Lekovi za zgolemuvanje na inteligencijata
Amerikanskoto Ministerstvo za zdravstvo pobara od Akademijata na medicinski nauki da ja oceni novata generacija lekovi shto se pojavile na pazarot, a koi navodno, ja zgolemuvaat chovechkata inteligencija.
Tie lekovi, momentalno mnogu rashireni vo SAD gi koristat lugjeto na koi im e potrebna stimulacija za rabota. Eden od navedenite lekovi, tabletite Modafinil, se proizvedeni za lekuvanje na lugjeto koi nekontrolirano pagjaat vo son (narkolepsija).
Daniel Tarner od Kembridzh, ja testirala drogata na 60 dobrovolci so dobro zdravje, a rezultatite bile mnogu interesni.
Ne samo shto drogata gi drzhela ispitanicite budni, tuku tie pod nejzino vlijanie ja podobrile i svojata sposobnost.
„Mnogu beshe interesno da se vidi kako so zgolemuvanjeto na problemite se zgolemuvashe i nivnata sposobnost. Pod deluvanje na Modafinilot lugjeto podolgo razmisluvaa, potochno procenuvaa i imaa pogolem raboten efekt”, veli Tarner.
„Vo tekot na testiranjeto se chuvstvuvav mnogu buden i mozhev dobro da se spravam so site problemi. Se pomnev so lesnotija”, veli Bjorn Stenger, eden od testiranite dobrovolci.
Profesorot Gari Ling ja dizajniral ovaa nova grupa lekovi - drogi (Ampakines) shto bi go zgolemuvala pomnenjeto i kognicijata. Toj tvrdi deka na zhivotinskite modeli se pokazhalo deka pod vlijanie na drogata mozhe da sozdava povekje vrski megju razlichnite regii, shto kaj lugjeto ne e mozhno.
Se postavuva prashanjeto kakov efekt kje imaat ovie lekovi vrz chovekot po podolgotrajno zemanje.

Univerzitetot vo Kalifornija pronajde vakcina protiv rakot
Na Univerzitetot Kalifornija vekje se pravat probi na pacienti, so nadezh deka vakcinata, narechena „vitespen” mozhe da bide podobra od radio ili hemo-terapijata, vo borbata protiv rakot, informiraat amerikanskite mediumi.
Novata vakcina, narechena „vitespen” se proizveduva od materijali izdvoeni od samiot rak kaj zaboleniot. Vakcinata dejstvuva na toj nachin shto go provocira imunoloshkiot sistem na pacientot da gi napagja kancerogenite kletki.
Klinichkite testovi za lekot se vrsheni na Univerzitetot Kalifornija, a prvichnite rezultati deluvaat vetuvachki. Sedum od osum pacienti na koi se vrshele istrazhuvanja prezhiveale podolgo od voobichaenite shest i pol meseci za ovaa bolest.
Profesorot Pol od londonskiot Imperijal Koledzh veli deka istrazhuvanjeto mozhe da bide revolucionerno i deka ne treba da se zaboravi oti samoto telo na lugjeto obezbeduva najdobar tretman protiv rakot.
Nashite sopstveni imunoloshki kletki postojano se vo potraga po tumori. Dokolku mozheme da gi stimulirame, da go pronajdat rak i da dejstvuvaat efikasno - togash mozheme potencijalno da obezbedime celosno nova strategija za sovladuvanje na ovaa bolest.

