Srpski predlog: Nadgleduvana avtonomija za Kosovo
Srpskiot premier Voislav Koshtunica izjavi pred ambasadorite na zemjite-chlenki na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii deka Belgrad se zalaga za nadgleduvana avtonomija namesto nadgleduvana nezavisnost na Kosovo. "So toa bi se otvorila mozhnosta da se vospostavi eden proces shto ne bi bil zatvoren i koj podocna bi mozhel da se promeni”, izjavi sovetnikot na srpskiot premier Aleksandar Simikj. Toj naglasi deka nezavisnosta shto ednash kje i’ se dade na nekoja teritorija vekje nikogash ne mozhe da i’ se odzeme, i pokraj toa shto so takviot chin se prekrshuva pravoto, a promenite se mozhni koga kje se primeni principot na avtonomija, so shto se pochituva i megjunarodnoto pravo. Od druga strana, srpskiot minister za nadvoreshni raboti Vuk Drashkovikj tvrdi deka najavenoto rusko veto na nezavisnosta na Kosovo vo OON kje gi prinudi zapadnite zemji da prifatat kompromis - shto bi bil tokmu nadgleduvana avtonomija.
Ambasadorite vlegoa vo zgradata na Vladata na Srbija na zadnata vrata, zashto semejstvata na ubienite i ischeznatite Srbi vo Kosovo organiziraa protesti i pred Vladata, a vo isto vreme i na administrativnata granica so Kosovo, kade shto se sobraa okolu 8.000 Srbi. "Amerikanskata administracija gi mrazi Srbite i saka da sozdade vtora albanska drzhava na Balkanot”, izjavi pred nasobranite liderot na kosovskite Srbi Marko Jakshikj, dodeka demonstrantite izvikuvaa: "Rusija, Rusija!”

EKSOBVINITELOT OD HAG GREAM BLUIT TVRDI
Karadzhikj i Mladikj nikogash nema da bidat uapseni
Avstraliskiot pravnik Greaam Bluit, koj vo 2004 godina go napushti mestoto zamenik na glavniot obvinitel na Hashkiot tribunal, izjavi deka e uveren deka Radovan Karadzhikj i Ratko Mladikj nikogash nema da bidat uapseni. Vo isto vreme toj ja obvini Karla del Ponte za "neprofesionalnost i politizacija”, posebno vo procesot protiv Slobodan Miloshevikj. "Tribunalot, a osobeno Obvinitelstvoto, imaat se’ pomalku potencijal. Bi sakal realnosta da me demantira”, izjavi Bluit vo intervjuto za saraevskiot vesnik Dnevni avaz. "Vo sudenjeto na Miloshevikj obvinenieto za genocid ne smeeshe da se podigne bez dopolnitelni dokazi. I’ go kazhav toa na Del Ponte, zaedno so ocenkata deka se odnesuva neprofesionalno i deka ja kompromitira pozicijata glaven obvinitel. Taa se’ povekje se zanimavashe so politika i so politizacija, a se’ pomalku so pravoto”, reche Bluit.

BUGARIJA
Lustrirani shest kandidati za evropratenici
Shest politichari shto se kandidirale za pratenici vo Evropskiot parlament od Bugarija bile razotkrieni kako kodoshi na bugarskite komunistichki tajni sluzhbi. Krsto Petkov od Gragjanskiot sojuz za nova Bugarija sorabotuval so voenoto razuznavanje pod shifrata Elenkov, Junal Ljutfi od Dvizhenjeto za prava i slobodi kodoshel za voenite sluzhbi, no i za Drzhavnata bezbednost pod prekarite Sider i Murat, Evgeni Kirilov od Socijalistichkata partija bil agentot Manchev na Drzhavnata bezbednost, a i negoviot sopartiec Bojan Chukov bil sorabotnik na DB. Georgi Belchev od partijata SSD kodoshel pod prekarot Bobi za sofiskata policija, a Sevdalin Atanasov od Zelenata partija bil agent vo Drzhavnata bezbednost vo Burgas pod shifrata Kalin. Komisijata za tajni dosieja gi proverila site 144 kandidati za pratenici vo Evropskiot parlament shto se rodeni pred 1973 godina, koi spored zakonot mora da se lustriraat.

