Manchevski pochesen gostin na univerzitetot „Braun”
Rezhiserot Milcho Manchevski, makedonski ambasador na kulturata vo SAD e pochesen gostin na renomiraniot univerzitet „Braun” vo Providens, Roud Ajland, kade shto kje odrzhi predavanje na tema „Ritual: nasilstvo, opshtestvo i umetnost”. Tekstot od predavanjeto kje bide objaven vo evropskiot zhurnal na poetika i hermenevtika „Interpretacii” vo izdanie na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.
Vo ramkite na gostuvanjeto, kje bidat proektirani i negovite filmovi „Pred dozhdot” i „Prashina”, a kje se odrzhi i panel-diskusija na koja univerzitetski profesori kje go analiziraat tvoreshtvoto na makedonskiot rezhiser. Moderator na debatata kje bide rezhiserkata Debora Skranton, koja na filmskiot festival „Tribeka” lani ja dobi nagradata za najdobar dokumentarec za „Snimki od vojnata”. Filmot bil inspiriran od „Pred dozhdot”.

PROMOVIRANA NOVATA OBRAZOVNA INSTITUCIJA
Makedonija dobi Evropska filmska akademija
Vo Kinotekata na Makedonija se odrzha svechena inauguracija na Evropskata filmska akademija ESRA. Stanuva zbor za prvata privatna edukativna institucija vo oblasta na filmot i audiovizuelnata sfera vo Francija koja postoi vekje celi 35 godini. Ovaa institucija, koja sega se osnova i vo Makedonija kako filijala na ESRA od Pariz potochno ESRA Pariz-Skopje-Njujork, ja pretstavija Maks Azule, pretsedatel na internacionalnata grupacija ESRA i Iv Alion, glaven urednik na Avant-scene du cinema od Pariz. Voveden zbor na ovaa svechenost odrzhaa promotorot na ovaa shkola vo Makedonija Jordan Plevnesh, koj kje bide i pretsedatel na nejziniot programski sovet i ministerot za obrazovanie Sulejman Rushiti, koj na osnovanjeto na ovaa institucija mu dava golema poddrshka. Pochesen gostin vecherta beshe poznatiot francuski rezhiser i scenarist Iv Boase. Toj e poznat po svoite filmovi od 1970-tite raboteni na politichki temi dodeka podocna se komercijalizira, a podolg period raboteshe i vo Holivud. Za negoviot pridones vo umetnosta na filmot direktorot na Kinotekata na Makedonija, Boris Nonevski, mu vrachi „Zlaten objektiv”.
Evropskata filmska akademija e visoka shkola za filmska realizacija koja e priznaena od Francija i taa nosi diplomi odobreni od drzhavata. ESRA Pariz-Skopje-Njujork kje bide dvegodishno uchilishte koe kje bide smesteno vo objektot na Kinotekata na Makedonija, a chii diplomi kje bidat potpishani od makedonskiot i francuskiot nastavno nauchen kadar. Katedrite na koi mozhat da se zapishat studentite megjudrugoto opfakjaat i: Multimedijalna rezhija nameneta za film, televizija i teatar, Dramaturgija za scenario i drama, Animacija, Specijalni efekti, Filmska i tv montazha, kako i Filmska i tv kamera. Iznosot na shkolarinata za edna godina iznesuva 3.000 evra, a tolkava kje bide cenata i ako sakate tretata godina da ja uchite vo Pariz ili ako sakate da se zapishete na postdiplomski studii vo Njujork.

BRACHNA DVOJKA OD VIENA NASEKADE PO DURLOVSKI
Operski fanovi po Ana i Igor vo Skopje
Marion i Erih Kraft se brachna dvojka od Viena, obozhavateli na Ana i na Igor Durlovski koi gi sledat nivnite nastapi na site evropski sceni. Tie bea i na obnovata na “Rigoleto” vo MOB vo Skopje.
“Ova e dzvezdena vecher. Ova e poseben den za nas koga Ana za prv pat ja pee Dzhilda”, ni rekoa tie po pretstavata.
