokoto podrachje na Kumanovo, od 1994 godina do denes, otkako opshtinskata komisija za borba protiv drogata go sledi razvojot na nastanite. Zasega samo go sledi, poradi toa shto od formiranjeto na ovaa komisija, koja povremeno raboti so podolgotrajni vremenski prekini, ne e storeno rechisi nishto narkoepidemijata da bide sprechena. SVR Kumanovo so godini ne mozhe da se spravi so nekolku semejstva shto go drzhat biznisot so preprodazhbata na drogata. Tie go podelija i gradot na nivni zoni na interes, a poslednite nekolku godini zarabotenite pari od narkobiznisot gi investiraat vo legalni biznisi i poleka vleguvaat vo instituciite na sistemot.
Trendot na predoziranje vo Kumanovo ne opagja vekje cela decenija, a ona shto e najstrashno e namaluvanjeto na vozrasta na t.n. „probatori” ili uchenici shto prvpat probuvaat droga. Taa vozrast denes e dvanaeset i pol godini. Spored policiskite podatoci, vo Kumanovo ima 756 registrirani narkozavisnici, od koi 10 otsto se od zhenski pol. Problem e shto ovie brojki ne se tochni vo odnos na realnata slika od kumanovskiot asfalt. Pretpostavka e deka e golem brojot na neregistrirani zhrtvi na drogata, neprijaveni od verski i drugi prichini. Zatoa se pretpostavuva deka vistinskiot broj na zhrtvi e najmalku 40 otsto pogolem.
Brojot na narkozavisnicite vo Makedonija se dvizhi od 15 do 20 iljadi, pokazhuvaat neoficijalnite podatoci na nevladinite organizacii. Spored oficijalnite podatoci na MVR, lani imalo 709 zavisnici od droga i 583 novi registrirani sluchai. Vo 2006 godina od predoziranost pochinale osum lica. Najchesto koristeni drogi vo zemjata se heroinot, kokainot, kanabisot i, vo pomala mera, ekstazi. (Vreme)

VO SKOPSKATA NASELBA SHUTO ORIZARI
Ushte edna smrt na narkozavisnik
“Go ubija nashiot brat, nashite vnuci ostanaa bez tatko”. Ovie zborovi echea vo naselbata Shuto Orizari koga semejstvoto Mustafovi dozna deka nivniot brat, trieset i osumgodishen tatko na chetiri deca, Sebastijan Mustafa pochinal vo Klinichkiot centar. Semejstvoto na Sebastijan tvrdi deka prichina za smrtta na nivniot rodnina bilo tepanjeto na pripadnici na edinicata „Alfi”. Vo MVR pak soopshtuvaat deka Mustafa posleden pat imal kontakt so policijata na 13 april.
- Pred shest dena „alfite” go fatija Sebastijan vo centarot na Shuto Orizari i bez nikakov nalog za apsenje go piknaa vo avtomobil i go odnesoa vo mestoto poznato kako igralishte „Napredok”. Tamu pochnaa da go tepaat, mu skrshija edno rebro i go odnesoa dve ulici podaleku i go ostavija. Sosedite go donesoa Sebastijan doma, pa koga se osvesti pochna da ni raskazhuva kako go tepale i deka chuvstvuva bolka vo rebrata. Celoto telo mu beshe vo modrinki - veli Sali Mustafa, brat na pochinatiot.
Toj objasnuva deka Sebastijan go odnele na lekar, kade shto ne sakale da go primat bidejkji nemal knishka.
- Koga mu ja donesovme knishkata pak ne go primaa, pa trebashe da reagira gradonachalnikot na Shuto Orizari. Otkako go primija, mu napravija snimki, koi pokazhaa deka edno rebro mu e skrsheno, i ni beshe kazhano deka Sebastijan bil tepan - dodava Sali.
Po eden den prestoj vo bolnicata, Sebastijan pochinal vo chetvrtokot, vo 20 chasot.