ROMANIJA
Nad 60.000 deca rastat bez roditelite poradi rabota vo stranstvo
Nad 60.000 deca vo Romanija se zgrizheni kaj bliskite rodnini ili kaj sosedite otkako nivnite roditeli otishle da baraat rabota vo stranstvo, soopshti Nacionalnata sluzhba za zashtita na pravata na decata. Od niv 2.700 se staveni pod zakrila na drzhavata, a vo edna tretina od sluchaite, odnosno kaj 21.400 deca, dvajcata roditeli otishle vo stranstvo i decata se ostaveni kaj babite i dedovcite. Nad 1.200 se zgrizheni kaj sosedite ili vo drugi semejstva. Spored vladinata programa shto beshe objavena vo mart, Romanija nabrzo kje raspolaga so centri za poddrshka na deca chii roditeli rabotat vo stranstvo. Za toj proekt se odobreni okolu 382.000 evra. Romanskite mediumi neodamna pishuvaa za sluchai na deca shto se zhrtvi na agresija ili negrizha od tie shto gi odgleduvaat, pa i za samoubistva poradi nedostig na roditelska grizha.

ALBANIJA
Grcite go baraat jugot na drzhavata!
Socijalistichkoto dvizhenje za integracija na Ilir Meta reagirashe po povod izjavite na gradonachalnikot na gradot Himara Vasil Volano, koj javno reche deka "Omonija i grchkata zaednica vo Albanija ne baraat nishto povekje za Vorio Epirus (juzhna Albanija) otkolku shto baraat Albancite za Kosovo”. Vo izjava za mediumite vo Albanija Volano pobara nezavisnost za toj region vo juzhniot del od drzhavata, shto e naselen so grchko malcinstvo.

TURCIJA
Mazh i devojche spaseni od pod urnatinite

Eden mazh i edno devojche bile spaseni od pod urnatinite na shestkatnata zgrada vo najgolemiot turski grad Istanbul. Spored gradonachalnikot Kadir Topbash, nosechkite dzidovi na zgradata vo naselbata Shirinevler bile oshteteni poradi nevnimanieto na gradezhnite rabotnici koi rabotele na urivanjeto na edna sosedna zgrada. Spasenoto devojche e povredeno, no nejzinata zdravstvena sostojba e dobra, a 33-godishniot Ozkan Ajzan ima zdrobeni stapala, no ne e vo zhivotna opasnost. Polovina chas pred urivanjeto na zgradata stanarite bile evakuirani, no spored negovite domashni Ajzan se vratil vo zgradata za da si go zeme kompjuterot. Zgradata vekje bila oshtetena vo zemjotresot od 1999 godina.

HRVATSKA
Objaveni tonskite zapisi od "Lunja”
Hrvatskata televizija gi objavi tonskite zapisi od kluchniot sostanok na voeniot vrv na Hrvatska na Brioni pred operacijata Lunja vo 1995 godina, vo koja hrvatskata armija ja osvoi srpskata oblast Kninska Kraina. Na sostanokot shto se odrzhal na 31 juli 1995 godina megju drugite prisustvuvale poraneshniot pretsedatel na Hrvatska Franjo Tugjman i hrvatskiot general Ante Gotovina, protiv kogo se vodi proces za voeni zlostorstva vo sudot vo Hag. "Pretsedatele, ako e prashanjeto udar na Knin, nie za nekolku chasa kompletno kje go urneme”, rekol Gotovina na sredbata so Tugjman. "Vazhno e da im se dade izlez. Koga kje pochnat civilite, po niv kje trgne i vojskata. Koga kje trgnat kolonite, kje vlijaat psiholoshki edni na drugi”, veli Tugjman.
Gotovina e obvinet vrz osnova na tonskite zapisi od sostanokot na koj se zboruva za progon na srpskoto naselenie. Na kasetite Tugjman im kazhuva na generalite deka ima poddrshka od SAD, od NATO i od Germanija ako akcijata se zavrshi za brzo vreme, najmnogu za osum dena. Chetiri dena po sostanokot pochna operacijata Lunja vo koja zaginaa najmalku 150 Srbi, a povekje od 200.000 bea proterani od Hrvatska. Nivnite kukji bea unishteni kako garancija deka nikogash nema da se vratat. Za voenite zlostorstva izvrsheni pri operacijata im se sudi na generalite Ante Gotovina, Mladen Markach i Ivan Chermak.

