|
LABURISTICHKA PROGRAMA ZA
VRAKJANJE NA VLAST
POGOLEMI PRAVA ZA RABOTNICITE
Liderot na federalnata opozicija Kevin Rad vo sabotata gi
soopshti detaljite na programata so koja ako
Laburistichkata partija dojde na vlast na slednite
parlamentarni izbori (najverojatno vo oktomvri ili noemvri
godina) ke gi ukine zakonite za rabotni shto gi vovede
vladata na Dzon Hauard i ke im garantira na rabotnicite 10
osnovni prava. Planot usvoen na konferencijata na
laburistite vo Sidnej vednash dobi poddrshka na
sindikatite, no naide na ostri kritiki od biznis
asocijaciite i federalnata vlada. Spored planot,
individualnite rabotni dogovori ke bidat ukinati i
zameneti so kolektivni, a edno novoformirano telo Fair
Work Australia ke arbitrira vo podolgi sporovi. Planot so
koj laburistite imaat za cel da gi privlechat glasachite,
gi sodrzhi slednite garantirani prava: - Rabotna nedela od
38 chasa. Dodatoci za prekuvremena rabota i za rabota
preku vikendot nema da bidat garantirani, no mozhe da
bidat vgradeni vo platata; - Neplateno roditelsko otsustvo
od 12 meseci za dvata roditela. Toa znachi deka roditelite
eden po drug mozhe da ostanat doma dodeka deteto ne
napolni dve godini, a ke imaat pravo da baraat fleksibilno
rabotno vreme dodeka deteto ne pojde vo uchilishte; -
Platen godishen odmor od chetiri nedeli za site redovno
vraboteni so polno rabotno vreme (full-time, noncasual); -
Pravo na 10 dena plateno otsustvo za nega na bolen rodnina
i natamoshni dva dena otsustvo pri smrt na rodnina ili
lice so koe vraboteniot zhivee; - Pravo na otsustvo poradi
opshtestveni zadolzhenija kako shto se chlenuvanje vo
sudska porota ili vo sluzhbi za itni situacii, na primer
kako dobrovolni pozharnikari; - Garantirani denovi na
javni praznici: Bozhik, Bodzing Day, 1 januari, Australia
Day, Anzac Day, Veliki Petok i vtor den Veligden; -
Rabotodavcite mora da im dadat na vrabotenite napismena
informacija za nivnite prava i prinadlezhnosti; -
Garantiran otkazen rok, so napismeno izvestuvanje: Do edna
godina rabota vo firmata najmalku edna nedela, do tri
godini najmalku dve nedeli, do pet godini najmalku tri
nedeli, poveke od pet godini najmalku chetiri nedeli; i -
Voednacheni prava na otsustvo vrz osnova na dolg raboten
stazh vo firmata (long service leave) vo celata zemja.
Kevin Rad reche deka negoviot plan e dobar i za biznisot i
za vrabotenite i nivnite semejstva.
VLEZ VO NUKLEARNA ERA?
Planovite za pointenzivnoto iskopuvanje uranium i
mozhnosta na izgradba na elektrocentrali na nuklearen
pogon minatiot vikend na golema vrata vlegoa na
politichkata scena i verojatno ke bidat edna od kluchnite
temi na koi ke se krshat kopjata vo predizbornata kampanja.
Federalniot premier Dzon Hauard vo sabotata ja objavi
svojata strategija za zgolemeno iskopuvanje na uraniumska
ruda i za podgotovki za dobivanje struja od nuklearni
centrali. Toj reche deka za da gi zadovoli svoite
energetski potrebi vo idnina, Avstralija ima samo dva
realistichni izvora „chista tehnologija“ za iskoristuvanje
na jaglenot i nuklearni centrali. - Poradi znachenjeto na
klimatskite promeni i kako podrachje so najgolemi svetski
rezervi na uranium, Avstralija ima jasna odgovornost da gi
razvie svoite uraniumski resursi na odrzhliv nachin, reche
Hauard. Spored nego, vo Avstralija se naogaat okolu 36
procenti od svetskite rezervi na evtin uranium. Hauard
dodade deka potrebata od nuklearna energija za Avstralija
e ochebijna realnost, zashto e izvor na „chista“ energija
vo 30 zemji vo Evropa, Azija i Severna Amerika, kako i
deka 15 otsto od svetskoto proizvodstvo na struja doaga od
nuklearni centrali. Spored Hauard, krajno e nelogichno
zemja so tolku uranium da ne go izvezuva iako e mnogu
baran, nitu da go koristi za dobivanje energija koga i bez
sushata nema dovolno voda za hidrocentrali, a jaglenot
shto se koristi vo termocentralite ja zagaduva atmosferata
i pridonesuva za globalnoto zatopluvanje. Isto taka vo
sabota, na svojata konferencija vo Sidnej, Laburistichkata
partija so tesno mnozinstvo izglasa ukinuvanje na svoeto
25 godini dolgo sprotistavuvanje na proshiruvanje i
zgolemuvanje na brojot na rudnicite na uranium. Megutoa,
laburistite ostanuvaat protiv izgradbata na nuklearni
centrali, zgolemen izvoz na uraniumot, kako i protiv
zbogatuvanje na uranium i skladiranje nuklearen otpad na
avstraliska pochva.
