VO POSLEDNOTO OBRAKJANJE DO NACIJATA
Putin ja napadna nadvoreshnata politika na SAD
Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin ja napadna nadvoreshnata politika na SAD i apelirashe za obnovuvanje na tradicionalnite vrednosti vo agresivniot govor za idninata na Rusija otkako toj kje se povleche od pretsedatelskata funkcija slednata godina. Vo svoeto posledno godishno obrakjanje pred pratenicite Putin izjavi deka kje gi suspendira obvrskite na Rusija spored dogovorot za konvencionalnite sili vo Evropa i delumno go povrza toa so amerikanskite planovi za postavuvanje na raketen shtit vo istochna Evropa. Toj ne dade jasen odgovor na prashanjeto shto gi preokupira nabljuduvachite na Kremlj i investitorite - komu kje mu dade poddrshka da bide negov naslednik otkako kje mu isteche vtoriot i posleden mandat vo idniot mart.

MOSKVA MU E LUTA NA TALIN
Prekin na diplomatskite odnosi so Estonija?
Pretsedatelot na ruskiot Sovet na federacijata Sergej Mironov povika na prekinuvanje na diplomatskite odnosi so Estonija poradi demontiranjeto na Spomenikot na sovetskiot vojnik od centarot na Talin. "Ve povikuvam da usvoite rezolucija shto kje bide adresirana do pretsedatelot, so preporaka za prekin na diplomatskite odnosi so Estonija”, izjavi Mironov pred pratenicite vo Gorniot dom na ruskiot parlament. I shefot na ruskata diplomatija Sergej Lavrov izjavi deka nastanite vo Estonija kje imaat seriozni posledici za odnosite na zemjata so Rusija. "Toa e skvernavenje i kje ima seriozni posledici po rusko-estonskite odnosi. Takvite aktivnosti ne mozhe da ne se odrazat i vrz ruskite odnosi so NATO i so EU, zashto tie primile vo svoite redovi drzhava koja grubo gi narushuva vrednostite vrz koi se izgradeni Unijata i evropskata kultura, kako i demokratijata voopshto”, dodade Lavrov.
Vo sudirite megju policijata i mladite etnichki Rusi koi protestiraa poradi demontiranjeto na spomenikot zagina eden drzhavjanin na Rusija, a imashe desetici povredeni i stotici uapseni.

IRAN
Policijata apsi razgoleni zheni
Iranskata policija pochna akcija protiv stilot na oblekuvanje na Irankite pred visokite letni temperaturi da gi namamat da go prekrshat strogiot islamski kodeks na oblekuvanje. Vakvite akcii stanaa sostaven del od iranskiot zhivot vo leto, koga policijata se soochuva so golem broj mladi zheni koi gi stavaat na proba granicite na zakonot so pokusa obleka vo posvetli boi. Spored strogiot sherijatski zakon vo Iran shto beshe voveden po revolucijata vo 1979 godina, zhenite se prinudeni da ja pokrivaat glavata, da nosat dolga shiroka obleka za da ja prikrijat figurata i da ja zashtitat skromnosta. Prekrshitelite mozhe da bidat kazneti so kamshikuvanje, parichni kazni ili zatvor. Sepak, mnogu mladi zheni, osobeno vo pobogatite urbani oblasti, ne go pochituvaat tradicionalnoto pokrivanje od glava do petici, nosat kapri pantaloni, tesni i kusi palta i shamii vo veseli boi navlecheni nazad taka shto se gleda mnogu kosa. Islamskiot kodeks na oblekuvanje povekje se pochituva vo siromashnite predgradija i vo ruralnite sredini. Policijata vo Teheran dosega predupredila povekje od 1.300 zheni deka ne go pochituvaat kodeksot, a 59 od niv se dadeni na sud.

POLSKA
Kachinski: "Ne e dobro da se zgolemuva brojot na homoseksualcite”
"Ne e vo interes na opshtestvoto da se zgolemuva brojot na homoseksualcite”, izjavi polskiot premier Jaroslav Kachinski kako odgovor na odlukata na Evropskiot parlament za isprakjanje misija shto kje gi ispituva homofobichnite izjavi na visoki polski rakovoditeli. "Nikoj ne gi ogranichuva pravata na homoseksualcite vo Polska”, istakna Kachinski, koj e lider na konzervativnata partija Pravo i pravednost. Minatiot mesec zamenik ministerot za obrazovanie Miroslav Ozhehovski izjavi deka nastavnicite koi propovedaat "homoseksualna kultura” vo polskite uchilishta kje bidat otpushteni od rabota.

PERU
Staorcite napagjaat!
Vladata na Peru proglasi vonredna sostojba vo celata zemja poradi naezdata od staorci, a megju naselenieto se shiri strav od mozhni zarazi. Prichina za masovnoto razmnozhuvanje na staorcite i na drugite glodachi shto gi preplavija sheste peruanski regioni, vkluchuvajkji go i glavniot grad Lima, se visokite temperaturi. Povekje od 150.000 lugje vekje se zarazeni od kasnuvanja na ovie zhivotni, a vlastite se vo panika od mozhnosta glodachite da gi napadnat magacinite so hrana, pa zarazata da pochne da se shiri so golema brzina. Sanitarnite sluzhbi vrshat masovni deratizacii, no zasega tie nemaat golem efekt. Ako razmnozhuvanjeto na glodachite ne se stavi pod kontrola, vakvata sostojba bi mozhela da trae podolgo vreme, pa i so meseci. Dosega staorcite vo Peru predizvikaa shteta od pet milioni amerikanski dolari.

