DALI E NA POVIDOK NOV SKANDAL?
Se prislushuvaat 1.400 lica?!
Vo Makedonija 1.400 lugje se podlozheni na specijalni merki za sledenje, tvrdi socijaldemokratot Vlado Buchkovski. Na sobraniskata sednica za pratenichki prashanja toj go prasha premierot Nikola Gruevski dali e tochno deka ima naredba za toa, no Gruevski kiselo odgovori deka ne e negova rabota vrz kolku lica se primenuva Zakonot za sledenje na komunikaciite shto go primenuvaat policiski strukturi kako specijalna istrazhna merka.
Buchkovski veli za Shpic deka poslednite nastani, a osobeno sluchajot so poznatiot pulmolog Dejan Dokikj, go navele da go postavi prashanjeto. "So ovoj sluchaj se potvrdi deka policijata, Obvinitelstvoto, pa duri i nekoi od istrazhnite sudii postapuvaat sprotivno na Zakonot za krivichna postapka vo primenata na specijalnite istrazhni merki, kako shto se koristenjeto mikrokameri za videosnimanje i mikroaudionapravi za audiosnimanje”, veli Buchkovski. Toj tvrdi deka takvi merki ne smeele da se primenat protiv Dokikj, zashto preku nokj ischeznale "nesoborlivite dokazi” na ministerkata Gordana Jankulovska. "Najverojatno istoto se odnesuva i na carinicite i policajcite od Deve Bair i drugite granichni premini”, komentira Buchkovski. Toj smeta deka prislushuvanjeto spored noviot Zakon za sledenje na komunikaciite, shto go primenuvaat nashite policiski strukturi kako specijalna istrazhna merka, e prosledeno so mnogubrojni kontroverzi. "Nemanjeto podzakonski akti za primena na ovaa specijalna istrazhna merka ja pravi soborliva pretpostavkata za validnosta na vaka pribranite dokazi. A na prashanjeto dali 1.400 lica vo momentov se prislushuvaat, chekam brz odgovor od premierot Gruevski”, veli Vlado Buchkovski.
Portparolot na MVR veli deka vo najskoro vreme prashanjeto na pratenikot Buchkovski kje mu bide odgovoreno. Skopskite osnovnite sudovi 1 i 2 velat deka ovoj vid informacii se tajni i ne mozhe da i’ bidat dostapni na javnosta. "Toa e stroga tajna. Ne smee da se dava takva informacija dodeka ne se iskoristat materijalite na sud”, izjavi Dobrila Kacarska, pretsedatelka na Osnovniot sud Skopje 1. Spored Ustavot, prislushuvanjeto mozhe da se koristi iskluchivo so dozvola na Vrhovniot sud, a po baranje na ministrite za vnatreshni raboti i za odbrana ili na javniot obvinitel. (Shpic)

HENRIK SOKALSKI:
EU i NATO postavija previsoki prechki za Makedonija
"Teshko e da se sfati zoshto za pristap vo NATO i vo EU za Makedonija se postavija previsoki prechki”, komentira Henrik Sokalski vo pogovorot na svojata kniga Gram prevencija, koja denovive beshe objavena na polski jazik. Sokalski beshe rakovoditel na mirovnata misija na UNPREDEP vo Makedonija od 1995 do 1998 godina i specijalen pretstavnik na generalniot sekretar na OON. Knigata Gram prevencija beshe objavena na makedonski jazik pred dve godini od izdavachot Mi-An.
"Seriozna greshka na evroatlantskata zaednica e toa shto, iako mozheshe, ne uspea znachitelno porano da ja podgotvi Makedonija za vleguvanje vo nejzinite strukturi, na primer so Romanija i so Bugarija. Edna mala zemja so golemina na Makedonija mozhe mnogu porano i poinaku da podlegne na formulite i principite za prikluchuvanje vo NATO. Sega, poradi nejasnata idnina na Kosovo, se pojavuvaat novi nepredvidlivi problemi. Vo zaemnite odnosi vo regionot ponekogash zazhivuvaat demonite od minatoto, a sosem nesfatliv i bez osnova e shtetniot zastoj vo reshavanjeto na problemot so imeto na drzhavata”, istaknuva Sokalski. (Dnevnik)

POSLEDEN VOZ ZA NATO
Site tri zemji od Jadranskata grupa dobija posledna shansa
NATO im dava shansa na Makedonija, Hrvatska i Albanija da gi nadomestat propustite vo kluchnata godina pred samitot na koj Alijansata planira da pokani novi zemji-chlenki. Drzhavite od Jadranskata grupa dobija ushte eden skraten godishen akcionen plan za chlenstvo vo NATO. Taka reshija ministrite na Alijansata na sesijata na dvodnevniot neformalen samit vo Oslo. Odlukata ja soopshti generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer. Vo prvite reakcii vo Makedonija odlukata se ocenuva kako ochekuvana i stimulirachka za kandidatkite, koi so preciznata ramka od planot kje znaat na shto tochno da se fokusiraat.
Rezultati od politichkiot dijalog, liberalen zakon za verski zaednici, dopolnitelni napori vo borbata protiv trgovijata so lugje i kriminalot, generalno napredok vo korpusite politichki, ekonomski i voeni reformi - ova se ochekuvanjata od Makedonija nabroeni vo mini-akcioniot plan, devetti po red.
NATO-ministrite i Shefer gi potvrdija najavite deka Bukuresht vo prvata sedmica od april 2008 godina kje bide domakjin na samitot za proshiruvanje. (TV Kanal 5)

Sepak, Hrvatska so prednost pred Makedonija i pred Albanija
Ocenite deka Hrvatska e pred Makedonija i Albanija vo Jadranskata grupa, koi dosega bea poedinechni pozicii na zemjite-chlenki, sega se stav na celata alijansa. Vodechkata pozicija so koja Hrvatska vleguva vo posledniot krug od NATO-trkata ja potvrdile ministrite na alijansata na sostanokot vo Oslo. Razlikite megju trite aspirantki koi Dora Bakojani od razbirlivi grchki prichini gi zasiluva velejkji deka shefovite na diplomatiite se soglasni "za neospornoto hrvatsko vodstvo pred Albanija i FIROM koi se’ ushte imaat dolg pat za izoduvanje”, diplomatski gi pakuva i gi potvrduva portparolot na alijansata Dzhejms Apaturaj. (TV Kanal 5)

AMERIKANSKIOT PRETSEDATEL VO BUGARIJA I VO ALBANIJA
Crvenkovski zhali za toa shto Bush nema da dojde kaj nas
Pretsedatelot Branko Crvenkovski zhali poradi toa shto negoviot amerikanski kolega Dzhordzh Bush vo ramkite na svojata evropska turneja nema da ja poseti i Makedonija. Za ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski, pak, dobra vest e toa shto pretsedatelot Bush sepak kje poseti edna od zemjite od Jadranskata grupa - Albanija, kade shto kje se sretne i so premierot Nikola Gruevski.
"Pokanata e otvorena i nekolkupati e upatena do pretsedatelot na SAD Dzhordzh Bush. Nie zhalime poradi toa shto vo grupata zemji koi vo juni vo Evropa i vo regionot kje gi poseti pretsedatelot Bush ne e i Makedonija. Sepak, negovata poseta na zemjite vo regionot zboruva za negoviot odnos i za odnosot na negovata zemja sprema zemjite od ovoj region”, ocenuva Crvenkovski. Makedonskiot pretsedatel se nadeva deka posetata na amerikanskiot pretsedatel vsushnost pretstavuva natamoshna afirmacija na Jadranskata grupa zemji za nivno zachlenuvanje vo NATO.
Ministerot Miloshoski izjavi deka posetata na pretsedatelot Bush vo edna od zemjite-chlenki na A3-grupata e dobra vest za Makedonija i za regionot. "Ushte podobra vest e toa shto uspeavme da dogovorime zaednichka rabotna sredba na premierite na Albanija, na Makedonija i na Hrvatska so pretsedatelot Bush vo Tirana, shto dava signal deka amerikanskata politika ostanuva dosledna - pokanite za chlenstvo vo NATO da bidat pokani do grupa zemji, shto nam ni odgovara, zashto nie postojano potencirame deka taa sorabotka megju zemjite od A3-grupata na krajot treba da rezultira so zaednichka pokana za chlenstvo vo Alijansata. Toa kje bide najgolemiot uspeh i za nas, no i za NATO, kako kreator na demokratskata arhitektura vo regionot”, reche Miloshoski.
Prichinata poradi koja amerikanskiot pretsedatel ja zaobikolil Makedonija, spored vladini izvori, lezhi vo ocenkata deka na Albanija vo ovoj moment i’ bil potreben dopolnitelen pozitiven signal, so ogled na toa deka taa zemja zaostanuvala vo reformite zad drugite dve chlenki na Jadranskata grupa. (Spored Utrinski vesnik)

TORONTO, KANADA
Makedonskite organizacii prvpat se najdoa na edno mesto

Na proslavata na 20-godishniot jubilej od osnovanjeto na Makedonskoto dvizhenje za chovekovi prava vo Toronto, prvpat na edno mesto se najdoa pretstavnici od makedonskite dvizhenja za chovekovi prava od site delovi na Makedonija. Na proslavata prisustvuvaa i otec Nikodim Carknjas i Pavle Filipov Voskopulos, chlen na petchlenoto rakovodstvo na partijata na Makedoncite vo Egejska Makedonija Vinozhito, Stojko Stojkov od Sandanski, chlen na petchlenoto rakovodstvo na OMO Ilinden-PIRIN, i prof. d-r Kimet Fetahu, poznat makedonski aktivist od Tirana, Albanija. Makedonskoto dvizhenje za chovekovi prava neodamna stana internacionalno i raboti zaedno so Obedinetata makedonska dijaspora i Makedonskata alijansa od SAD.
Prisutnite gosti gi pozdravija potpretsedatelot na Dvizhenjeto Ljube Vidinovski i ambasadorot na Makedonija vo Kanada Sashko Nasev. Vo Toronto beshe i edinstveniot Makedonec pratenik vo kanadskiot parlament Ljubomir Temelkovski.