Sosedite na pochinatiot velat deka Sebastijan bil korisnik na narkotichni sredstva, no i deka bil dobar sosed, koj se odnesuval pristojno kon site.
- Znaeme deka toj koristel droga, no sekoj chovek ima pravo na svoj sopstven zhivot. Ova e vtor sluchaj „alfite” da ni ubijat chovek. I nie Romite sme lugje. Narkomani ima i kaj drugite etnikumi, pa niv ne gi tepaat, tuku samo Romite - veli revoltirano zhitel na Shuto Orizari.
Od MVR oficijalno informiraat deka pochinatiot Mustafa posleden pat bil priveden na 13-ti ovoj mesec, za shto postoi sluzhbena beleshka vo PS „Chair”. Ottogash toj nemal nikakov kontakt so pripadnici na ministerstvoto. Spored MVR, postojat mnogu nelogichnosti vo ovoj sluchaj. Ne bila izvrshena obdukcija vrz teloto na Mustafa, taka shto spored niv obvinuvanjata deka toj pochinal od policiska brutalnost bile izbrzani. Ottamu go povikuvaat negovoto semejstvoto, dokolku se somneva, da ja dostavi dokumentacijata i da napishe pretstavka do Sektorot za vnatreshna kontrola za da bide otvorena istraga.
Sebastijan Mustafov bil registriran narkozavisnik i storitel na desetina sitni krazhbi. (Vreme)

CHUVARITE VO ZATVORITE SE BOGATAT OD STARI MOBILNI
Muabet po telefon vo pritvor chini 500 evra!
Petstotini evra od pritvorenik e cenata shto se plakja za da se vnese mobilen telefon vo pritvorska kjelija, tvrdat dobroupateni izvori. Parite, kako shto doznavame, im se davaat na raka na nadzornicite vo istrazhniot zatvor. Za vozvrat, pritvorenikot dobiva star telefon so pripejd-kartichka za da mozhe da komunicira so najbliskite.
Licata na koi im e opredelena merka pritvor, osven so advokatite i so rodninite do prvo koleno (i toa samo dvapati vo mesecot), nemaat nikakvo zakonsko pravo da komuniciraat so treti lica, za da ne vlijaat na svedocite i da ne ja poprechuvaat istragata. Tokmu od ovie prichini, licata shto se tovarat za isto krivichno delo ne smeat da bidat smesteni vo ista kjelija, pa duri ne smeat ni da dojdat vo kontakt za vreme na 30-minutnata proshetka vo istrazhniot zatvor. Iskustvoto na delo, sepak, go dokazhuva sprotivnoto.
- Vo kjelijata bevme petmina i sekoj od nas imashe pari. Dodeka si vo pritvor ne smeesh da vnesesh telefon, nitu pak da ostvarish kontakt so treti lica, osven so advokatot. Sepak, ushte vtoriot den vo pritvor, chuvarot ni reche deka ako sakame da dobieme mobilen telefon, sekoj od nas treba da plati po 500 evra. Na raka mu dadovme 2.500 evra i toj utredenta ni donese star mobilen telefon so pripejd-kartichka - raskazhuvaat nashite izvori.
Mobilnite telefoni pritvorenicite najchesto gi chuvaat skrieni megju iskrshenite plochki vo klozetot. Cenata za telefonot vo pritvorskata kjelija, spored nashite izvori, zavisi i od finansiskata polozhba na pritvorenikot. Za onie pritvorenici za koi nadzornicite znaat deka imaat pari, cenata e 500 evra, a za drugite se dvizhi od 50 do 100 evra za star telefon. Pritvorenite lica razgovorite po telefon najchesto gi vrshat piknati pod krevetite.
Kako shto doznavame, tie najslobodno mozhat da se slushnat so rodninite, a nekoi od niv duri dogovarale biznisi, kontaktirale so svedocite i si porachuvale hrana i pijalaci. Del od hranata ili od cigarite shto na pritvorenicite im gi nosele rodninite, zadolzhitelno zavrshuval kaj nadzornicite.