Sto i dvaeset iljadi Srbi ja tuzhat Hrvatska!
Okolu 120.000 srpski begalci od Hrvatska, koi po akcijata Lunja najdoa zasolnishte vo Srbija i vo Republika Srpska, vlozhija ustavni tuzhbi protiv drzhavata Hrvatska za vrakjanje na nivnite imoti. Koordinator na celata akcija e profesorot Gjuro Trkulja, koj vo minatata godina go dobi sporot so Hrvatska i uspea da si go vrati imotot od 3.480 kvadratni metri vo Nacionalniot park Plitvice. Toj tvrdi deka negovata agencija za samo tri meseci primila 60.000 predmeti, koi opfakjaat 120.000 lugje, za vrakjanje na imoti, kukji i stanovi na teritorijata na Hrvatska.
Za ovie predmeti toj gi izvestil evrokomesarot za pravda Franko Fratini, Sovetot na Evropa, OBSE i Obedinetite nacii, koi navodno mu vetile deka Hrvatska kje mora da go reshi prashanjeto na imotite na srpskite begalci i da im gi vrati nivnite stanarski prava. Za ovaa obemna rabota Trkulja angazhiral tim od 40 advokati i otvoril svoi kancelarii i vo Srbija. Spored nego, dosegashnata praktika se pokazhala neproduktivna, zatoa shto hrvatskata Agencija za prodazhba na nedvizhnosti, koja sefinansira od vladata, nezakonski gi prodava sopstvenichkite prava nad srpskite nedvizhnosti.

GRCIJA
Ministerot za trud podnese ostavka poradi afera so obvrznici
Grchkiot minister za trud Savas Cituridis podnese ostavka poradi prodazhba na vladini obvrznici vo drzhavnite penziski fondovi. Ostavkata ja pobaral premierot Kostas Karamanlis, zashto ministerot vekje nekolku nedeli po red bil cel na kritiki. Spored grchkite glasila, neodamneshnoto istrazhuvanje na javnoto mislenje vo Grcija pokazhalo deka poradi aferata so obvrznicite popularnosta na vladata opadnala, i toa vo godinata vo koja treba da se odrzhat novi izbori. Grchkata opozicija tvrdi deka vladata se obiduva da gi prikrie pogolemite zloupotrebi na drzhavnite fondovi.

HOROR VO CRNA GORA
Staorci ja jadat branata!
Vo utrobata na mamutskata brana na HEC Piva, edna od najgolemite vo Evropa, povekje od edna decenija caruvaat mrak, vlaga, iskinati kabli i instalacii i neviden horor shto go sozdavaat staorcite. Hodnicite i kanalite vo betonskata grdosija od 220 metri sluzhat za spushtanje na rabotnicite vo mashinskata hala pod utrobata na kanjonot, no tuka i pochnuva hororot niz koj minuvaat tie na patot do rabotnoto mesto. "Koga kje zdogledate staorec so golemina na kuche, od chij izgled vi se kreva sekoe vlakno, najuzhasno e shto ne se znae koj komu kje mu se trgne od patot”, kazhuva eden rabotnik. Negoviot sredovechen kolega svoevremeno rabotel na popisot na opremata i na uredite. "Sega rabotat samo dva ureda, i toa najprimitivnite, zashto staorcite gi izedoa kablite”, veli toj. Nikoj od rabotnicite nema ideja kako da se istrebat glodarite. "Mozhebi so doagjanjeto na nekoi specijalci, so gas-maski i so otrovi, i koga se’ bi se dezinficiralo, vkluchuvajkji gi i bezbrojnite kanali shto gi iskopaa staorcite, bi mozhele da postavime novi instalacii i da ja osvetlime vnatreshnosta na branata”, veli eden rabotnik na Piva.