Kraft vo Skopje se vtor pat, otkako pred dve godini bile na “Sevilskiot berberin” na MOV. Erih e biznismen vo penzija. Tie na opera, velat odat dva do tri pati mesechno. Imaat prijateli koi ja sakaat operata, i velat preku niv, Ana i Igor sega imaat fan klub od okolu 40 redovni gosti.
“Otkako prv pat ja slushnavme Ana, pred tri godini vo Koncert Haus vo Viena, se voodushevivme od nejziniot glas i od talentot za gluma. Taa vecher Ana beshe najdobra. Potoa go slushnavme i Igor vo Kamernata vienska opera. Se sprijatelivme, tie se prekrasni lugje, a nie sme nivnite avstriski roditeli.Mnogu sme gordi na nivnite uspesi”, velat Kraft koi na 26 ovoj mesec odat vo Berlin da ja slushaat Ana vo “Volshebnata flejta”. Marion i Erih pred tri nedeli bile i vo Split na “Luchija di Lamermur”. Za nastap na Ana bile i vo Osijek, mesto za koe ne znaele deka postoi, kako i vo prekrasnata opera vo Zagreb, kade shto bile i za nastap na Igor, lani na otvoranjeto na sezonata so “Don Dzhovani”. Erih e posebno gord shto Ana peela i vo negoviot roden grad, Ciesdorf od kade shto poteknuva nekoj poznat avstriski kompozitor komu mu se odbelezhuval nekoj jubilej.
Posebna vozbuda za Kraft e audicijata i angazhmanot na Ana vo Shtac operata. Erih posebno se fali na frakot shto go dobil od Ana i od Igor i na nivnata pokana da bidat gosti zaedno so niv na prestizhniot Vienski bal.
Чuvstvoto shto umetnosta na Ana i Igor ja predizvikuvaat kaj Kraft tie go opishuvaat kako da se na sedmoto nebo, i dodadavaat: gjTie ne se samo prekrasni umetnici, tuku i prekrasni lugje koi go otvoraat chovechkoto srce”.

KONCERT NA „DRAGAN DAUTOVSKI KVARTET” VO UNIVERZALNA SALA
Budenje na krik star shest mileniumi
Iskrenite ljubiteli na ubavata pesna chesto velat deka vo Makedonija zhivee narod vo chija krv vireat silni muzichki geni, a vodachot na „Dragan Dautovski kvartet”, svirejkji na 6.000 godini starata topchesta flejta - okarina, go pretvori toa vo fakt shto teshko se pobiva. Na koncertot na negovata grupa vo ispolnetata Univerzalna sala vo Skopje, publikata imashe privilegija da prisustvuva na svetskata premiera na instrumentot shto povekje od 60 vekovi beshe chuvan vo utrobata na Zemjata. Budejkji krik star shest mileniumi, profesor Dautovski uspea da go povrze sovremieto so neolitskite narodi shto zhiveele na mestoto kade shto denes se naogja arheoloshkiot lokalitet Mramor kraj Veles.
Slichno kako i prethodniot nastap na grupata vo istata sala, „Glasot na minatoto” beshe ubavo osmislena scenska izvedba shto odgovarashe na goleminata na povodot: prvo javno „debi” na okarinata otkako drevnite narodi posleden pat na nea svirele pred povekje od 6.000 godini. Iako topchestata flejta beshe atrakcija na vecherta, chetvorkata na Dautovski, na momenti pridruzhuvana od klavijaturi i povekje gosti, na prisutnite im prezentira del od noviot materijal i izvede nekolku numeri od vekje klasichniot album „Patot na sonceto”.
Besprekorni na instrumentite kako i svojot iskusen uchitel, mladite Bajsa Arifovska, Ratko Dautovski i osobeno Aleksandra Popovska povtorno pokazhaa deka se sushtinski del od sostavot, a ne pridruzhni seshn-muzichari shto mozhat lesno da se zamenat a zvukot na kvartetot da ne pretrpi zabelezhitelni promeni.