OMO Ilinden-PIRIN i Vinozhito vo SAD
Pretstavnici na partiite na Makedoncite vo Egejska i vo Pirinska Makedonija bea vo nekolkudnevna poseta na SAD, javi Glasot na Amerika na makedonski jazik. Posetata ja organizirashe Obedinetata makedonska dijaspora, a Pavle Vaskopulos (Vinozhito od Egejska Makedonija) i Stojko Stojkov (OMO Ilinden-PIRIN od Pirinska Makedonija) razgovaraa so amerikanskite sogovornici za odnosot kon makedonskoto malcinstvo. Vaskopulos i Stojkov porachaa deka sakaat pretstavnicite na megjunarodnite organizacii i na vladite da gi zapoznaat so vistinskata sostojba na makedonskoto malcinstvo vo Egejska i vo Pirinska Makedonija. "Koga stanuva zbor za chovekovi prava na malcinskite grupi, podgotven sum da kazham deka ima deficit na demokratija vo Grcija, iako e evropska drzhava”, veli Vaskopulos. I Stojkov na odvoeni sredbi vo Kongresot i vo Stejt departmentot vo Vashington go iskazhal nezadovolstvoto od odnosot kon makedonskoto malcinstvo vo Pirinska Makedonija, osobeno problemot so neregistriranjeto na partijata.

NASPROTI INAETENJETO NA BUGARSKITE VLASTI
OMO Ilinden-PIRIN chlen na EFA-alijansata
OMO Ilinden-PIRIN e primena za postojana chlenka na Evropskata slobodna alijansa EFA , iako ushte ne e registrirana od bugarskite vlasti. Priemot bil izvrshen minatiot petok na konferencijata shto se odrzha vo Bilbao, Shpanija. Spored Botjo Vangelov Tikov, eden od liderite na OMO Ilinden-PIRIN, koj prisustvuval na sobirot, edinstven problem za priemot pretstavuvalo toa shto partijata ne bila registrirana. Megjutoa, otkako na delegatite im bilo objasneto na kakvi problemi naiduva OMO Ilinden-PIRIN okolu nejzinata registracija i deka taa go dobila sudskiot spor vo Strazbur, se preminalo na glasanje. Pritoa site delegati glasale za nejzin priem vo Alijansata so ubeduvanje deka bugarskata drzhava naskoro kje ja registrira partijata na Makedoncite.
"Dodeka traeshe konferencijata na EFA, inaku asocijacija vo koja chlenuvaat partii na malcinstvata i na zelenite, delegatite bea informirani za zabranata na bugarskite vlasti nashata partija da go organizira tradicionalniot sobir na Rozhenskiot manastir po povod 92-godishninata od ubistvoto na Jane Sandanski. Pritoa, konferencijata ja osudi takvata postapka na Sofija i do premierot Sergej Stanishev i do ministrite za nadvoreshni i za vnatreshni raboti isprati protestno pismo vo koe se bara vlasta da go pochituva pravoto na malcinstvata slobodno da odrzhuvaat sobiri, neshto za shto Bugarija beshe osudena vo Strazbur. Pismo beshe isprateno i do kabinetot na Oli Ren”, veli Tikov.
Na kongresot na EFA vo Shpanija Pavle Voskopulos od Vinozhito bil izbran za chlen na Pretsedatelstvoto zadolzhen za Jugoistochna Evropa. (Spored Utrinski vesnik)

IGRI OKOLU MAKEDONSKIOT REVOLUCIONER
Rodninite ne mozhat da go vratat Gjorche Petrov
Potomcite na Gjorche Petrov ne mozhat da soberat dokumentacija za da dokazhat deka se negovi rodnini, so shto bi mozhele da pobaraat negovite ostanki da se prenesat od Sofija vo Skopje. Od druga strana, bugarskata vlada podnela inicijativa grobot na Gjorche Petrov da se proglasi za istoriski pametnik, so shto eventualnata akcija za prenesuvanje na negovite moshti ushte povekje se komplicira. Zdravko Trojachanec, vnuk na Spiro Petrov, brat na Gjorche, izjavi za Dnevnik deka dokazhuvanjeto na nivnoto srodstvo so golemiot makedonski revolucioner stanalo prechka shto ja zaprelo inicijativata stara vekje nekolku godini. Toj e revoltiran od zadninata na postapkata na bugarskoto zdruzhenie Pliska koe najavi deka kje go obnovi grobot na Petrov na sofiskite grobishta, zatoa shto bil znachajna lichnost od bugarskata istorija.
"Vo razgovorite shto gi imavme vo nasheto Ministerstvo za nadvoreshni raboti ni beshe ukazhano deka dozvolata za prenesuvanjeto na posmrtnite ostanki na Gjorche Petrov najlesno mozhe da se dobie ako toa go pobaraat potomcite. Poznato e deka Gjorche Petrov nemal deca, a deka najbliski potomci mu se povekjemina vnuci na negoviot brat i sestra, megju koi sum i jas. No, sega e problem toa shto ne znaeme kako da najdeme dokumenti od koi kje se potvrdi deka sme vo srodstvo so Gjorche Petrov”, veli Trojachanec. Spored pravilata, vo sluchaj da postoi soglasnost od site potomci na Petrov, togash takvoto baranje za prenesuvanje na koskite vo Skopje ne mozhe da go osporat ni bugarskite vlasti. "Poradi godinite, jas ne sum vekje vo mozhnost da baram po arhivi vo Prilep i na drugi mesta za da gi najdam krshtelnite na moite predci. Mojot pradedo Spiro Petrov e roden vo 1854 godina, a tatko mi Metodij vo 1897 godina. Kade sega da gi najdam tie dokazi? Se nadevam deka vo toa mozhe da mi pomognat drzhavnite organi shto treba da se zainteresirani prenesuvanjeto da se ostvari”, naglasi toj. Trojachanec naveduva deka i vo Sofija postojat dvajca vnuci na najbliskite rodnini na Gjorche Petrov od koi isto taka treba da se pobara soglasnost za da se premestat koskite. "Me iritira toa shto vo Bugarija popravkata na pochivalishteto na Petrov se najavuva kako oddolzhuvanje kon znachajna lichnost od bugarskata istorija. Kade bea tie koga vo 2003 godina jas otidov vo Sofija i go zateknav grobot celosno zarasnat vo grmushki? Samiot go ischistiv za da bide kolku-tolku dostojno pochivalishte na ovaa znachajna lichnost od makedonskata istorija. Tie sega sakaat da soberat nekakvi evtini politichki poeni. Dotolku povekje nie kako drzhava treba da napravime se’ za negovite ostanki da se donesat vo Skopje”, naglasuva Trojachanec.
Spored soznanijata, crkvata Sveti Petar i Pavle vo skopskata opshtina Gjorche Petrov e eden od predlozite za mesto kade shto bi trebalo da pochivaat posmrtnite ostanki na golemiot heroj po nivnoto eventualno vrakjanje vo Skopje. (Dnevnik)

GRUEVSKI:
Dobro e shto nekoj ja pochnal popravkata
"Na vladina sednica diskutiravme za obnovata na grobovite na Gjorche Petrov i na Krste Misirkov i odredeni ministri ja zedoa taa zadacha. Dobro e shto pochnala taa aktivnost, nezavisno od toa koj ja pochnal, i dobro e shto toa kje se zavrshi. Treba da proveram so ministerstvata dali vospostavile komunikacija so Bugarija i dali ima sorabotka, ili drugata strana samostojno ja povela ovaa inicijativa. No, vo sekoj sluchaj, chija i da e inicijativata, go pozdravuvam toj chekor”, izjavi premierot Nikola Gruevski.

MAKEDONSKO-BUGARSKA DELEGACIJA
Cvekje na grobot na Sandanski
Makedonskiot zamenik minister za nadvoreshni raboti Zoran Petrov i negoviot bugarski kolega Ljubomir Kjuchukov polozhija cvekje na grobot na revolucionerot Jane Sandanski, kraj Rozhenskiot manastir vo Bugarija. Prethodno tie odrzhaa sostanok zad zatvoreni vrati, na koj razgovarale za mozhnostite za razvoj na odnosite na dvete zemji, za regionalni prashanja i regionalna sorabotka i za Kosovo. Na sredbata prisustvuval i makedonskiot ambasador vo Bugarija Abdurahman Aliti. Makedonskata delegacija otide na Rozhen dva dena po chestvuvanjeto na 92-godishninata od smrtta na makedonskiot revolucioner. Prethodno, vo nedelata, Makedoncite od Bugarija bea sprecheni organizirano da mu oddatat pochit na Sandanski. Policijata ja sprovede odlukata na regionalniot upravnik na Blagoevgrad Vladimir Dimitrov, koj im zabrani na Makedoncite od OMO Ilinden-PIRIN da se poklonat na grobot na Sandanski, so obrazlozhenie deka nivnata partija ne e registrirana i nemaat pravo na takov sobir. (Vecher)