PORADI NESPROVEDUVANJE NA REFORMITE
EU treba da gi sankcionira Bugarija I Romanija!
Evropskata unija treba da gi sankcionira Bugarija i Romanija poradi nedovolno sproveduvanje reformi vo dvete zemji, pishuva avstriskiot vesnik Prese. Tie bea primeni vo EU vo moment koga ne bea dovolno politichki zreli za toa. Protivnicite na proshiruvanjeto go ocenuvaat nivniot mal napredok dosega kako najdobar dokaz za toa deka nedovolno podgotvenite chlenki na Unijata nosat samo problemi i deka vo bliska idnina vo nikoj sluchaj ne treba se primaat novi drzhavi, naveduva vesnikot. Spored Prese, Evropskata unija zadolzhitelno treba da ima cvrst stav vo odnos na Sofija i na Bukuresht i da gi primeni sankciite shto se predvideni za takvi sluchai.

Bugarskite medicinarki na sloboda do juni?
Germanskiot ambasador vo Bugarija Mihael Geer izjavi deka po razgovorite megju pretstavnikot na Evropskata komisija i vladata vo Tripoli za osloboduvanje na pette bugarski medicinski sestri, toa mozhe da se sluchi do krajot na juni. "Sekako deka nivnoto vrakjanje vo Bugarija kje se garantira so izvesni uslovi, koi vo momentov se predmet na razgovorite”, izjavi Geer.

Saraevchani ne primaat "ustashki” pejach
Saraevskite vlasti i evrejskite i antifashistichkite zdruzhenija protestiraa protiv planot godishninata od posetata na papata da se odbelezhi so koncert na kontroverzniot nacionalistichki folk-roker od Hrvatska. Tie velat deka muzicharite kako Marko Perkovikj-Tompson ne se dobredojdeni vo gradot shto pretrpe masovno unishtuvanje i ubistva vo vojnata vo 1992-95 godina. Tompson e ikona na hrvatskite nacionalisti vo Hrvatska i vo Bosna. Kriticharite go obvinuvaat deka si igra so ikonografijata i ideologijata na ustashkiot rezhim od Vtorata svetska vojna vo koj zaginaa mnogu Srbi, Evrei i Romi. Tompson, koj gi otfrla obvinenijata kako lagi i provokacii, chesto nastapuva vo oblastite vo koi zhiveat bosanski Hrvati. "Ne znam kako sum gi navredil”, izjavi pejachot, koj go dobil prekarot spored amerikanskata pushka.

"Kriptonitot na Supermen” najden vo Srbija
Eden mineral shto go pronashle geolozite vo Srbija ima rechisi ist hemiski sostav kako i fiktivniot kriptonit od vselenata. Minerolog vo Prirodnoistoriskiot muzej vo London Kris Stenli go otkril "identitetot” na noviot misteriozen mineral otkako ja prebaral na internet hemiskata formula natrium litium bor silikat hidroksid. "Bev iznenaden koga otkriv deka istoto nauchno ime e napishano na sandakot so kamenja shto sodrzhat kriptonit shto Leks Luter gi ukral od muzejot vo filmot Supermen se vrakja”, veli toj. Supstancijata beshe potvrdena kako nov mineral po testiranjata na nauchnicite vo Prirodnoistoriskiot muzej vo London i vo Nacionalniot istrazhuvachki sovet vo Kanada.
No, namesto golemite zeleni kristali od stripovite za Supermen, vistinskiot mineral e bela prashkastra supstancija shto ne sodrzhi fluor i ne e radioaktiven. Mineralot, shto kje se vika dzhadarit, kje bide izlozhen vo London do 13 maj.