Biljana Zefikj, direktorka na istrazhniot zatvor vo Shuto Orizari, priznava deka problemot so vnesuvanje mobilni telefoni vo pritvor postoi, pa tokmu zatoa dvajca nadzornici pred dve nedeli dobile otkazni reshenija. (Vreme)

PRI RACIJATA VO MOTELOT VO ZHEROVJANE
I policajci mushterii kaj Bugarkite
Trojca policajci, od koi edniot so tugj policiski bedzh vo rakata, bile zateknati vo policiskata racija vo nokjniot bar “Orient AS”, koga pred nekolku dena bea otkrieni 11 stranski drzhavjanki, koi tamu rabotele nelegalno kako kelnerki i tancherki. Policajcite se identifikuvani pri pretresot na gostite. Piele pivo koga upadnale nivnite kolegi. Policiski izvori velat deka vo toj moment tie ne bile na dolzhnost, no gi nosele i gi pokazhuvale policiskite znachki, shto e protiv policiskite propisi.
MVR posebno kje go ispituva ovoj segment od sluchajot, zashto zloupotreba na policiskata znachka e kaznivo spored policiskiot pravilnik. Nashite izvori velat deka inspektorite kje se zanimavaat i so toa dali nivnite kolegi znaele za nelegalniot biznis vo “Orient AS”, dali koristele seks-uslugi od devojkite shto gazdata gi kriel vo bunker, a ne go prijavile toa.
Za toa koj se bil kako gostin i koj koristel seks-uslugi vo barot “Orient AS”, policijata ochekuva da dobie podatoci od zaplenetiot kompjuter vo lokalot, otkako nalog za veshtachenje kje dade nadlezhniot istrazhen sudija. Kako i povekjeto ugostitelski objekti, i ovoj nokjen bar imal postaveni video-kameri, od bezbednosni prichini. No, pokraj evidentiranjeto na gostite koi vleguvale, prestojuvale i izleguvale od lokalot, spored prognozite na inspektorite, mozhno e da ima i video snimki od gostite dodeka koristele seks uslugi.
“Ochekuvame deka po izvrshenoto veshtachenje na materijalot vo zaplenetiot kompjuter, kje dobieme novi dokazi, koi se od sistemot za video nadzor, koj bil vnatreshno instaliran vo objektot 'Orient-AS' od Zherovjane”, izjavi ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska, koja zaedno so bugarskiot konzul i bugarskoto policisko atashe vo Makedonija gi poseti i razgovarashe so 23-te devojki, kolku shto vkupno evakuirashe policijata vo dvete posledni racii vo nokjnite barovi vo reonot na Gostivar i Tetovo. Megju ovie devojki imalo i edna maloletnichka.
Pokraj Jankulovska, bugarskiot konzul i policiskiot atashe na bugarskata ambasada vo Skopje gi ohrabruvale bugarskite drzhavjanki da ne se plashat i pred sudot da svedochat kako doshle vo Makedonija, shto im se sluchuvalo vo barot vo Zherovjane, kako bile tretirani, na shto se bile prinudeni da rabotat, koj gi naveduval na prostitucija...
Konzulot im ukazhal na devette Bugarki i deka ako sorabotuvaat so ovdeshnite policisko-sudski organi, po zatvoranjeto na sluchajot, kje si se vratat dostojno doma. No, ako ne go pobedat stravot i ne svedochat, po vrakjanjeto vo Bugarija, spored tamoshnite zakoni, nim kje im bidat odzemeni pasoshite pet godini, za da ne mozhe da ja napushtat zemjata i da ne ja brukaat povtorno vo stranstvo.