OMO ILINDEN-PIRIN OBVINUVA
Potvrdena deklaracijata protiv Makedoncite
Nekolku meseci otkako stapi na funkcijata minister za nadvoreshni raboti, Antonio Miloshoski dopatuva vo Sofija i ushte ednash ja potvrdi deklaracijata vo koja stoi deka Makedonija nema da se interesira za gragjanite od makedonsko poteklo shto zhiveat vo Bugarija, veli Ivan Gargavelov, chlen na OMO-Ilinden-PIRIN, vo intervjuto za avstraliskoto radio na etnichkite zaednici Tripati zet shto im beshe posveteno na minatonedelnite nastani koga bugarskata policija go sprechi organiziranoto chestvuvanje na Makedoncite na Rozhenskiot manastir po povod 92-godishninata od smrtta na revolucionerot Jane Sandanski. "Zhalno e toa shto Miloshoski vednash ja potvrdi deklaracijata shto pred nekolku godini ja potpisha togashniot zamenik minister za nadvoreshni raboti Boris Trajkovski. Vo nea stoeshe deka Makedonija nema da se interesira za Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Vednash potoa bugarskiot pretsedatel dojde vo Makedonija i beshe prechekan so site pochesti, so bugarska himna i zname. Makedoncite od Pirinska Makedonija plachea koga go gledaa seto toa na televizija”, izjavi Gargavelov.Toj i’ e lut na makedonskata vlada i bara pomosh od dijasporata i od Evropskata unija - za partijata na Makedoncite vo Bugarija OMO Ilinden-PIRIN da se priznae. Na novinarskoto prashanje za toa kakva e nivnata relacija so Dosta Dimovska, koja neodamna beshe postavena za prv chovek na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija, toj izjavi deka sega Bugarija ima dva centra - eden bugarski i eden makedonski, na chelo so Dosta Dimovska.
Vo vrska so obvinuvanjata za Miloshoski Ministerstvoto za nadvoreshni raboti tvrdi deka pri posetata na ministerot na Bugarija na 3 noemvri 2006 godina bile potpishani samo dva dogovora. Stanuva zbor za spogodba za zaemni patuvanja na gragjanite na dvete zemji, kako i protokol za dogovorot za pottiknuvanje i zaemna zashtita na investiciite megju Republika Makedonija i Republika Bugarija. (Vreme)

BARANJE NA GRCHKIOT PREMIER
"Skopje da prestane so nepopustlivosta za imeto!”
Premierot na Grcija Kostas Karamanlis pobaral Makedonija da prestane so politikata na nepopustlivost okolu problemot so imeto, pishuva grchkiot vesnik Katimerini. Po sredbata so slovenechkiot premier Janez Jansha vo Atina, Karamanlis izjavil: "Nie gi prezedovme site neophodni chekori, no se’ shto dobivme od drugata strana e ochigleden beskompromisen stav i chekame ova da se promeni”. So ovaa izjava na Karamanlis se zgolemuvaat pritisokot i kritikite upateni kon Makedonija. Vo tekstot ushte pishuva: "Grcija e posebno voznemirena poradi toa shto Skopje javno go objavi pismoto na drzhavniot sekretar na SAD Kondoliza Rajs, vo koe se iskazhuva poddrshka za vleguvanje na FIROM vo NATO i vo sluchaj da ne bide reshen problemot so imeto”.
Spored pishuvanjeto na ovoj vlijatelen vesnik, Atina insistira da se najde reshenie shto kje bide prifatlivo za dvete strani, istovremeno izrazuvajkji zagrizhenost deka drugata strana se oddalechila od pregovorite shto se vodat vo OON. Premierot ushte ednash ja povtoruva zakanata deka negovata zemja kje go blokira "vlegu

PO NERVOZNATA REAKCIJA NA BAKOJANI
Grcija sepak nema da protestira do SAD
Oficijalna Atina go namaluva tonot kon Vashington po poslednata nervozna reakcija na grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani za povtorenata poddrshka na SAD za ustavnoto imena Makedonija. Bakojani ostro reagirashe na pismoto od amerikanskiot drzhaven sekretar Kondoliza Rajs do makedonskiot minister Antonio Miloshoski vo koe taa ushte ednash ja potvrdi poddrshkata za ustavnoto ime i za priemot na Makedonija vo NATO. "Grcija ne planira da upati demarsh do SAD okolu poddrshkata na ustavnoto ime na BJRM”, soopshti portparolot na grchkoto MNR Georgos Komucakos. Spored nego, demarsh do Vashington e nepotreben so ogled na toa shto postojat regularni kontakti na site nivoa za brifiranje na amerikanskite vlasti za grchkite pozicii za imeto, a i poziciite na SAD se dobro poznati. (Vecher)

ANTONIO MILOSHOSKI:
So Bakojani kje razgovarame na ekonomski temi
"So koleshkata od Grcija kje razgovarame za ekonomski prashanja. Nashiot stav za imeto e nepromenet - toa e ustavnoto ime na Makedonija”, izjavi ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski odgovarajkji na novinarskoto prashanje shto kje bide tema na razgovor so ministerkata za nadvoreshni raboti na Grcija Dora Bakojani. Ministerot potvrdi deka minatata nedela i’ ispratil pokana na Bakojani da se sretnat vo Skopje i da razmenat mislenja kako ekonomski partneri. Vo MNR ochekuvaat pozitiven odgovor. (Vreme)

ROZMARI DI KARLO VO MAKEDONIJA
Silna poddrshka od SAD na patot kon NATO
"SAD silno ja poddrzhuvaat Makedonija na patot kon EU i kon NATO. Nie sakame da dobiete pokana za chlenstvo vo NATO vo 2008 godina, no za da se sluchi toa mora da prodolzhite so celosnite reformi. Miu se raduvame na napredokot na reformite vo Makedonija. Znaeme deka Makedonija naporno raboti na ovie prashanja, no sepak treba da se napravi ushte mnogu, a vremeto e kratko”, izjavi zamenik pomoshnikot na drzhavniot sekretar vo Biroto za evropski i evroaziski prashanja na SAD Rozmari di Karlo po sredbata vo Vladata so premierot Nikola Gruevski. Taa za kus period povtorno dopatuva vo rabotna poseta na Makedonija i pobara celosna sorabotka na site politichki strukturi vo zemjata. "SAD sakaat da ja vidat Makedonija kako del od evroatlantskata zaednica. Zatoa im sovetuvame na vladata i na opozicijata da rabotat zaedno i konstruktivno na tie prashanja”, reche Di Karlo.
Premierot Gruevski, pak, informiral deka Makedonija gi pravi site napori za da se postignat standardite na NATO i na EU. "Razgovaravme za toa deka pravime se’ za zemjata shto pobrzo da gi postigne standardite za da mozhe nashite sojuznici da ni pomognat vo dobivanjeto pokana za polnopravno chlenstvo vo NATO. Se nadevame deka toa kje bide vo slednata godina”.
Di Karlo ja povtori i politikata okolu priznavanjeto na imeto na Republika Makedonija i iskazha poddrshka na procesot na pregovori shto se odviva vo OON za reshavanje na problemot so Grcija okolu imeto. Vo Skopje taa se sretna i so pretsedatelot Branko Crvenkovski, kako i so liderite na SDSM Radmila Shekerinska i na DUI Ali Ahmeti. (Vest)

NOVINA VO AMERIKANSKATA POSHTA
Pratkite od SAD doagjaat so nalepnica FIROM!
Kompanijata od SAD shto e zadolzhena za dostava na poshta neodamna na pismoto shto bilo uredno adresirano do makedonski drzhavjanin stavila nalepnica na koja kako kraen korisnik pishuva Belgrad, Makedonija (FIROM), shto ne beshe sluchaj dosega. Stanuva zbor za renomiranata firma UPS mail, osnovana ushte vo 1907 godina vo SAD, koja denes ima pretstavnishtva nasekade vo svetot. Vo Makedonija kako nejzin pretstavnik e registrirana firmata In tajm. Od amerikanskata ambasada ne sakaat da go komentiraat ova i istaknuvaat deka SAD stojat na svojata pozicija za poddrshka na ustavnoto ime na Makedonija. Od makedonskoto pretstavnishtvo na UPS velat deka poshtata shto stignuva do niv prvo ja pominuva carinata, potoa se nosi vo vrekji do kancelarijata na In tajm, pa ottamu preku kuriri se dostavuva na raka. Za konkretnoto pismo tie velat deka ne go dostavile, najverojatno doshlo direktno po poshta, zashto imalo i takva opcija. Spored niv, se sluchuva na pratkite, pokraj imeto Makedonija, da stoi i kratenkata FIROM, no dodavaat deka pri sekoja nivna poseta vo centralata vo SAD insistiraat toa da se korigira. (Vreme)

OPOZICIJATA BARA OTCHET OD VLADATA
Kade se vetenite investicii i novite rabotni mesta?
Opozicijata vo Sobranieto zhestoko ja napadna vladata - deka nema ekonomski rezultati od nejzinata rabota. Liderot na SDSM Radmila Shekerinska ja iskoristi sednicata za pratenichki prashanja da pobara otchet od premierot Nikola Gruevski za predizbornite vetuvanja za namaluvanje na nevrabotenosta i za novi stranski investicii. "Kako mozheshe programata Prerodba vo 100 chekori da vi finishira so 50 iljadi novi nevraboteni i koj e efektot od reklamiranjeto vo domashniot i vo stranskiot pechat, koga Makedonija ja nema na biznis-kartata na Evropa”, prasha Shekerinska. "Brojkata od 50 iljadi novi nevraboteni e netochna”, odgovori Gruevski, koj ja obvini Shekerinska deka manipulira so podatocite. "Lugjeto shto gi izbrishavte od evidencijata na Agencijata za vrabotuvanje, za da pokazhete pred izborite deka se namaluva nevrbotenosta, sega ni se vrakjaat”, objasni Gruevski. Spored nego, postoi razlika vo toa kako segashnata i prethodnata vlast ja reshavaat nevrabotenosta. "Vie nosevte Brankov zakon, od koj nemashe nikakvi efekti, a nie gi namaluvame danocite za da privlecheme stranski investicii”, reche toj.
Gruevski negirashe deka vladata se reklamira vo Makedonija, tuku gi informira gragjanite i ja podignuva javnata svest. "Toa ne e reklamiranje tuku informiranje. Toa e neshto shto mozhebi vie ne go razbirate, no e pozdraveno od gragjanite”, reche toj.
Obvinuvanjata na opozicijata za Gruevski znachat nemanje chuvstvo za realnost. "Toa shto go pravime trebashe da se napravi mnogu odamna - da se namalat danocite, da se udri na korupcijata i na kriminalot, da se pochnat reformi na Katastarot, biznis-prezentacija na Makedonija vo svetot. Nema nishto losho vo toa da se dade informacija vo stranstvo za mozhnostite za investiranje vo Makedonija. Vie tuka najdovte da broite pari. Vie shto troshevte za reklama na Si-En-En od koja nemashe efekti, a nashite aktivnosti gi narekuvate nesoodvetno troshenje pari”, reche Gruevski. (Vest)