SVETSKA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA
Ptichjiot grip mozhe da zarazi milijarda lugje

Globalnata pandemija na ptichji grip mozhe da zarazi milijarda lugje i da predizvika smrt na dva do sedum milioni, soopshti Svetskata zdravstvena organizacija. "Slednata pandemija mozhe da predizvika mnogu visoka smrtnost za nekolku sedmici od nejzinoto pojavuvanje”, izjavi pretstavnikot na SZO za Filipini Zhan Mark Oliv. Spored nego, procenite bile izvrsheni vrz sluchaite shto se baziraat vrz prethodnata epidemija na ptichji grip.
Od smrtonosniot virus na ptichji grip H5N1 od 2003 godina dosega pochinaa 172 lica, glavno vo Jugoistochna Azija. Povekjeto od infekciite kaj chovekot bile predizvikani od kontakti so inficirani ptici, no nauchnicite strahuvaat deka virusot mozhe da mutira i lesno da se prenesuva i megju lugjeto.

SAD
Kongresot so nacrt-zakon za povlekuvanje od Irak
So smel predizvik za pretsedatelot Dzhordzh Bush, Kongresot shto go kontroliraat demokratite go usvoi nacrt-zakonot za povlekuvanje na amerikanskite vojnici od Irak od 1 oktomvri, so cel celosnoto povlekuvanje da zavrshi shest meseci podocna. Belata kukja go otfrli zakonot kako "mrtov pred pristignuvanjeto”. Glasanjeto vo Senatot, shto zavrshi so 51 glasovi za sprema 46 glasovi protiv, isto kako i usvojuvanjeto vo Pretstavnichkiot dom prethodniot den, pokazha deka protivnicite na vojnata vo Kongresot se daleku od mozhnosta za dvotretinsko mnozinstvo za da go ponishtat pravoto na veto na Bush.
Po glasanjeto demokratite odrzhaa pres-konferencija na koja postojano apeliraa do Bush da razmisli za svojata zakana so veto. "Ovoj zakon prvpat mu dava na pretsedatelot na SAD strategija za izleguvanje od Irak”, izjavi senatorot Dejvid O'Bej od Viskonsin. Sepak, Bush veti deka kje stavi veto na zakonot. Toj prakja dopolnitelni 30.000 vojnici vo Irak, glavno za ja poddrzhat bezbednosnata akcija vo Bagdad shto e posleden obid drzhavata da se izvleche od rabot na gragjanska vojna.

Hilari kje vojuva so Iran!
Hilari Klinton, soprugata na poraneshniot amerikanski pretsedatel Bil Klinton i demokratska senatorka vo trkata za Belata kukja, prva od demokratskite pretsedatelski kandidati eksplicitno ja najavi mozhnosta SAD da vlezat vo vojna so Iran ako bide izbrana za pretsedatel. Senatorkata Klinton izjavi pred chlenovite na Nacionalniot evrejski demokratski sovet deka "kje bide neophodno voeno sprotivstavuvanje na Iran”, kritikuvajkji go pretsedatelot Bush za toa shto "gi ogranichil opciite” shto im stojat na raspolaganje na SAD pri sprotivstavuvanjeto na zakanite shto gi prakja Iran so razvojot na negovata nuklearna programa.

IMIGRANTITE VO FRANCIJA SE ZAKANUVAAT
Ako pobedi Sarkozi, Pariz kje gori!
Kone Jaushu, eden od 11.000 zhiteli na socijalnata naselba Gran Borne vo pariskoto predgradie Grinji vo koe zhiveeat imigranti od duri 52 zemji, veli: "Ako na izborite pobedi Sarkozi, mestovo pak kje eksplodira. Kje pochnat nemiri i palenja vo pregradijata niz celata zemja”, potsetuva 28-godishniot imigrant od Mali na lanskite i preklanskite protesti vo ovaa naselba, no i vo cela Francija. Negovoto mislenje go delat povekjeto sosedi, koi tvrdat deka mladite imigranti kje go prechekaat Sarkozi so novi palenja na vozila i so napadi vrz policijata.