VP NOVIOT BUDZET NA
VIKTORIJA 13 MILIJARDI DOLARI ZA INFRASTRUKTURA
CELATA DRZHAVA GRADILISHTE
 Vo
budzetot na Viktorija shto ke bide objaven denes, e
predvidena najgolema programa na izgradba dosega, so koja
ke se otvorat desetici iljadi rabotni mesta. Vladata na
Stiv Braks planira vo slednite chetiri godini da potroshi
13 milijardi dolari na izgradba i proshiruvanje na bolnici,
policiski stanici, uchilishta, patishta, zheleznichki
prugi i objekti za vodosnabduvanje, kako i za kupuvanje
nova medicinska oprema, vozovi i avtobusi. Vo budzetot za
2007/8 zdravstvoto dobi prioritet, so nad 400 milioni
dolari za izgradba na bolnichki kapaciteti, megu koi: -
Proshiruvanje na Northern Hospital vo Eping, so izgradba
na oddelenie za kus prestoj; - Prva faza na izgradba na
novo krilo vo bolnicata vo Sanshajn, so kapacitet od 128
kreveti; - Novi hirurshki centri vo bolnicite Heidelberg
Repatriation i St. Vincent’s; - Modernizacija na bolnicite
vo Fuckrej i Marunda; - Izgradba na detsko oddelenie vo
Medicinskiot centar Monash; i - Proshiruvanje na
operacionite sali i modernizacija na oddelot za intenzivna
nega na bolnicata vo Frenkston. Dopolnitelni 150 milioni
dolari ke bidat investirani vo kupuvanje na medicinska
oprema.
OLIMPISKIOT FAKEL GI
ZAOBIKOLUVA MELBURN I SIDNEJ
Niz gradovite-domakini na dve Olimpijadi Melburn i Sidnej,
nema da pomine olimpiskiot fakel na slednite Igri vo
Bejdzing idnata godina. Vo Avstralija fakelot ke ostane
samo pet chasa vo Kanbera, kade na 24 april ke go ponesat
80 sportisti od Avstraliskiot institut za sport i
poraneshni olimpijci.
POOSTRI KAZNI VO [KOLSKITE
ZONI VO NJV
Na 21 maj vo Nov Juzhen Vels ke stapat na sila zaostreni
kazni za soobrakajni prekrshoci vo uchilishni zoni.
Vozachite shto ke napravat „duplo parkiranje“ vo shkolska
zona ke dobijat dva kazneni poeni namesto eden, plus kazna
od 231 dolar namesto dosegashnite 179. Parkiranjeto ili
zapiranjeto na peshachki premin vo shkolska zona ke bidat
sankcionirani isto taka so dva namesto eden kaznen poen,
no parichnata kazna nema da bide 231 dolar kako dosega,
tuku 308. Nebezbednoto vozenje nanazad vo uchilishna zona
ke nosi kazna od tri poeni i 308 dolari. Ista tolkava
parichna kazna ke nosi i upotrebata na mobilen telefon pri
vozenje bilo kade (ne samo vo uchilishna zona), kako i
odzemanje na chetiri poeni.
SMRT VO KUKATA NA BIVSHATA
LJUBOVNICA
Otfrlen qubovnik go zagubil zhivotot vo petokot vecher vo
kukata na negovata bivsha devojka vo Aspendejl Gardens vo
Melburn. Vooruzhen so macheta i nozh, 24-godishniot
Bendzamin Limneos vlegol vo kukata na 19-godishnata Marjam
Kashfi i chekal taa da se vrati. Koga vecherta Marjam
doshla doma zaedno so 21-godishnata sestra Glorija i
20-godishniot brat Isa, doshlo do presmetka. Edna od
sestrite e prenesena vo bolnica so ubodna rana, a bratot
se zdobil so seriozni povredi na glavata. Policijata
soopshti deka Bendzamin podocna bil najden mrtov vo kukata,
no ne navede prichini za smrtta. Semejstvoto na Marjam od
fevruari godinava ima pobarano i dobieno zabrana na
doblizhuvanje na nivnata kuka protiv Bendzamin koj navodno
im se zakanuval.