SKANDAL SO DIREKTOROT NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVANJE
Vladata stavila poslushen brishach na nevraboteni
Vicepremierot Zoran Stavreski i ministerot za finansii Trajko Slavevski na pres-konferencija dokazhuvaa deka SDSM pred izborite nezakonski izbrishal okolu 100.000 lica od evidencijata za nevrabotenite. Dokazot go branea so segashniot direktor na Agencijata za vrabotuvanje Stojche Tapandzhioski, koj javno prizna deka vo vremeto na SDSM, koga rabotel kako drzhaven sluzhbenik vo Sektorot za brishenje na nevraboteni, pod prinuda izbrishal 18.000 lica od spisokot na nevrabotenite. "Taa najvalkana igra ja rabotev kako sluzhbenik vo Centarot za vrabotuvanje na Grad Skopje. Imav zadacha da gi brisham od evidencijata nevrabotenite lica. Brishevme po site mozhni i nemozhni osnovi. Ne go pochituvavme zakonot, a zhalbite, molbite i poplakite ne vredea nishto”, prizna Tapandzhioski.
Toj tvrdi deka kako sluzhbenik vo Sektorot za brishenje na nevraboteni bil svedok na lazhnite namaluvanja na brojot na nevrabotenite i vo 1998 i vo 2005-2006 godina - pred sekoi izbori. "Vo 1998 godina ni predadoa 91.000 pomalku nevraboteni. Toa go konstatiravme otkako izvrshivme revizija na evidencijata. Istata sostojba ja imavme i na 31 avgust. Lazhea i go lazhat ovoj narod”, veli Tapandzhioski. Pres-konferencijata beshe svikana otkako na sednicata za pratenichki prashanja vo Sobranieto pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska ja iskritikuva vladata deka vo drzhvava ima okolu 50.000 novi nevraboteni. Spored Stavreski, Slavevski i Tapandzhioski, vo Makedonija spored poslednite podatoci ima 370.977 nevraboteni, shto e za tri otsto pomalku vo odnos na prethodniot mesec. Slavevski reche deka samo vo poslednite shest meseci od godinata imalo 27.000 novi vrabotuvanja - i toa vo privatniot sektor. "Anketata na rabotnata sila e edinstven merodaven pokazatel so koj megjunarodnite finansiski instuticii ja sledat statistikata, a kaj nas za nea e zadolzhen Drzhavniot zavod za statistika. Spored podatocite ottamu, vo 2002 godina stapkata na nevrabotenost iznesuvala 31,9, a vo 2006 - 35,9 otsto. Trendot e jasen i ne bara natamoshen komentar”, reche Stavreski. (Vest)

SDSM: Tapandzhioski da se goni krivichno
Spored oficijalnoto soopshtenie od SDSM, panichnata reakcija na vladata e dokaz za toa deka site institucii vo Makedonija rabotat po diktat na premierot Nikola Gruevski. Spored SDSM, Gruevski mozhe da prodolzhi da si igra vesela matematika vo svojot kabinet. "Ako iskazot na Stojche Tapandzhioski e tochen, SDSM bara vednash da se povede krivichna postapka protiv direktorot na Agencijata za vrabotuvanje. Vo sprotivno, vakvata izjava kje ja smetame za obichna laga i manipulacija. Se prashuvame kako e mozhno Gruevski da postavuva funkcioneri koi rabotele sprotivno na zakonot”, prashuva SDSM.

OD OPASHKATA KON GLAVATA
Se podgotvuva etichki kodeks za ministrite i za site javni funkcioneri
Profesorot na Pravniot fakultet vo Skopje Borche Davitkovski najavi deka se podgotvuva etichki kodeks za ministrite i za site javni funkcioneri, obelodenuvajkji deka nacrt-verzijata na dokumentot kje bide gotova vo juni. Najvazhno od se’ vo kodeksot za funkcionerite kje bidat odredbite spored koi za nivnoto rabotenje, odnosno za propustite, koga toa kje bide potrebno, kje se povikuvaat na politichka odgovornost. "Moralnata osuda mozhe da bide pobitna od pravnata osuda”, smeta Davitkovski i dodava deka vo izminatite 15 godini nikoj ne beshe odgovoren za svoite postapki. "Namesto da pochneme od glavata, nie pochnavme od opashkata. Prvo donesovme kodeksi za drzhavnite sluzhbenici, potoa za gradonachalnicite, a sega se nasochuvame na toa shto trebashe da bide vrven prioritet - kodeks za ministrite i za nositelite na javni funkcii”, veli Davitkovski. Spored nego, site dosegashni kodeksi se voopshteni i so deklarativni normi, a dosega nemalo niedna reakcija poradi nepochituvanje na odredbite. "Vo kodeksot mora da bidat razraboteni relaciite na ministerot, odnosno na javniot funkcioner so Vladata, Sobranieto, administracijata, sovetnicite, mediumite... Toa se pravi teshko, no kje zememe primeroci od razvienite demokratii. Angliskiot kodeks za ministrite ima 450 stranici i tamu e normirano se’”, veli profesor Davitkovski. (Utrinski vesnik)

FUERE E OPTIMIST
Nadezh za uspeh na politichkiot dijalog
"Se nadevam deka tekovniot politichki dijalog kje uspee i deka toj kje se prenese vo parlamentot, shto bi trebalo da rezultira so efikasno funkcioniranje na instituciite”, izjavi ambasadorot na EU vo Makedonija Ervan Fuere prezentirajkji gi pretstojnite aktivnosti po povod proslavata na Denot na Evropa. "Evropskata unija vo fevruari isprati silni signali do vladata za prodolzhuvanje na reformite”, reche Fuere pozdravuvajkji go zabrzanoto usvojuvanje na zakonite shto se povrzani so uspeshno evrointegriranje. Sepak, spored nego, napredokot ne se ocenuva samo spored brojot na usvoenite zakoni, tuku se bara i nivno uspeshno sproveduvanje. (Utrinski vesnik)

MNOGU ZHELBI - MALKU MINISTERSTVA
Novi turbulencii okolu VMRO-Narodna i NSDP
Doskoreshnata v. d. pretsedatelka na VMRO-Narodna Vesna Janevska i ushte nekolku partiski istomislenici, megju koi i pratenichkata Valentina Bozhinovska, podgotvuvaat teren za osporuvanje na pobedata na Gjorgji Trendafilov na neodamna odrzhaniot kongres. Tie bile nezadovolni od sredstvata so koi se sluzhel Trendafilov za da dojde do pobedata vo vtoriot krug na glasanjeto. Ako Trendafilov i partiskite tela se reshat na poradikalnata varijanta - da ja uslovuvaat poddrshkata na vladata so dobivanje edno ministersko mesto, postoi mozhnost nekoi od pratenicite da se ogradat od vakvata politika i vo Sobranieto da dejstvuvaat nezavisno.
Pred da bide izbran za lider, Trendafilov nekolkupati najavi deka e mozhno vo idnina vladeachkoto mnozinstvo da ja zagubi poddrshkata na pratenicite od VMRO-NP, smetajkji deka negovata partija treba da bide del od vladeachkata koalicija zatoa shto, kako shto reche, i pomali partii imaat ministerski ili zamenichki mesta. Toj se’ ushte ne se izjasni za toa kakva kje bide politikata na VMRO-Narodna vo idnina. Toa kje go reshat partiskite tela vo noviot sostav.
NSDP i DPA vekje se izjasnija deka, slichno kako i so vleguvanjeto na PDP vo vlasta, ne se raspolozheni ni za VMRO-NP da otstapat nekoi od resorite so koi rakovodat vo momentov. "Za PDP beshe dogovoreno deka, ako partijata se premisli, kje i’ pripadne resorot lokalna samouprava. Ako toa se sluchi i so VMRO-NP, VMRO-DPMNE kje treba da oslobodi nekoe ministerstvo so koe rakovodat negovi kadri”, velat vo dvete partii.
Od druga strana, PDP ne strahuva deka kje izvisi vo kombinatorikite za ministersko mesto. Visoki partiski izvori vo PDP velat deka ushte ne reshile kako kje postapat ako, namesto ministersko, im se ponudat dve zamenichki mesta i edna pozicija drzhaven sekretar. Kako shto doznavame, konechnata odluka na Nikola Gruevski kje zavisi od toa so kolku pratenici partijata na Abduljadi Vejseli kje stane del od vladeachkata koalicija. Dvajcata pratenici Safet Neziri i Blerim Bedzheti, koi ne ja pochituvaat odlukata na Pretsedatelstvoto na partijata za napushtanje na koalicijata so DUI, ushte ne reshile kako kje dejstvuvaat. Vo tekot na idnata nedela se ochekuva ushte edna sredba Gruevski-Vejseli. (Vecher)

Gruevski kje gi ignorira provokaciite na Georgievski
Premierot i lider na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski nema da reagira na direktnite napadi na negoviot prethodnik i politichki mentor, pochesniot pretsedatel na VMRO-NP Ljubcho Georgievski. Gruevski kje gi ignorira poslednite kritiki na Georgievski, koj mu predvide politichki krah do krajot na godinata. Visoki funkcioneri od VMRO-DPMNE velat deka za ova nema da ima ni oficijalna izjava od vladeachkata partija, a za nastapot na Georgievski smetaat deka e inspiriran iskluchivo od lichni motivi - poradi chuvstvoto na "izneverena ljubovnica” vo sluchaite so zatvorskite kazni na Vojo Mihajlovski, Tanja Mitrovska i Lambe Arnaudov. "Kritichkiot ton na Georgievski i zhestokiot napad kon Gruevski se dolzhi na negovata razocharanost od toa deka Mihajlovski, Mitrovska i Arnaudov nema da se spasat od zatvor. Toj beshe siguren deka so doagjanjeto na VMRO-DPMNE na vlast negovite bliski sorabotnici kje se izvlechat. Nema druga prichina za gnevot na Georgievski”, tvrdat visoki izvori vo vladeachkata partija.
Georgievski mu poracha na Gruevski deka do krajot na godinava negovata popularnost kje se raspadne kako kula od karti. "Prichinata e toa shto Gruevski ja prodolzhi politikata na SDSM za pritvoranje i nema jasna ekonomska vizija. Drzhava shto pritvora ne mozhe da odi napred. Toa beshe stilot na vladeenje na dvete godini na Crvenkovski i na Kostov, Gruevski prodolzhuva vo istiot stil”, reche pocheseniot lider na VMRO-NP. (Utrinski vesnik)