Sushenoto meso im shteti na belite drobovi
Konsumacijata na golemi kolichestva susheno meso mozhe da im shteti na belite drobovi i da gi zgolemi shansite za zaboluvanje od hronichna opstruktivna belodrobna bolest (HOBB).
Amerikanskite nauchnici od univerzitetot Kolumbija utvrdile deka do zgolemuvanje na rizikot za HOBB doagja kaj lugjeto koi jadat meso povekje od 14 pati mesechno.
HOBB, shto vkluchuva sostojbi shto se pojavuvaat kako posledica od hronichniot bronhitis i emfizem, spagja megju najchestite prichini za smrt vo razvienite zemji i obichno e posledica od pushenjeto.
Istrazhuvachite dobienite rezultati so sledenje na 7.352 lugje, gi objasnuvaat so prisutnosta na nitriti vo sushenoto meso.
Visokoto nivo na ovie soli chesto se koristi vo proizvodstvoto na susheno meso kako konzervans i antibakteriski agens.
Utvrdeno e i deka lugjeto koi najchesto konsumiraat susheno meso se obichno pushachi, mazhi, so poslab socioekonomski status i vnesuvaat malo kolichestvo vitamin C, ribi, ovoshje i zelenchuk.
Zgolemeniot rizik povrzan so konsumiranje na susheno meso bilo voochlivo i otkako bile zemeni vo predvid i drugite faktori za pojava HOBB.

Doenjeto ovozmozhuva zashtita od razvoj na rak na dojka
Istrazhuvanjeto na nauchnicite od Univerzitetot vo Juzhna Kalifornija, sugeriraat deka doenjeto ovozmozhuva golema zashtita od razvoj na rak na dojka. Novata studija pokazhala deka zhenite koi ragjaat posle 25 godini od zhivotot imaat pomal rizik da zabolat od rak na dojkata, dokolku gi dojat svoite deca.
Vo prethodno sprovedenite istrazhuvanja e utvrdeno deka zhenite koi go odlozhuvaat svoeto prvo ragjanje po 25-tata godina imaat pogolemi shansi da zabolat od rak na dojka, otkolku zhenite koi ragjaat pred ovaa vozrast.
Nauchnicite potenciraat deka ovie podatoci se mnogu vazhni poradi se pogolemiot broj na zheni koi ragjaat po 30-tata godina.

JOGURTOT SO NOVA ULOGA
Pronajdeni bakterii protiv karies?
Jogurtotot e zdrava hrana koja sodrzhi odreden vid bakterii koi go podobruvaat varenjeto i gi otstranuvaat prichinite za loshiot zdiv. No germanskite nauchnici otishle chekor ponatamu pa uspeale da kultiviraat nova sorta bakterii od jogurtot. Ovie bakterii dokazhano se borat protiv rasipuvanjeto na zabite. Niv gi stavile vo guma za dzhvakanje, zabna pasta i voda za plaknenje na usta.
Tie organizmi se vrzuvaat za bakterite koi predizvikuvaat karies i gi sprechuvaat da se zalepat na zabite. I gumata za dzhvakanje i slichnite proizvodi na pazarot kje mozhat da se najdat ovaa godina.

ISTRAZHUVANJE
Sakate bebe? Oslabnete!
Debelite dvojki poteshko dobivaat deca otkolku onie so normalna tezhina, predupreduvaat danskite struchnjaci od Univerzitetskata bolnica vo Arhus. Danskiot tim pomegju 1996 i 2002 godina sledel 48.000 dvojki (megju koi imalo 7.600 mazhi i zheni so vishok kilogrami) so cel da utvrdat kolku im e potrebno da zachnat dete od momentot koga pochnale da praktikuvaat seks bez zashtita.
Zakluchokot bil deka vo sluchajot kade mazhot i zhenata bile debeli postoela tripati pogolema verojatnost deka kje mora da chekaat preku edna godina pred zhenata da zabremeni, za razlika od zhenite so normalna debelina.
Vishokot kilogrami mozhe da vlijae na individualnata plodnost i kaj mazhite i kaj zhenite - kaj mazhite nepovolno deluva na kvalitetot na spermata i nivoto na reproduktivni hormoni, dodeka kaj zhenata ja zagrozuva ovulacijata, zachnuvanjeto i raniot razvoj na plodot.