BRITANIJA
Bler se povlekuva od liderskata funkcija
Toni Bler nedelava kje se povleche od svojata partiska funkcija kako lider na laburistite, neposredno pred odrzhuvanjeto na lokalnite izbori shto se zakazhani za 3 maj. Vesnikot Dejli telegrafnaveduva deka i najbliskite i najvernite sorabotnici na premierot go sovetuvale na takov chekor, so cel da se sprechi "tezhok poraz” na laburistite na izborite za 300 opshtinski soveti vo Anglija i za parlamentite na Shkotska i na Vels.
Na 1 maj Bler kje odbelezhi deset godini kako premier na Velika Britanija. Megjutoa, povekjeto od laburistite se uvereni deka svoeto povlekuvanje toj kje go najavi po 8 maj i po pochnuvanjeto so rabota na prvata meshovita lokalna vlada na Severna Irska vo koja zaedno kje sedat unionistite na Jan Pejsli i republikancite na Dzheri Adams, shto se smeta za edno od najgolemite postignuvanja na Bler vo negovata decenija vo Dauning strit 10. Najnovite merenja na rejtingot na partiite pokazhuvaat deka za prvpat od vremeto koga Margaret Tacher beshe premier, pri krajot na 80-tite godini od 20 vek, opozicionite konzervativci se 12 meseci po red pred vladeachkite laburisti.

CHILE
Otkriena planeta slichna na Zemjata
So pomosh na teleskopot shto e postaven vo Chile astronomite otkrija nova planeta shto e slichna na Zemjata i se naogja vo orbitata na edna od dzvezdite so slab intenzitet - Glise 581, vo sodzvezdieto Vaga. Se pretpostavuva deka na povrshinata na planetata, koja e oddalechena od Zemjata 20,5 svetlosni godini, ima voda vo techna sostojba. Nauchnicite ne ja iskluchija mozhnosta za postoenje zhivot pod vodata. "Presmetavme deka intervalot vo koj se dvizhat temperaturite na taa Super-Zemja e megju 0 i 40 Celziusovi stepeni, a vo tie uslovi vodata e vo techna sostojba. Radiusot na planetata e samo 1,5 pat pogolem od radiusot na Zemjata, shto ukazhuva na faktot deka taa ili ima karpesta forma, kako Zemjata, ili e pokriena so okeani”, izjavi Stefani Udru od opservatorijata vo Zheneva.

Alzhirka rodila sedmorka
Edna Alzhirka rodila sedum deca, no edinstvenoto momche pochinalo vednash po ragjanjeto. Zhenata se porodila vo drzhavnata bolnica Kuba vo glavniot grad Alzhir, vo sredata, a sheste devojchinja se vo odlichna zdravstvena sostojba. Spored Ginisovata kniga na rekordi, poznati se samo tri sluchai vo koi site deca od rodena sedmorka prezhiveale po ragjanjeto. Od niv dva sluchaja se vo SAD i eden vo Saudiska Arabija. Posledniot sluchaj bil vo dekemvri 1998 godina, koga se rodeni shest devojchinja i dve momchinja, no najmaloto od niv, koe po ragjanjeto tezhelo samo 320 grama, pochinalo edna nedela podocna.

Njujorchanec oslabel 250 kilogrami
Sekoj shto saka da ja namali svojata telesna tezhina mozhebi kje saka da go prosledi sluchajot na njujorchanecot Majkl Hebranko, koj uspeal da oslabi 250 kilogrami. Vo poslednava godina toj bil smesten vo edna medicinska institucija vo Njujork, a vo sredata dobil medal za svojot potfat otkako uspeal da ja namali telesnata tezhina od 450 na 207 kilogrami. "Mu blagodaram na Gospod za sekoj den shto go zhiveam. Najgolemata bitka e vo mojata glava. Koga kje jadam, nikogash ne chuvstvuvam sitost. Celiot zhivot baram zadovolstvo vo hranata, a sega nauchiv deka zadovolstvoto shto go baram ne e vo hranata tuku vo moeto semejstvo i vo prijatelite”, reche Hebranko, koj e na rezhim na ishrana so vnesuvanje 1.400 kalorii dnevno i so umereno vezhbanje. Pred nekolku godini vlastite morale da otstranat eden del od dzidot na negovata kukja i so vilushkar da go prenesat vo specijalnoto ambulantno vozilo shto go odnelo vo bolnicata za lekuvanje na prekumernata debelina.

Si go otsekol penisot vo picerija
Uzhasnatite gosti gledale shokirano koga eden chovek si go otsekol penisot vo prepolna picerija vo London. Trieset i petgodishniot Poljak upadnal vo picerijata Zizi vo centarot na London i grabnal nozh od kujnata. Potoa se kachil na masa i gi soblekol pantalonite.."Nasekade imashe krv. Site izbegaa od picerijata”, izjavi eden svedok. Hirurzite brzo se obidele da mu go prishijat organot vo prvata operacija od ovoj vid vo Velika Britanija. Policajcite prethodno brzo reagirale taka shto go zele otsecheniot penis od podot vo picerijata otkako go soborile zbesnatiot chovek so solzavec. Go stavile penisot vo mraz i go prenele zaedno so chovekot vo bolnicata Sent Tomas.
Portparolot na bolnicata potvrdi deka doktorite se obidele da go prishijat organot, no ne se znae dali operacijata bila uspeshna. Otkako ranata kje mu se zalekuva, psihijatri kje napravat procena na mentalnata sostojba na chovekot i toj kje bide zadrzhan vo bolnica spored zakonot za mentalno zdravje - za negova lichna bezbednost.