Okolu objektot kade shto se smesteni devojkite od Zherovjane mozhe da se zabelezhi silno policisko obezbeduvanje so avtomatsko oruzhje. Doznavame deka imalo povekje javuvanja so baranja i zakani, no i so molbi nekoi devojki da bidat pushteni, zatoa shto navodno klientite bile vljubeni vo niv. Istragata treba da utvrdi dali nekoi od klientite navistina se vljubuvale, ili toa e samo finta za da se pokazhe deka tie ne bile zhrtvi na seksualno i trudovo maltretiranje, tuku bile ljubovnici. Navodno, nekoi duri sakale i da gi venchaat.
Vo prifatniot centar devojkite treba da se priviknat na novite uslovi za zhivot. Nekoi ne sakale da gi predadat shminkite, a tanga gakjichkite i chipkani gradnici moraat da gi zamenat so pamuchna dolna obleka. (Vest)

Bitola dobi afera so stanovi slichna na „Fi-kom”
Bitola stana zhrtva na afera slichna na izmamite so stanovi na skopskata firma „Fi-kom”. Pedeset i petgodishniot skopjanec Pavle Konstantinov, sopstvenik na DOO „Pako”, zavrshi vo pritvor poradi izmama. Toj skluchuval dogovori so gragjani za prodazhba na stanovi, koi vekje bile dadeni pod hipoteka, so shto gi oshtetil za 350 iljadi evra. Gragjanite koi na raka uplatile stanovi preku ovaa firma se ochajni i vo panika. Stravuvaat deka kje ostanat i bez pari i bez stanovi.
SVR-Bitola podnese do Osnovnoto javno obvinitelstvo poseben izveshtaj protiv Pavle Konstantinov poradi izmama. Toj na ulica „13 Juli” bb vo Bitola trebalo da gradi stanben i deloven prostor, no pri izgradbata ne bil pochituvan predvideniot rok za gradba. Istovremeno skluchuval dogovori, pri shto primil nad 350.000 evra. Del od stanovite Konstantinov gi prodal na fizichki lica, iako prethodno gi stavil pod hipoteka. Istrazhen sudija mu odredi merka pritvor vo traenje od 30 dena.
Stojan Zmejkovski e eden od izmamenite gragjani koi kupuvale stanovi od ovaa firma. Toj veli deka za stan od 42 kvadratni metri, platil vo gotovo 24.000 evra. „Stanot trebashe da go dobijam vo fevruari minatata godina.Bidejkji ne beshe gotov vo predvideniot rok, mi beshe recheno deka kje dobijam dukjan vo prizemjeto. Sega ne znam dali mojot stan e prodavan i na drugi lica, no mi e somnitelno shto mesto stanot shto go imav uplateno, mi davaa drug”, veli Zmejkovski.
Uplasheni, kupuvachite na stanovite angazhirale advokat i preku nego pobarale vremena mera so koja baraat izveduvachot na rabotite da ne mozhe da gi otugjuva stanovite ili delovnite prostorii. „Dva pati Konstantinov beshe povikuvan na sud, no ne se pojavi”, naglasuva Zmejkovski. Stanbenata zgrada e zakluchena i vrz nea zasega ne se izveduvaat nikakvi gradezhni raboti.
Neoficijalno se zboruva deka kupuvanjeto na stanovite od ovaa firma bilo somnitelno ushte od samiot pochetok. Stanovite, navodno, gi gradela firmata „Pelagonija gradba” chij osnovach e poznatiot sopstvenik na veledrogerijata „Panovski”, Zlatko Panovski. Parite za stanovite kupuvachite gi davale ili kaj Pavle Konstantinov, nekoi kaj Panovski, a drugi preku zhiro-smetka na „Pako”. Parite za uplata na stanovite gi zemale vo kesh. Za takvata kupoprodazhba na kupuvachite im izdavale samo „kasa primi”, koi se edinstveniot dokument shto go poseduvaat kupuvachite. Vo ovaa afera najverojatno kje nastrada i semejstvoto na poraneshniot javen obvinitel Aleksandar Prchevski. Spornata zgrada na ul.„13 Juli” bb e podignata na zemjishte sopstvenost na soprugata na Prchevski. Gospogjata Lidija Prchevska i nejziniot brat se dogovorile so Konstantinov da mu go otstapat zemjishteto koe go dobile vo nasledstvo od nivniot tatko, a za vozvrat da dobijat stanovi vo zgradata.