ZABAVA I VEZHBA
Pravete grimasi i brchkite kje ischeznat
Napnatosta se odrazuva na vasheto lice i go zabrzuva sozdavanjeto na brchki. Zdravata nasmevka e najdobriot nachin za opushtanje na napnatosta na liceto, a kje pomognat nekolku vezhbi-grimasi.
Za pochetok, zgrchete go celoto lice taka shto nosot i cheloto da vi bidat zbrchkani, a ochite i ustata zatvoreni.
Zadrzhete ja taa polozhba nekolku sekundi, a potoa storete go sprotivnoto- otvorete gi ochite i ustata shto e mozhno povekje (kako da vreskate) za da gi opushtite muskulite od vratot. Povtorno zatvorete ja ustata, ispaknete gi usnite i turnete gi levo, pa desno. Potoa nasmejte se od uvo do uvo, isto taka, so ochite shirum otvoreni. Ovie vezhbi najdobro deluvaat koga se izveduvaat redovno.

Vitaminot D sprechuva pojava na dijabetes
Upotrebata na vitamin D vo tekot na bremenosta mozhe da sprechi razvoj na bolesti kaj decata vo idnina, izjavi Armin Malter od germanskoto Zdruzhenie na ginekolozi.
- Najnovite studii pokazhaa deka vitaminot D vlijae na podobruvanjeto na imunoloshkiot sistem i sprechuva razvivanje bolesti, kako shto se dijabetes ili problemi so tiroidnata zhlezda, istakna Malter.
Toj posochi deka vo tekot na bremenosta zhenite imaat nedostatok od vitamin D taka shto im se preporachuva da jadat hrana koja sodrzhi golemi kolichini od toj vitamin - masna riba (losos ili tuna), jajca i mleko.
Malter potsetuva deka i sonchanjeto mozhe da mu pomogne na organizmot da sozdade dovolno kolichini vitamin D. Spored Malter, korisno e da se konsumira vitamin D i vo vid na vitaminski tabletki, no samo vo preporachana doza.

POLNETO PILE SO PECHURKI (ALA SERENADA)
Potrebni sostojki:
- 1 pile od 1,300 kg
- 200 g pechurki (od konzerva)
- 1 fildzhan oriz
- 3 lazhici troshki od edna zemichka
- 3 lazhici pavlaka
- 2 jajca
- 150 g margarin
- 2 lazhici Zachinal
- 1 lazhiche crn piper, 1 lazhica magdonos i origano.
Nachin na prigotvuvanje:
Pileto se posoluva , se posipuva so Zachinal i se ostava da stoi. Za toa vreme se podgotvuva filot.
Vo sad se zagrevaat 50 g margarin i koga e zagrean na nego se proprzhuvaat isechkanite pechurki. Pri krajot na przhenjeto se dodava magdonos i se dinstuva okolu 20 min. Potoa se dodavaat orizot (prethodno svaren), origanoto, jajcata i malku se proprzhuvaat za da se zgusne smesata. Na krajot se dodavaat troshki i pavlaka. So filot se popolnuva otvorot na pileto i se shie so konec ili se zafakja so igli za meso. Tavata se machka so margarin i se stva pileto. Nad nego se stava preostanatiot margarin, se pokriva so folija i se peche okolu 1 chas. Za vreme na pechenjeto chesto se preleva so sokot koj go ispushtilo pileto vo pechenjeto.
Pecheno se servira so pire od kompiri i so salata.

TELESHKI SHNICLI NA SHARPLANINSKI NACHIN
- 6 teleshki shnicli,
- 150 gr. ovcho sirenje,
- 100 gr. kashkaval,
- 150 gr. kajmak,
- 3-4 straka magdonos,
- glavica kromid,
- 3 jajca,
- lazhica crven piper,
- crn piper, sol.
Sitno isechkaniot kromid pomeshajte go so kashkaval koj prethodno ste go isechkale na sitni kocki, kajmakot isitnetoto sirenje. Na ovaa smesa dodajte crn piper, i jajca i izmeshajte se ubavo za da se izednachi smesata. Shniclite ischukajte gi na srede na sekoja shnicla stavajte soodvetna kolichina od smesata. Preklopete ja sekoja shnicla na polovina i pricvrstete ja so chepkalka da ne ispadne filot i pechete gi na skara od dvete strani.