TROJCA IZBODENI VO PROVALA
VO STAN
Tri lica se izbodeni so nozh pri nasilno vleguvanje vo
nivniot stan vo Melburn vo sabotata vecher. Spored
policijata, shestmina mazhi provalile vo eden stan vo edna
od visokokatnicite so drzhavni stanovi vo Napier Street vo
Ficroj, vo centarot na Melburn, i gi napadnala stanarite
nanesuvajki im ubodni rani. Edno 17-godishno momche bilo
izbodeno vo stomakot i nogata, drugo 15-godishno momche
zdobilo ubodna rana vo zadnikot, a eden 25-godishen
mladich e uboden vo cipata. Tie bile preneseni vo bolnica,
no nivnite povredi ne se opasni po zhivot. Policijata
pritvori edno 16-godishno momche od Richmond.
LAVOVI KE IZELE
AVSTRALISKA DIPLOMATKA
Avstraliskata diplomatka vo Zimbabve Dzima Hagins (27)
zazdravuva od povredite shto i gi nanele lavovi vo eden
nacionalen park vo taa zemja. Nea vo posleden mig ja
spasilo nejzinoto momche koe uspealo da gi izbrka lavovite
shto ja napadnale. Doktorite izjavile deka povredite
zamalku mozhele da bidat kobni.
POEVTINIJA SKAPITE KOLI
Viktoriskiot blagajnik Dzon Brambi nenadejno objavi
namaluvanje na stapkite na danokot (stamp duty) pri
kupuvanje novi koli. Taka kupuvachite na novi koli so cena
od 35.000 do 45.000 dolari namesto dosegashniot danok od
chetiri otsto ke platat 2,5 procenti, shto ke im zashtedi
do 675 dolari. Na novite koli so prodazhna cena od 45.000
do 57.000 dolari ke se plaka danok od isto taka 2,5 otsto
namesto dosegashnite pet, shto za kupuvachite ke znachi
zashteda do 1.425 dolari. Avtomobilskata industrija (ochekuvano)
go pozdravi potegot na viktoriskata Vlada, no
potroshuvachkite zdruzhenija go osudija bidejki so nego ne
se opfateni poevtinite koli koi najchesto se kupuvaat i
koristat. Pratenikot na Zelenite, Greg Barber, reche deka
toa ke bide katastrofa za prirodnata okolina: Ako Vladata
ima nekolku stotici milioni dolari otpoveke, treba da gi
zamrzne cenite vo javniot soobrakaj, koi pod ovaa vlada se
zgolemija dvojno poveke odoshto vkupnite troshoci za
koristenje na kola.
AVSTRALISKI JAGNINJA
PRODAVANI VO JAPONIJA KAKO PUDLICI!
  Iljadnici
Japonci se izmameni koga jagninja uvezeni od Avstralija i
Britanija im bile prodavani kako pudlici! Skandalot izleze
na videlina koga poznatata japonska glumica Maiko KAVAMAKI
se pojavi vo edna televiziska emisija i izrazi chudenje
zoshto nejzinoto novo galeniche ne lae i ne jade kucheshka
hrana, tuku zelenchuk. Koga glumicata pred kamerite ja
pokazhala svojata „pudlica“, bila shokirana od
objasnenieto oti doma chuva ovca, a ne kuche! Po ova
stotici lica se javija vo policija izrazuvajki slichno
somnevanje, zashto na nivnite „pudlici“ im rastat rogovi!
Edna brachna dvojka prijavi deka koga ja odnele nivnata „pudlica“
da i gi skratat kandzite, im bilo recheno oti se raboti za
kopita! Policijata smeta deka se izmameni najmalku 2.000
semejstva koi kupuvajki gi lazhnite „pudlici“ za po 1.600
dolari, mislele deka napravile dobar pazar, zashto cenata
na vistinski kuchinja od taa rasa e dvojno povisoka.
Kompanijata preku koja odela ovaa izmama go iskoristila
toa shto ovcite se moshne retki vo Japonija, pa mnogumina
Japonci ne znaat kako tie izgledaat. Sega golem broj od
tie „pudlici“ nivnite sopstvenici gi podaruvaat na farmi i
zooloshki gradini.
|