IZNEMOSHTENI VO PROTESTOT PRED SOBRANIETO
Zhena padna vo bessoznanie vo kampot na stechajcite
Na edna zhena od pedesetinata stechajci koi rechisi dva meseca sedat pred Sobranieto i’ se sloshilo. Pomosh i’ dale stechajcite. Doktor voopshto ne povikale, zashto nekolkupati dosega koga barale pomosh vo Gradska bolnica gi vrakjale nazad, so obrazlozhenie deka nemale dokaz deka se stechajci.
"Si gi znaeme bolestite, site imame problemi so pritisokot ili so shekjerot. Samoto sedenje ovde ni sozdava golem psihichki pritisok. Si imame aparatche za merenje pritisok i sami si pomagame koga nekomu kje mu se sloshi. Ostaveni sme sami na sebe, samo hranata ja dobivame od od crkvata Sveta Petka od Skopje”, raskazhuva eden od niv. Otkako sostojbata na stechajkata se podobrila, taa si zaminala doma.
Dodeka razgovaravme so niv, nekolku grupi stechajni rabotnici si zaminaa. Drugi dojdoa na nivnite mesta. Velat deka rotiraat, nekoi na tri dena, a drugite, koi se od podalechnite gradovi, na sedum dena. Stechajcite gi posetile pretstavnici na Sovetot na Evropa, a za svojot problem ja informirale i Megjunarodnata organizacija za trud na Obedinetite nacii.
Tie ochekuvaat strancite da ja potsetat vladata deka problemot so stechjacite e drzhaven i treba da se reshi. Se nadevaat deka naskoro i parlamentot kje rasprava za niv. Pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski im vetil deka, ako nekoja partija pobara diskusija za nivniot problem, kje gi stavat na dneven red. Vo megjuvreme se sretnale i so pretstavnik od NSDP, koj najavil deka kje se zalozhat za reshavanje na nivniot problem kaj premierot Gruevski, po mozhnost so zakonsko reshenie. (Vest)

OPTIMIZAM KAJ GLAVNATA BRANITELKA NA BOSHKOSKI
Ljube kje se vrati sloboden!
"Ubedena sum deka na krajot nie kje bideme pobednici. Ljube kje se vrati sloboden vo Makedonija”, prognozirashe za prvpat Edina Rashidovikj, glavnata branitelka na eksministerot za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski, koja denovive so nekolkumina od advokatite od timot shto go brani Ljube beshe vo Makedonija. Tie vo tekot na ovaa nedela sobirale dokazi, za da gi pobijat tvrdenjata shto pred dve nedeli, koga pochna sudenjeto protiv Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski, gi iznese i gi najavi hashkiot obvinitel Daniel Sakson.
"Ima golemi shansi da pobieme se’ shto mu se stava na tovar na Boshkoski”, optimist e Rashidovikj. Spored nejzinite vpechatoci od prezentacijata na obvinitelniot akt na 16 april, obvinitelot vekje se uveril deka site monstruozni raboti shto gi kazhuval porano za Ljube, ednostavno, ne se tochni. "Kolku i da se trudeshe, ne uspea da sobere dokazi protiv lichnosta na gospodin Boshkoski”, veli Rashidovikj. Taa potseti deka Tribunalot mora da se trudi od petni zhili da mu dokazhe na Sudskiot sovet deka vo Makedonija imalo voen konflikt. "Situacijata so karakterot na konfliktot ushte ne e chista. Ako Tribunalot ne go ubedi Hashkiot sud deka ovde imalo voen sudir, Sudot kje se proglasi za nenadlezhen i kje nema proces”, veli Edina Rashidovikj. Taa ne ochekuva sudskite veshtaci da dojdat vo Makedonija ushte prviot mesec od sudenjeto, a ni Tribunalot vednash da startuva so svedocite. Veli deka site svedoci na odbranata - bivshi i segashni politichari, so tituli i obichnite gragjani, do eden se podgotveni da svedochat pred Hashkiot sud. (Vest)

DRZHAVATA KONECHNO POMOGNA
Semejstvata na zaginatite gi dobija kluchevite od vetenite stanovi
So izmeshani emocii, solzi radosnici i nenadomestliva taga poradi zagubenite sopruzi, tatkovci i sinovi, chlenovite na 32 semejstva na zaginatite braniteli od konfliktot vo 2001 godina gi primija kluchevite od stanovite vo Reonskiot centar vo skopskata naselba Novo Lisiche, kako blagodarnost od drzhavata za zagubenite zhivoti na nivnite najbliski. Kluchevite im gi predadoa premierot Nikola Gruevski i ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska.
"Se nadevam deka ovie stanovi kje simboliziraat nov pochetok za vas, kje vnesat sigurnost, stabilnost i prosperitet vo vashite semejstva i kje pretstavuvaat vashi topli domovi, odnosno dopolnitelna potpora od drzhavata za normalno odvivanje na vashite ponatamoshni zhivoti. Svesni sme deka vseluvanjeto vo stanovite nema da gi reshi site vashi problemi, no sepak ja koristam ovaa mozhnost da ja iskazham nashata reshitelnost i podgotvenost i ponatamu da vi pomagame, osobeno vo procesot na obrazovanieto na vashite deca”, im poracha Gruevski na semejstvata na zaginatite koi ne mozhea da ja skrijat vozbudata poradi dobivanjeto na kluchevite od stanovite shto im bea veteni ushte vo 2002 godina. "Voljata na ovaa vlada i reshitelnosta na novoto rakovodstvo na Javnoto pretprijatie za stopanisuvanje so staben i deloven prostor da se nadminat site prechki shto postoeja rezultirashe so deneshnoto predavanje na stanovite, so shto se stavi kraj na dolgogodishna golgota shto ja prezhivuvate”, dodade premierot. (Utrinski vesnik)

PARASTOS ZA BRANITELITE
Vo chest na osumte zaginati braniteli vo Vejce

Vo crkvata Sveti Kiril i Metodij vo Tetovo vo sabotata se odrzha pomen-parastos vo chest na osumte tragichno zaginati braniteli shto bea ubieni na vo 2001 godina vo blizina na tetovskoto selo Vejce. Pokraj chlenovite na semejstvata na zaginatite, na panihidata prisustvuvaa i premierot Nikola Gruevski, ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska i ministerot za transport i vrski Mile Janakievski, a ja otsluzhija sveshtenosluzhiteli od tetovskoto arhierejsko namesnishtvo. "Vladata na Makedonija vo kontinuitet nastojuva da im izrazi poddrshka na semejstvata na zaginatite braniteli. Poddrshkata shto im ja davame na ovaa kategorija gragjani kje prodolzhi, zashto tie napravija mnogu za Makedonija”, izjavi po zavrshuvanjeto na pomen-parastosot ministerkata Jankulovska.
Vo 2001 godina kaj Vejce zaginaa vkupno osum pripadnici na bezbednosnite sili, a shest bea povredeni. Zaginaa Robert Petkoski od seloto Bunardzhik, Boban Trajkoski od Kumanovo, Igor Kosteski od Skopje i Mile Janevski od Makedonska Kamenica - site pripadnici na edinicata Volci pri ARM, i nivnite kolegi od edinicata na MVR Tigri - Marjan Bozhinoski od Bitola, Ilche Stojanoski od seloto Porodin, Kire Kostadinoski od Gorno Orizari i Boshko Najdoski od Dolno Orizari, bitolsko.

TETOVO
Centralniot ploshtad preimenuvan vo Ilirija
Site politichki partii shto uchestvuvaat vo rabotata na Sovetot na Opshtinata Tetovo so kompromisno reshenie se dogovorija da gi smenat iminjata na nekolku ulici i na ploshtadot. Na poslednata sednica na Sovetot beshe recheno deka e napraven dogovor vo ime na sozhivotot i deka za toa se soglasile i pozicijata i opozicijata. So glasovite na 29 sovetnici, kolku shto bea prisutni na sednicata, bea izglasani 11 novi iminja, kako prv paket vo fazata na promenata na nazivite na ulicite. Odlukata beshe izglasana so Badenteroviot princip, a za listata glasaa site pet sovetnici - Makedonci. Taka, bulevarot Marshal Tito i ploshtadot shto go nosi istoto ime se preimenuvaat vo Ilirija. Ulicata shto dosega se vikashe JNA e podelena na dva dela i dobi dve novi iminja: Dervish Cara i Solunski atentatori (Gemidzhii). Slichno, ulicata Ivo Ribar Lola e podelena na tri delnici so iminjata Deshmoret e Kombit (Zaginati vo vojnata), Krushevska Republika i Bitolski kongres. Ulicata Boris Kidrich e preimenuvana vo Metodija Andonov-Chento, Radovan Conikj vo Abdul Frasheri, 29 Noemvri se preimenuva vo Memet pasha Derala, a ulicata Lenin vo Sami Frasheri. (Vreme)

