SE RAZGORUVA BORBATA ZA
IMETO
Prashanjeto okolu imeto epten se razgore poslednive
nekolku nedeli. Pochna vo SAD koga tie ja dodadoa
referencata FIROM pri potpishuvanjeto na dokumentot za
NATO, no vekke sledniot den na pres-konferencija glasno
kazhaa deka nivniot stav voopshto ne e promenet i deka
za niv ostanuvame Republika Makedonija.
Minatata nedela, Anglichanite se "drznaa" da ne
imenuvaat so ustavnoto ime i Grcite povtorno kako
dresirani kuchinja na komanda na stopanot reagiraa od
site strani.
Vo Avstralija, pri posetata na ministerot Meshkov vo
viktoriskiot Parlament bil pretstaven kako Minister od
Republika Makedonija. Golem gest na Stiv Breks, posebno
dokolku se znae deka okolu nego ima nekolku ministri od
grchklo poteklo. Kako kke mine ova ostanuva da vidime
denovive, koga vesta kke stigne do ushite na grchkata
zaednica vo Avstralija. Sigurno e deka telefonite,
faksot i elektrichnata poshta kke mu bidat natrupani od
"kako se osmelil da gi navreduva", bidejkki neli tie
imaat "ekskluzivno pravo na imeto Makedonija, a nie sma
samo "deca na Tito, skopjani ..."" i shto ushte ne. No,
toa e nivni problem, ne nash.
Sepak, sega imame mozhnost da bideme i nie umni "politichari".
Svrtete go telefonot na premierot, ispratete mu faks ili
elektrichna poshta (email) izrazuvajkki ja Vashata
blagodarnost za negovoto imenuvanje na Republika
Makedonija so nejzinoto ustavno ime. Neka znae deka i
nie gi sledime nastanite, deka i nie utre povtorno kke
glasame (a bogami i glasame za Laburistite vo ogromen
broj) i kke go imame vo predvid negoviot gest.
Ostanuva da vidime kako kke reagiraat domakkinite na
federalno nivo. Da se nadevame deka kke gi sledat
stapkite na Stiv Breks.
***
Ne taka odamna pishuvav za imeto, no negovata aktuelnost
ne mi dozvoluva da go preskonam i nedelava. Povtorno bi
sakal da ja istaknam potrebata pomasovno da se vkluchime
vo taa "borba", ako smeam taka da ja narecham. Chitam za
aktivnostite na "pan-makedoncite" vo Amerika i ne mi se
veruva. Iskornaa ochi od plachenje kako nikoj osven
Grcite nema pravo na imeto Makedonija. Interesen e
komentarot na nivniot pretsedatel koj dava oficijalna
izjava "nikoj ne se interesirashe za Makedonija pred
1944-ta, a sega site ja sakaat". Interesna zabeleshka,
neli. Toj (ja zaminal 70-tata godina od zhivotot)
podobro od drugite treba da go znae odgovorot, sigurno
dedo mu mu raskazhuval, nema potreba da go prashuva "svetot"
za toa kolku zemja zele od Makedoncite i kolku glavi
padnale tie da gospodarat so Egejska Makedonija.
Golem broj Makedonci velat deka nema shto da kazhuvame
nie, vistinata e na nasha strana. Pogreshno. Morame da
ja povtoruvame vistinata - sekogash i sekade, bidejkki
vo sprotivno i najgolemata laga dokolku mnogu se
povtoruva stanuva vistina vo glavite na onie koi ne
znaat nishto za taa tematika.
***
Eden od sudiite vo Hag ne imenuval so "slovensko
mnozinstvo". Kke se najde li institucija nemu da mu sudi
za kleveta i navreda? Bi sakal da vidam so takvi zborovi
da im se obrateshe na Hrvatite ili Srbite kade kke
zavrsheshe, no nie sme Makedonchinja, neli. Vreme e da
porasneme vo Makedonci!
Vash,
Ljupcho Stankovski
USPEH NA "ALKALOID”
Makedonskiot kafetin - super-brend vo Srbija
Vo kategorijata na farmacevtski proizvodi, srpskite
potroshuvachi go izbraa kafetin kako eden od nosechkite
proizvodi na najgolemata makedonska farmacevtska
kompanija Alkaloid na manifestacijata Zlaten superbrend
shto denovive se odrzha vo Belgrad. Ovaa nagrada za prv
pat vo Srbija ja organizira Superbrands interneshenel
koj realizira vakvi izbori vo povekje od 60 zemji. Vo
konkurencija bile 2.800 brendirani proizvodi prisutni na
srpskiot pazar vo 34 kategorii.
Spored Zhivko Mukaetov, direktor na Alkaloid, ova
priznanie e golema i pretstavuva ushte edna potvrda deka
ovaa farmacevtska kompanija dobro kotira na stranskite
pazari. "Nagradata samo potvrduva deka kafetin e
rezultat na dolgogodishnite investicii vo ovoj brend koj
godinava odbelezhuva 50 godini od lansiranjeto na
pazarot. Za eden vakov proizvod se potrebni mnogu
investicii, dobra strategija i vizija”, veli Mukaetov.