„Iznenadeni sme i ne znaeme kako kje zavrshi celata ovaa rabota”, veli Lidija Prchevska. (Utrinski vesnik)

SEMEJNO NASILSTVO VO KUMANOVO
Sin krvnichki si ja pretepal majkata
- Pred nekolku dena izbegav od doma i se zasolniv kaj drugi lugje, zashto mi e strav od sin mi. Koga se vrativ, toj pochna da me pcue zashto ne sum bila doma, a potoa ja zede kujnskata lopatka i pochna so nea da me udira po tabanite, velejkji mi deka tuka nema da se poznavaat modrinki, so nasolzeni ochi i so modrinki po liceto kumanovkata Mira Stojmanovska (60) ja raskazhuva svojata potresna prikazna. Taa bila brutalno pretepana od svojot sin edinec Miki (29). Otkako lopatkata od udarite se skrshila, Miki zel metalna shipka od kornizata, pa prodolzhil da ja udira majka si po teloto, po prstite na racete, da ja fakja za gusha i da ja davi, a taa ne smeela nitu glas da pushti.
- I toa ne mu beshe dovolno da go isturi besot, pa izleze vo dvorot i donese edno drvo so koe prodolzhi da me udira, pcuejkji me - veli Mira.
Policijata po incidentot go privela Miki i protiv nego podnela krivichna prijava. Istrazhen sudija mu odredil 30-dneven pritvor. Koga bil priveduvan, Miki se obidel da izbega, no padnal preku ograda i se samopovredil. Spored policijata, toj bil registriran zavisnik od drogi i problematichen chovek.
Kumanovkata veli deka ova e samo edno od mnogubrojnite pretepuvanja od sopstveniot sin vo poslednite desetina godini, koi, kako shto veli, bile bez nikakva prichina. Dodeka bil zhiv soprugot, i nego sinot go tepal so stol i so se' shto kje mu se nashlo vo blizina. Roditelite ne znaele kako da se spravat so sinot, pa chesto begale od doma. Edno vreme se zasolnile vo Bugarija, mislejkji deka toj kje se smiri. Megjutoa, nivnite maki so sinot i natamu prodolzhuvale.
- Po pretepuvanjata samo ednash lezhev vo bolnica, no nitu od toa nemashe fajde, zashto Miki i tamu me najde. Dojde, me prasha zoshto sum vo bolnica, pa me izvadi nadvor i sosila me stavi vo avtomobil i me vrati doma, po shto pak me pretepa - raskazhuva Mira.
Taa dodava deka Miki bil edna godina vo zatvor zashto mu pronashle droga, no smeta deka toj ne e zavisnik. Kratok period po zatvorot bil miren, a potoa pak si prodolzhil po staro.
Mira veli deka teshko oti kje mozhe da izdrzhi ushte edno pretepuvanje, bidejkji se plashi deka Miki nabrzo kje bide pushten od pritvor. Taa se iznenadila koga po priveduvanjeto ne bila povikana kaj istrazhniot sudija. Koga samata otishla i go videla Miki so odvrzani race, se isplashila deka toj kje izbega i pak kje ja pretepa.
- Ja prashav sudijkata zoshto go pushtila so odvrzani race, a taa mi reche, nie nemame pravo da go drzhime vrzan, toj dosega ne bil prijavuvan. I rekov deka toa ne e vistina. Togash se soblekov da i' pokazham kolku sum pretepana - veli Mira. (Dnevnik)