Svesni za silnata „hemija” shto postoi megju niv, chlenovite na kvartetot so ogromna samodoverba gi pretstavija novite numeri, se svrtea kon svojot najdobar materijal dosega i so nevidena lesnotija ja „prikazhaa” okarinata vo vistinsko svetlo. Iako i poslednite kompozicii zrachat so toplinata karakteristichna za bendot, chetvorkata najdobro zvuchi vo svojata osnovna forma, odnosno bez elektronskite mirudii vo zadnina.
Tokmu zatoa „Kopnezh”, „Balkan” i „Jano, Jano” otskoknaa so emotivnosta, iskrenosta i melanholijata shto ne mozhe da se „odglumi” pri izvedbata na tradicionalnata makedonska muzichka forma. Vnesuvanjeto, pak, na sovremeni zvuchni elementi, gi pravi ovie temi „razbirlivi” i bliski do deneshnite „digitalni” generacii. Najinteresen primer za vakvata fuzija beshe interpretacijata na „Ne si go prodavaj Koljo chiflikot”, kade shto mozhea da se chujat dens i dzhez-vlijanija, a ljubopitnite pronajdoa i tango-ritam vo zadnina. Vsushnost, toa otsekogash bila i najsilnata strana na „Dragan Dautovski kvartet”: tie ne go kitat tradicionalniot melos so odvishni elementi, tuku go izveduvaat na sogolen nachin niz moderna prizma.
A osven okarinata, biser na vecherta beshe chistiot i voznesuvachki glas na mladata Aleksandra Popovska, koja na momenti povekje go koristi kako instrument otkolku kako vokal vo klasichna smisla.
Koncertot vo Univerzalna sala povtorno dokazha deka, kako i flejtata shto ja pretstavi vo javnosta, „Dragan Dautovski kvartet” e formacija shto na vistinski nachin gi neguva makedonskite muzichki vrednosti. Na bendot sega mu preostanuva da go zadovoli gladot na publikata za nov album shto trae od 2001 godina, koga se pojavi epohalniot „Patot na sonceto”.

ONLAJN-PREDVIDUVANJA NA EVROVIZISKITE OBOZHAVATELI
Internet-glasovite ne se reper
Karolina Gocheva i nejzinata evroviziska tema „Mojot svet” kotiraat od prvoto do desettoto mesto na povekje internet-stranici na koi glasaat obozhavatelite na „Izborot na pesna na Evrovizija”. Ima i sajtovi na koi makedonskata pretstavnichka se naogja od 10 do 12 pozicija, od vkupno 42 zemji shto uchestvuvaat na godinashniot Evrosong. Vekje e poznato deka na edna od internet-adresite, irskite fanovi ja proglasija „Mojot svet” za pobednik na pretstojniot izbor vo Helsinki. Numerata na Karolina e vtora na avstriskata, shesta na polskata, osma na angliskata i devetta na estonskata stranica na evroviziskite obozhavateli.
- Me raduva shto na lugjeto shto glasaat im se dopagja mojata kompozicija, no ne sakam da se pravi euforija okolu toa, zashto za mene e uspeh ako vlezam vo finaleto - istaknuva Karolina.
Pretstavnichkata na sosedna Srbija, Marija Sherifovikj, rechisi na site evroviziski internet-stranici e megju prvite pet zemji. Godinava kako favoriti se spomenuvaat i Belorusija, Shvajcarija, Kipar i Bugarija.
Klubot na evroviziski fanovi „OGAE Makedonija” denovive intenzivno gi sledi vnatreshnite glasanja na evropskite obozhavateli. Tie veruvaat deka tradicijata kje prodolzhi i godinava, a Makedonija i ponatamu kje bide edinstvenata zemja shto od 2004 godina (koga beshe vovedeno polufinaleto) redovno se plasira vo finaleto.