SKANDAL: "M-48” PROGLASENA ZA MAKEDONSKO TAJNO ORUZHJE
Prodazhbata na partizanskata pushka - "strogo doverliva”?!
Dosieto ima pechat Strogo doverlivo - drzhavna tajna - vaka glasi odgovorot od Ministerstvoto za odbrana na prashanjeto na Vreme vo vrska so prodazhbata na 20.000 pushki od prastariot model M-48 na edna amerikanska kompanija. "Poradi pechatot na dosieto ne mozheme da vi dademe nikakvi informacii vo vrska so prodazhbata. Mozhebi, ako se dobie poinakvo mislenje od Komisijata za pristap do informaciite, kje mozheme da ve informirame”, veli portparolot Zaharija Vulgarakis. Vreme chekashe edna nedela na odgovorot od Ministerstvoto za odbrana. "Pobarajte ushte ednash odgovor od Ministerstvoto, a ako pak ve odbijat, nie kje intervenirame”, veli pretsedatelot na Komisijata za pristap do informaciite Jane Nikolovski.
Upatenite vo biznisot so oruzhje se iznasmeaja na odgovorot od Ministerstvoto za odbrana "Edinstvenoto neshto shto mozhe da bide strogo doverlivo vo prodazhbata na 50 godini stara pushka, pa makar i da ne e upotrebuvana, e cenata po koja e prodadena”, komentiraat tie. Sepak, prodazhbata na 20.000 pushki M-48 od magacinite na ARM vekje ja potvrdi kupuvachot, kaliforniskata kompanija Michel arms. "Povekjeto pushki shto gi dobiv bea vo dobra sostojba. Priblizhno 20 otsto ne bea tolku dobri, dodeka drugite 80 otsto bea prifatlivi. Nie imame iskustvo so M-48 i mozheme samo so pogled da procenime dali se dobri ili ne”, izjavi Don Michel, sopstvenikot na Michel arms i Michel mauzer. Toj potvrdi i deka pushkite gi kupil za po 40 amerikanski dolari za parche vo 2002 godina. Michel sega preku svojata internet-stranica gi prodava za po 1.000 amerikanski dolari za parche! Zdelkata bila napravena preku skopjanecot Panche Malinovski, sopstvenik na poznatata firma za trgovija so oruzhje Mikei internacional.
Vreme barashe odgovori na prashanjata koga e skluchena zdelkata i od kogo, dali bil raspishan tender i kako e dojdeno do cenata od 40 dolari za edna pushka.
Armijata raspolaga so nad 120.000 parchinja od ovaa pushka, od koi povekjeto se neupotrebuvani. Eden del od niv bile koristeni za vezhbovno gagjanje na regrutite na ARM. Michel veli deka e zainteresiran da gi kupi site pushki M-48 shto kje gi ponudi Ministerstvoto za odbrana. (Vreme)

Slobodata na informaciite - nepoznata vo Makedonija
Vo izminative shest meseci gragjanite barale informacii od drzhavnite institucii i lokalnata samouprava - spored Zakonot za sloboden pristap do informaciite - 513 pati. Najmnogu gi interesirale informacii od finansiski karakter od ministerstvata za trud i socijala i za odbrana i od javnite pretprijatija. Dosega 35 od niv, nezadovolni od toa shto go dobile kako odgovor na svoite baranja, podnele zhalbi do Komisijata za zashtita na pravoto za sloboden pristap do informaciite. "Toa znachi deka ili zakonot funkcionira ili deka lugjeto se otkazhale od zhalbite, i pokraj toa shto ne bile usluzheni”, veli pretsedatelot na komisijata Janko Nikolovski. Toj istaknuva deka nitu drzhavnite institucii nitu opshtinite do koi gragjanite isprakjaat golem broj baranja za informacii ne se dovolno podgotveni i opremeni za da se spravat so edna vakva transparentnost. "Imame nedostig od znaenje od oblasta. Sepak, se naogjame na pochetokot na neshto nepoznato”, veli toj. (Utrinski vesnik)

PORADI PRODAVANJE NEKVALITETNO GORIVO
Okta go gubi kosovskiot pazar!
Rafinerijata Okta go gubi kosovskiot pazar, odnosno izvozot od 200 milioni amerikanski dolari vo protektoratot. Otkako Kosovo popushti i gi propushti cisternite so gorivo koi edna nedela bea zarobeni vo megjuzonata na Makedonija i Kosovo, beshe potencirano deka stanuva zbor za ednokratna odluka, odnosno deka vo idnina naftenite derivati nema da mozhat da vlezat na nivnata teritorija bez baranoto nivo na kvalitet.
Spored lugjeto od Okta, tie zasega ne se vo mozhnost da proizveduvaat goriva spored standardite EKO 4 kakvi shto bara Kosovo, bidejkji za toa e potrebna nadgradba na rafinerijata, a proizvodstvoto spored tie ekoloshki standardi bi mozhelo da pochne najrano na pochetokot na 2008 godina.
Cisternite so nafta na rafinerijata Okta vlegoa vo Kosovo po osumdnevniot zastoj na makedonsko-kosovskata granica, kako rezultat na odlukata na kosovskata strana za voveduvanje novi standardi za kvalitetot na benzinite. Obrazlozhenieto na kosovskata strana beshe deka cisternite na Okta sodrzhele pregolemo kolichestvo sulfur.
Dogovorot beshe postignat na najvisoko nivo - megju kosovskiot premier Agim Cheku i shefot na UNMIK Joakim Riker, so cel da se "odzatne” granicata megju Makedonija i Kosovo. (Utrinski vesnik)

Nema koj da gradi gasovod do "Bunardzhik”
Nema koj da go gradi gasovodot do slobodnata ekonomska zona Bunardzhik, zashto Gama ostana bez dozvola, a taa e edinstveno ovlasteno pretprijatie za prenos na priroden gas. So ova se doveduva vo prashanje funkcionalnosta na zonata shto treba da proraboti vo septemvri so vlozhuvanjeto na Dzhonson kontrols. Do Bunardzhik treba da se izgradi gasovod vo dolzhina od 5,6 kilometri. Sepak, vicepremierot Zoran Stavreski ne ochekuva problemi so startuvanjeto na Bunardzhik. Toj izjavi deka do septemvri kje zavrshat site aktivnosti za obezbeduvanje gas za zonata. "Imavme sredba so Gama i so EVN Makedonija, so koi dogovorivme da se izvrshat site raboti za dotur na gas i na elektrichna energija”, izjavi toj. (Dnevnik)

Posledni spored tehnoloshkiot razvoj
Vo odnos na drugite zemji vo tranzicija Makedonija vlozhuva najmalku od bruto-domashniot proizvod vo istrazhuvanje i razvoj i mnogu zaostanuva vo sektorot za informatichko-komunikaciona tehnologija. Spored istrazhuvanjeto na konsultantskata firma Roland Berger, tehnoloshkiot indeks za Makedonija e 2,19 od maksimalni shest poeni. Na dnoto na skalata na Makedonija i’ pravat drushtvo Bosna i Hercegovina (1,62), Ukraina (2,25) i Srbija (2,48). (Spored Dnevnik)

Vo bogatata Makedonija ne se znae kade se troshat parite?!
Stepenot na korupcija vo Makedonija i ponatamu e visok, a za takvata situacija najmnogu pridonesuva zavisnosta i neefikasnosta na sudovite, smeta koordinatorot od centralata na Transparensi interneshenel vo Berlin Jana Mitermaer, koja prestojuvashe vo Skopje. Spored nea, korupcijata e seriozen problem vo Makedonija, shto znachi deka borbata protiv nea treba da prodolzhi. Spored uchesnicite na rabotilnicata vo organizacija na Nulta korupcija, golem problem e korupcijata pri javnite nabavki. "Od sprovedenite revizorski izveshtai se zakluchuva deka Makedonija e bogata drzhava, no problemot e vo toa shto parite se troshat neracionalno”, izjavi glavniot drzhaven revizor Dragoljub Arsovski, posochuvajkji deka najranlivi se javnite nabavki vo zdravstvoto. (Spored Vecher)

PO ISTRAGATA NA FBI I NA REVIZORSKATA KUKJA W&C
Amerikanskata komisija za hartii od vrednost otvori istraga za korupcija vo Makedonski telekomunikacii
Amerikanska Komisija za hartii od vrednost pochna istraga za rabotata na Magjar telekom. Potochno, taa go ispituva rabotenjeto na firmata-kjerka na Magjar telekom vo Makedonija - Makedonski telekomunikacii. Se ispituva koj kogo go potkupil i koj komu mu platil mito, shto rezultiralo so prodolzhuvanje na menadzherski dogovori za rabota vo Maktel. Amerikanskata Komisija za hartii od vrednost go pravi toa vrz osnova za Zakonot za sprechuvanje plakjanje mito na amerikanski kompanii nadvor od SAD. Ova e najnoviot razvoj na nastanite vo vrska so istragata za nezakonskoto rabotenje vo firmite na Magjar telekom, vo koja prethodno beshe utvrdeno deka se perele pari vo podruzhnicite vo Makedonija i vo Crna Gora. Od Makedonski telekomunikacii oficijalno ne sakaat da komentiraat nishto. Neoficijalno velat deka znaat za istragata na Amerikancite, koja spored niv ne e nova vest.
Makedonskata vlada se nadevashe na parite od dividentite od telekom vo april i vo maj, a spored optimistichkite najavi vladata bi trebalo da gi dobie dvete dividendi zaedno - nekade vo juni. Zasega e poznat samo ostvareniot vkupen profit od 169 milioni evra na T-mobajl i na Makedonski telekomunikacii. Spored prvichnite presmetki, dividendata za 2006 godina bi bila nekade okolu 50 milioni evra. (Spored Vecher)

DANOCHNICITE OSTANAA BEZ KOLI
Inspektorite "izdupcheni” vo Strumica
Danochnite inspektori po se’ izgleda ne se dobredojdeni vo Strumica. Nivnite avtomobili osamnaa so produpcheni gumi i unishteni retrovizori. Vo nokjta megju sredata i chetvrtokot storitelite, za koi se pretpostavuva deka se pripadnici na agencii za obezbeduvanje, vlegle na parkingot na hotelot Sirius i so ostri predmeti gi izdupchile gumite rechisi na site avtomobili na Upravata za javni prihodi, pa inspektorite bea sprecheni utredenta motorizirano da odat na kontrola na strumichkite danochni obvrznici.
Vo Strumica prestojuvaa okolu 50 inspektori od povekje regionalni direkcii od Makedonija za da im pomognat na svoite kolegi od Strumica, zashto ovaa regionalna direkcija ima samo devet inspektori. Od policijata informiraa deka se oshteteni 17 vozila fiat panda i seat so prilepski, kumanovski i skopski registarski tablichki. Unishteni se 54 gumi, a shtetata e proceneta na okolu 3.000 evra. Mnogumina go povrzuvaat sluchajot so plombiranjeto na sedumte objekti vo vtornikot i so najavata deka kje se preispituvaat nerealnite pobaruvanja na strumichkite firmi za povrat na DDV. Osven vo Strumica, inspekcijata plombirala i deset objekti vo valandovsko- gevgeliskiot region. (Vest)