Toj potencira deka negovite ekstenzii kafetin kold i
kafetin menstrual vo momentov se prodavaat vo nad 15
zemji vo svetot.
VRAKJANJE VO MINATOTO
Shuga vo Skopje?!
Dvaeset i pet skopjani, megju koi ima deset uchenici na
vozrast od 7 do 14 godini, minatiot mesec zabolele od
shuga. Ovaa bolest, zaedno so ovchite sipanici i
zarazniot proliv e na treto mesto spored brojot na
prijavenite zarazni zaboluvanja od vkupno 612 shto se
registrirani vo biltenot na Gradskiot zavod za
zdravstvena zashtita na Skopje.
Iako ovaa statistika na prv pogled alarmira,
epidemiolozite smiruvaat - tie tvrdat deka ovie podatoci
bile ochekuvani i deka nema mesto za panika.
"Stanuva zbor za zarazna bolest koja brzo se shiri i
chesto zazema shiroki razmeri, no dosega site
registrirani sluchi se drzhat pod kontrola, taka shto ne
postoi opasnost od epidemija”, veli primarius d-r
Liljana Lazarevska, nachalnik na Oddelenieto za
epidemiologija pri Gradskiot zavod za zdravstvena
zashtita na Skopje. (Spored Vecher)
KONGRES NA VMRO-NP
Ljubcho Georgievski pochesen, Trendafilov nov
pretsedatel
Delegatite na Kongresot na VMRO - Narodna partija vo
nedelata aklamativno go izbraa Ljubcho Georgievski za
pochesen pretsedatel na partijata. "Vo Makedonija po
2002 godina ne mozham da se zamislam kako politichar”,
istakna Georgievski i dodade deka ova kje bide negova
posledna pochesna titula. Malata poddrshka od narodot na
poslednite parlamentarni izbori, problemot so albanskiot
ekstremizam vo Makedonija, promenite shto nastanaa po
potpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor, jugonostalgijata
na Makedoncite i nivnata, spored nego, nedovolna
drzhavotvornost, se prichinite poradi koi Georgievski ne
ja prifakja formalnata liderska pozicija.
Na prviot kongres na VMRO - Narodna partija (koj e 13.
kongres na VMRO vo koj vleguvaat kongresite na
istoriskoto VMRO i prvite chetiri kongresi na VMRO-DPMNE),
delegatite so tajno glasanje biraa pretsedatel megju
kandidatite Vesna Janevska, Gjorgji Trendafilov i Marjan
Dodovski. Vo vtoriot krug so 164 glasovi e izbran
Trendafilov, a za Janevska glasale 152 delegati.
Vo Makedonija za 60 godini
e izgradena samo edna pruga!
Samo prugata Skopje-Kichevo, dolga okolu 110 kilometri,
e izgradena vo Makedonija po Vtorata svetska vojna. Od
osamostojuvanjeto dosega se investirani 123 milioni
dolari za izgradba na 30 kilometri pruga kon Bugarija,
no taa se’ ushte ne postoi. A investiciite vo
zheleznichkiot soobrakjaj vo zemjite od regionot se
merat so milijardi evra. Spored statistikata,
zheleznichkata mrezha ima 925 kilometri, 226 kilometri
stanichni i 102 kilometra industriski koloseci. Vo
Makedonski zheleznici velat deka vlozhuvanjata se mali
zatoa shto ima tolku pari. Zatoa infrastrukturata i
vozovite se stari nad 35 godini. "Izgradeni se i
industriski koloseci kon Feni, Zhelezarnicata, Jugohrom,
industriskite zoni vo Prilep, Bitola i vo Negotino.
Tolku imalo pari i ova e mnogu malku vo sporedba so
zemjite od regionot”, priznava Nikola Dimitrovski,
direktor na Makedonski zheleznici. Toj potvrduva i deka
od 1990 godina Makedonija nishto ne investirala vo
odrzhuvanjeto na zheleznicata. (Spored Dnevnik)
Kosovo stavi rampa -
vladata i Okta zatecheni
Nitu vo Okta nitu vo vladata ne znaat tochno zoshto
cisterni na rafinerijata vekje nekolku dena ne mozhat da
ja minat granicata kon Kosovo. Spored neoficijalni
informacii, kosovskite vlasti vovele nov pravilnik za
kvalitet na naftenite proizvodi so shto se zaostrile
eko-standardite za benzinot shto se upotrebuva vo
pokrainata. Vo vladata najavija deka za problemot kje
razgovaraat so kosovskite vlasti. Skopskata rafinerija
dosega beshe megju najgolemite izvoznici na nafta vo
Kosovo. Se shpekulira deka najnovite ogranichuvanje na
izvozot na nafta vo Kosovo mozhe da imaat politichka
zadnina. (Spored Vreme) |