- Na stranicata „Eskforever”, Karolina e na 16-toto mesto, a na eden od finskite sajtovi nashata pesna se naogja na 19-tata pozicija. Poznatata adresa „Esknejshn”, pak, Karolina ja smesti na 10 mesto. Od forumite shto mozheme da gi prochitame na „Esktudej”, zakluchuvame deka pesnata generalno im se dopagja na Evropejcite. Sepak, konechnata odluka za toa kje ja donesat gledachite vo cela Evropa - zakluchuvaat od OGAE.
Vo megjuvreme, Karolina Gocheva, se vrati od mini turneja niz eks Ju drzhavite kade ja promovirashe evroviziskata pesna “Mojot svet”. Karolina gi poseti Belgrad, Banja Luka, Saraevo, Zagreb i Ljubljana kade beshe gostinka vo golem broj muzichki emisii i tok shoua. Sheficata na makedonskata evroviziska delegacija Tatjana Gogoska, na pres - konferencija izjavi deka ima golem pritisok od fanovite Karolina da ja pee “Mojot svet” na angliski jazik.
- Karolina imashe pokani da gostuva vo Izrael, Shpanija, Romanija i vo drugi zemji, no bidejki zad nas ne stoi nikakva marketing agencija nemavme mozhnost taa da gi poseti ovie zemji. Imam ogromen pritisok Karolina pesnata da ja ispee na angliski jazik. Dobivam po stotina meila dnevno od obozhavatelite i chlenovite na Evrosongot vo koj mi pishuvaat deka pesnata treba da se pee na angliski jazik. Interesno e i toa shto od Grcija pak, sakaat pesnata da ja chujat na makedonski. Ostanuvam na mojot stav, “Mojot svet” da se pee samo na makedonski jazik. No, ako rakovodstvoto na MRT reshi posledniot refren da se otpee na angliski, shto e zhelba na Karolina, togash kje ja pochituvam nivnata odluka, -reche Gogoska.

ZASHTITNO LICE NA MTV
Dani ramo do ramo so U2...
Dani kje raboti ramo do ramo so U2, Shakira, Paf Dedi, Alisha Kis... Taa, vsushnost, kje bide zashtitno regionalno lice na kampanjata Stain alive, za borba protiv HIV/AIDS so MTV za Jugoistochna Evropa, Azija i Afrika, chii zashtitni lica za Amerika se tokmu ovie svetski dzvezdi. Ponudata za makedonskata pejachka padnala za vreme na nejziniot neodamneshen prestoj vo Istanbul na rabotilnicata za borba protiv sidata, vo organizacija na UNFPA, a vo sorabotka so MTV World. Dani so svojot nastap gi odushevila glavnite muzichki producenti od MTV London i organizatorite na UNFPA so sedishte vo Njujork, pa vednash i' ponudile angazhman koj, veli, znachi mnogu i go smeta za dosega svoj najgolem uspeh.
“Zaedno so ostanatite pretstavnici od ushte 12 zemji-uchesnichki imavme pretstavuvanja preku nastapi i prezentiranje na spotovi. Jas nastapuvav vtoriot den i toa prva po red. Nabiena so energija i zhelba da ja pretstavam svojata zemja dostojno napraviv mini koncert, izveduvajkji povekje moi hitovi so koi se napravi odlichna zhurka kakva nemashe dotogash... Kulminacija beshe peenjeto bez muzika na pesnata “Oj devojche, devojche” po shto ponudata vednash pristigna”, raskazhuva vozbudeno Dani, dodavajkji deka e presrekjna shto e del od ovaa najgolema svetska kampanja za borba protiv sidata.
“Srekjna sum shto kje imam mozhnost da naucham, da prenesam i podelam so svetot povekje znaenje, a naedno i da pomognam so mojata lichnost i muzika vo prevencijata od ovaa bolest. Istovremeno sum i gorda shto dostojno si ja pretstaviv mojata zemja, za koja mnogu od tie zemji tamu prvpat sega slushnaa. Prvpat slushnaa, ama mnogu glasno!”, zavrshuva Dani, razocharano dodavajkji deka ne ja zapoznala Shakira zatoa shto iako najavena taa ne se pojavila vo Istanbul.