PLACHKOVICA E MINIRANA
Divi kopachi go baraat konjot na Aleksandar

Vo poslednive nekolku meseci divi kopachi na planinata Plachkovica baraat taen grad na Aleksandar Makedonski, zashto chule deka tamu nekade vo planinskite peshteri bil skrien negoviot zlaten konj i drugo negovo bogatstvo. Kopachite gi miniraat site mesta na koi smetaat deka e skrieno bogatstvoto na golemiot vojskovodec. Na miniranite peshteri i unishtenite prirodni ubavini na planinata reagiraat planinarite od Drushtvoto na planinarskite sportovi Lisec od Shtip. "Poneseni od zhelbata da go najdat zlatniot konj na Aleksandar, divite kopachi so mini gi unishtuvaat i gi zatrupuvaat peshterite i drugite nashi otkritija. Denovive otkrivme dve novi peshteri koi se istrazheni samo desetina metri. Koga vo ovoj vikend povtorno otidovme da go prodolzhime istrazhuvanjeto, naidovme na zatrupani i unishteni hodnici. Cvrstite karpi mozhe da se urnat samo so miniranje, a toa, spored kazhuvanjeto na mesnoto naselenie, go pravele divite kopachi koi po planinata baraat skrieno bogatstvo”, veli speleologot Blagoj Kocev.
Toj objasnuva deka speleolozite kako entuzijasti imaat aktivnosti samo za vreme na vikendite, a divite kopachi doagjaat na planinata preku nedelata i ja pretresuvaat cela Plachkovica. Zatoa Kocev i drugite planinari insistiraat na toa nadlezhnite sluzhbi da im vlezat vo traga na divite kopachi i da go sprechat vakvoto organizirano unishtuvanje na peshterite i drugite planinski ubavini. (Vest)

PO EDINAESET GODINI SUDENJE
Amerikanski vojnik otpushten od vojska zashto odbil da sluzhi kako "sin shlem” vo Makedonija
Teksashkiot vojnik Majkl Nju, koj odbil da sluzhi vo mirovnata misija na ON vo poraneshna Jugoslavija, go zagubil sudskiot spor i pred Vrhovniot sud na SAD. Vrhovniot sud ja odbil negovata zhalba duri i bez da go soslusha i da go razgleda celiot sluchaj, prenesuvaat amerikanskite mediumi. Nju se zhalel na odlukata na armijata za negovoto navodno losho odnesuvanje dodeka bil vojnik na SAD, shto bilo prichina da bide otpushten od nea. Negoviot tatko Daniel Nju ja nareche odlukata na Vrhovniot sud kraj na edinaesetipolgodishnata borba! Spored nego, sin mu Majkl, poraneshen chlen na armiskite medicinari, sega gi razgleduva opciite shto mu preostanuvaat.
Majkl Nju, roden vo 1973 godina, trebalo da bide megju nekolkute stotini vojnici shto bea isprateni vo Makedonija vo 1995 godina, za da pomognat vo sprechuvanjeto na proshiruvanjeto na nemirite od drugite oblasti shto bea zafateni so etnichkiot konflikt. No, Majkl odbil da gi stavi obelezhjata na ON na svojata vojnichka uniforma. Baral i tvrdel deka pretsedatelot Klinton treba da ima odobrenie od Kongresot za da isprati vojnici vo togashna Jugoslavija. Poradi toa bil otpushten od vojskata so obrazlozhenie - losho odnesuvanje. Vo zhalbata Majkl tvrdel deka ne mu bile ovozmozheni site zakonski prava i mozhnosti za vreme na sudskiot proces. Sega toj e student na drzhavniot univerzitet Sem Hjuston vo Hantsvil. Negoviot tatko veli deka odlukata na sudot "nema da vlijae na negoviot zhivot”. Veli deka zhelbata na negoviot sin e "da ostane podaleku od mediumite, kolku shto mozhe povekje”. (Vecher)

OTKAKO NOVINARITE GO ODBIJA
Crvenkovski donirashe pari za Specijalniot zavod
Pretsedatelot Branko Crvenkovski mu donirashe sredstva na Specijalniot zavod vo Demir Kapija. Tie se del od sredstvata shto Crvenkovski gi dobi vo sudskiot proces protiv Nikola Mladenov za objavenite tekstovi vo nedelnikot Fokus za nanesena nematerijalna shteta. Crvenkovski i direktorot na Specijalniot zavod Petre Nikolov potpishaa dogovor parite da se iskoristat za izgradba na sportsko-rekreativen centar. Spored soopshtenieto od negoviot kabinet, Crvenkovski gi doniral sredstvata vo svojstvo na privatno lice. (Vecher)

KVALITETOT NA ZHIVOTOT OPAGJA
Prezhivuvanjeto ni vleze vo genot!
Namesto da zhiveat, vo izminative petnaesetina tranzicioni godini Makedoncite nauchija da prezhivuvaat! Nad 370.000 nevraboteni. Nad 13 otsto od vrabotenite ne zemaat plata. Najniskata isplatena plata se dvizhi okolu 3.000 denari. Povekje od edna chetvrtina od naselenieto zhivee vo siromashtija. Vo prosek, na sekoe domakjinstvo doagja edvaj po eden vraboten. Lani za prvpat opshtiot porast na cenite, popoznat kako inflacija, iznesuvashe 3,2 nasto, a godinava se proektira stapka od nad 4 nasto. Poskapea i vodata i strujata. Samo grst menadzheri koi se nosat ramo do ramo so najdobro plateniot menadzhment vo Evropa i povisokite plati na vrabotenite vo finansiskiot i vo soobrakjajniot sektor kreiraat nerealna slika za zhivotniot standard vo Makedonija, vlechejkji gi statistichkite pokazateli nagore, daleku od osiromashenoto mnozinstvo koe edvaj vrzuva kraj so kraj vo mesecot.
Izmamata se gleda vo kvalitetot na zhivotot. Nego go nema koga kje se platat smetkite za struja, greenje, voda i za telefon, a platata ne stiga ni do desettiot den vo mesecot.
"Ekonomskata teorija veli deka potroshuvachot mozhe da go potroshi samo prihodot shto go ima, a fakt e deka nashiot prihod e nizok, veli profesor d-r Dimitar Eftimoski od Ekonomskiot institut. "Spored mene, nivoto na prezhivuvanje na naselenieto kaj nas e strashna kategorija, nametnata preku makroekonomskata i makrosocijalnata politika vo godinite na tranzicija. Naselenieto ima tolku kolku shto mu e minimalno potrebno za zhiveenje. Prezhivuva, a sekogash razmisluva deka mozhe da bide i polosho. Toa ne e kvalitet na zhiveenje so koj treba da se gordeeme”, veli profesor Eftimoski. Naselenieto umeshno se prisposobuva na uslovite za zhivot, otkazhuvajkji se od mnogu raboti koi za evropskite gragjani se del od normalnoto zhiveenje. "Prashanje e i shto e normalno zhiveenje. Dali normalno zhiveenje e odenje na teatar na pet ili na deset meseci. Dali normalno zhiveenje e kupuvanje obleka ednash godishno, kako shto pravi postarata generacija, otkazhuvajkji se od svojata potroshuvachka na smetka na pomladite chlenovi vo semejstvoto, za da mozhat da sednat na kafe. Nie toa sme go prifatile kako normalna rabota, a shtom se otkazhuvame od nekoi osnovni potrebi, toa e vekje siromashtija”, veli d-r Eftimoski.
Spored oficijalnite podatoci na Zavodot za statistika, od prosechnata plata od 13.934 denari, kolku shto iznesuvala vo fevruari, na prosechnoto semejstvo treba da mu ostanat okolu 3.500 denari otkako kje gi pokrie site troshoci shto se predvideni vo potroshuvachkata koshnica. Platite od godina na godina statistichki rastat - januarskata plata godinava, sporedena so isplatenata vo lanskiot januari, e povisoka za 3,4 nasto, dodeka fevruarskata plata godinava e za 6,4 nasto povisoka od isplatenata lani vo fevruari. No, toa e rezultat na povisokite plati vo finansiskiot sektor. Prosechnite plati vo razlichni sektori drastichno se razlikuvaat. Prosekot se vadi od mesechnite isplati shto se dvizhat od okolu 3.000 denari do nad 40 iljadi denari. (Vest)

PRETSEDATELOT I PREMIEROT GI KAZHAA VKUPNITE LANSKI PRIMANJA
Gruevski zarabotil 677.089, a Crvenkovski 729.924 denari
Premierot Nikola Gruevski vo 2006 godina zarabotil vkupno 677.089 denari. Od niv 250.802 denari gi zarabotil kako premier, a kako parlamentarec vo tekot na prvite osum meseci mu bile isplateni vkupno 364.921 denar za plata i dnevnici za patuvanja vo vrednost od 1.006 evra (61.366 denari), soopshtija od kabinetot na premierot. Vo tekot na 2006 godina toj nemal dopolnitelni prihodi, poradi shto i nemal obvrska da dostavi do Upravata za javni prihodi do 15 mart godishna danochna prijava.
Ni pretsedatelot Branko Crvenkovski vo izminatata godina ne ostvaril nikakvi dopolnitelni prihodi pokraj pretsedatelskata plata. "Pretsedatelot nema drugi prihodi osven platata, koja iznesuva 60.827 denari mesechno”, izjavija od negoviot kabinet. Toa znachi deka Crvenkovski vo tekot na 2006 godina zarabotil vkupno 729.924 denari.
Na predlogot na Drzhavnata komisija za sprechuvanje na korupcijata da se izmeni zakonot i drzhavnite funkcioneri da imaat obvrska sekoja godina da ja informiraat javnosta za vkupnite godishni primanja, od kabinetot na premierot velat: "Premierot Gruevski bi sakal da inicira zakonska izmena. Dotogash lichno kje vospostavi praktika da ja informira javnosta za vkupnite godishni prihodi, shto e etichki da ja sledat i drugite funkcioneri”. (Vest)

TURISTICHKITE AGENCII GI RASPRODADOA ARANZHMANITE ZA
PRVI MAJ
Iljadnici gragjani na mini-odmor vo Grcija
Triesetina avtobusi so makedonski gragjani kje otpatuvaat vo Grcija na mini-odmor od chetiri dena. Spored informaciite od turistichkite agencii, okolu 1.500 Makedonci sigurno kje pominat prodolzhen vikend na more.
Ne se znae kolku gragjani kje se upatat na jug za prvomajskite praznici so svoi vozila. No, sekoj od niv sigurno kje ostavi po minimum 300 evra samo za nokjevanje i za hrana. Cenite na aranzhmanite se dvizhat od 60 do 120 evra za tri dena, so vklucheni grupna viza od 15 evra i prevoz. Spored sociolozite, vo pretstojnite chetiri dena od Makedonija kje se odleat tolku pari kolku shto mu treba na 30 otsto od naselenieto shto e na rabot na siromashtijata da zhivee dva meseca.
Od agenciite soopshtuvaat deka vtora destinacija kon koja vikendov kje vozat desetina avtobusi e Albanija. Uplateni se i atraktivni aranzhmani za Rim, Venecija, Pariz, Karibi i Tajvan. Sociolozite se soglasuvaat deka agenciite gi trijat racete od aranzhmanite nadvor od Makedonija, no smetaat deka patuvaat samo 10 otsto od gragjanite. Spored niv, 30 otsto od naselenieto edvaj prezhivuva, a drugite se sredna klasa, koja bara izlez od monotonijata za praznicite vo ednodnevnite izleti niz drzhavava.
"Vo poslednive 10 godini vo zemjava se formira elita shto sekoj praznik go koristi za patuvanje vo stranstvo. Na nekoi od tie lugje toa im e mozhnost da pokazhat deka na nekoj nachin se odvojuvaat od sredinata. Tie se vodat od mototo shto poskapo - toa poatraktivno, zashto parite ne im se nikakov problem”, veli profesorot na Filozofskiot fakultet vo Skopje Ilija Acevski. Toj smeta deka ovaa grupa ja chinat tranzicionite biznismeni. "Spored poslednite istrazhuvanja, mal broj lugje vo zemjava kontroliraat najmnogu pari”, veli Acevski. (Dnevnik)

NOV NACHIN ZA ZARABOTKA NA MAKEDONSKITE GRAGJANI
Na berzata trguvaat i direktori i penzioneri
Porastot na akciite na drushtvata shto kotiraat na Makedonskata berza go zgolemi interesot na gragjanite za vlozhuvanje na svoite sredstva vo hartii od vrednost. Turkanicite pred brokerskite drushtva vekje nekolku nedeli se voobichaena slika. Se potpishuvaat nalozi za prodavanje i kupuvanje akcii, se bara akcija povekje. "Interesot za kupuvanje i prodavanje na akciite e ogromen. Vo ovie nekolku denovi postojano imame rabota, doagjaat novi klienti shto sakaat da se vkluchat vo berzanskite sluchuvanja”, velat brokerite.
Ako porano akcii kupuvaa samo pretprijatija ili finansiski stabilni lica, sega sekoj saka da zaraboti. "Imame klienti od site sloevi. Od direktori do penzioneri. Ne e mal ni interesot kaj lugjeto shto imaat akcii dobieni od nekoj od zagubarite, zashto nivnite akcii poleka no sigurno ja zgolemuvaat vrednosta”.
Vo NLB Tutunska broker velat deka interesot za vlozhuvanje na berzata e zgolemen vo poslednive nekolku denovi: "Vekje cela nedela sme zafateni so skluchuvanje dogovori so novi klienti, koi sakaat da bidat del od makedonskoto berzansko rabotenje”.
Vo posledno vreme gragjanite intenzivno gi sledat sluchuvanjata na makedonskata berza. Sekoj den televiziite i dnevnite vesnici izvestuvaat za dvizhenjeto na akciite so koi se trguva na berzata. "Brojot na uchesnicite na berzata i ponatamu kje raste. Ova e nov nachin na zarabotka vo Makedonija”, velat dobro upateni izvori. Nekoi od "igrachite” na berzata prodale stan ili avtomobil so namera parite od prodazhbata da gi vlozhat vo akcii. "Otkako pochna so rabota Makedonskata berza, se zainteresirav za vlozhuvanje vo akcii vo nekolku makedonski firmi. Go prodadov avtomobilot i kupiv akcii. Po nekolku meseci investicijata mi donese zarabotka za koja trebashe da rabotam povekje od dve godini. Pochetnata investicija ja vrativ i kupiv nov avtomobil, a zarabotenite pari povtorno gi vlozhiv vo akcii”, veli S. D. od Skopje. Toj veli deka treba da se ima dobar broker koj navreme kje reagira na baranjeto za kupuvanje ili prodavanje na akciite. "Rizikot za neuspeh postoi, no toj shto ne rizikuva - ne dobiva”, dodava toj. (Vreme)

ANKETA NA ROJTERS ZA VLEGUVANJE VO EVROPSKATA UNIJA
Makedonija ja nema na biznis-kartata na EU!
Makedonija e edinstvenata zemja od regionot shto bila izostavena od anketa na Rojters za toa koi od zemjite najbrzo kje vlezat vo Evropskata unija. Vo anketata shto bila sprovedena od 10 do 16 april uchestvuvale rakovodni lica na 38 najgolemi evropski i svetski banki i drugi kompanii shto se zanimavaat so finansii. Spored istrazhuvanjeto, najblisku do EU e Hrvatska, koja bi stanala chlenka najrano vo 2009, a najdocna do 2013 godina. Prosechnata presmetka od rezultatite e deka vo 2015 godina, pokraj Crna Gora, chlenki na EU kje stanat i Srbija, Bosna i Hercegovina i Albanija, dodeka Turcija bi chekala do 2019 godina. Za Srbija, Crna Gora, Albanija i Bosna i Hercegovina najoptimistichkata prognoza e 2013 godina. Pritoa Crnogorcite imaat najmnogu shansi za najdocna do 2020 godina da stanat del od evropskoto semejstvo. Vleguvanjeto na drugite zemji od ovaa grupa na Zapaden Balkan bi mozhelo da se prolonigira duri do 2030 godina.
Nema obrazlozhenie zoshto Rojters ja izostavil Makedonija, koja na patot kon EU e vednash zad Hrvatska so kandidatskiot status shto go dobi vo 2005 godina. (Vecher)

SAS NA MPC
Vladicite ne go razgleduvale pismoto na patrijarhot Pavle
Makedonskite vladici poedinechno kje go razgleduvaat pismoto na Svetiot sinod na SPC i na slednata sednica vo maj kje go definiraat stavot za prodolzhuvanje na dijalogot so srpskite arhierei. Na poslednata sednica tie samo bile informirani za toa deka SPC prifakja eventualni razgovori, no bez detali za toa kade i koga bi se odrzhale. "Vladicite bea informirani za pismoto od Sinodot na SPC, no izrazija zhelba poedinechno da go analiziraat, da izgradat stavovi i na slednata sinodska sednica da go definirame stavot na Sinodot. Dotogash ne mozheme da zboruvame za uslovite”, izjavi portparolot na Sinodot, vladikata g. Timotej. Makedonskite arhierei ne ja analizirale ni posetata na Moskovskata patrijarshija. I toa prashanje bilo ostaveno za slednata sinodska sednica.
Istovremeno, vo Belgrad srpskite arhierei go definirale dnevniot red za Saborot shto na 14 maj pochnuva vo patrijarshijata. Mitropolitot zagrepsko-ljubljanski Jovan, koj kje go zamenuva bolniot patrijarh Pavle, veli deka tie vo pismoto do poglavarot na MPC gi iskazhale svoite pozicii i deka definitivniot stav kje go donesat na sednicata na Saborot na SPC. A mitropolitot g. Timotej e deciden deka do pochetokot na Saborot nema da ima nikakvi kontakti megju makedonskite i srpskite arhierei.
Inaku, vladicite na MPC reshile deka na 14 i 15 juli vo Ohrid treba da se odrzhi proslavata na 40-godishninata od avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. (Vecher)

BITOLA
Prv makedonski sobir za posledniot makedonski kral
Pod pokrovitelstvo na gradonachalnikot na Bitola Vladimir Taleski, na 27 i 28 april vo Bitola se odrzha prviot megjunaroden nauchen sobir za posledniot kral na antichka Makedonija Persej (179 - 168 god. p. n. e). Na sobirot uchestvuvaa so svoi trudovi dvaesetina nauchni rabotnici od Italija, Bugarija i Makedonija, koi za Persej i za negovoto vreme dadoa osobena svetlina - i za negoviot lik i za okolnostite po porazot na Makedonija vo Tretata makedonsko-rimska vojna (171 - 168 god. p. n. e,), koga bile ubieni 20.000 makedonski vojnici i 6.000 bile zarobeni vo Rim, so shto zavrshilo slavnoto antichko makedonsko kralstvo.
Sobirot go proglasi za otvoren pretsedatelot na Organizacioniot odbor d-r Dimitar Kotevski, a prisutnite gi pozdravija gradonachalnikot Taleski, prviot sekretar na ambasadata na Italija vo Skopje Roberto Riko i pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov. Obrakjanje na temata Solarnite simboli na Makedoncite od Samoilovata tvrdina imashe Pasko Kuzman, po shto site uchesnici organizirano go posetija antichkiot lokalitet Herakleja Linkestis. (Bitolski vesnik)