UBIECOT OD VIRDZHINIJA SE SNIMAL SREDE MASAKROT
Vashite race se krvavi!
Duri i po smrtta, chovekot shto go izvrshi najkrvavoto ubistvo vo sovremenata amerikanska istorija mu nanese nov udar na Politehnichkiot univerzitet vo Virdzhinija, preku videomaterijali shto gi pratil na adresata na edna televizija vo koi drzhi govor poln so vulgarnosti nasocheni protiv bogatite "dechishta” i nivnite "hedonistichki potrebi”. Televizijata En-Bi-Si objavi ushte nekolku amaterski videosnimki na Cho Seung-Hui shto gi dostavil do televizijata koga se sluchuvalo ubistvoto na 32-ta studenta na univerzitetot. Toj veli deka ubistvata mozhele da se izbegnat i deka gi izvrshil zaradi "slabite i bespomoshnite”. "Ovde zavrshuva se’. Ova e krajot na patot. Kakov zhivot beshe ova? Zhiti zhivotot”. Cho (23) zboruva na snimkite so grub, monoton glas, no ne se znae komu mu zboruva. "Imavte sto milioni shansi i nachini da go izbegnete ova shto se sluchuva denes”, veli toj na edna snimka so gneven izraz na liceto. "No, vie reshivte da ja proleete mojata krv. Me donesovte vo bezizlez i mi ostavivte edno reshenie. Toa beshe vasha odluka. Sega imate krv na vashite race shto nikogash nema da se izmie”.
En-Bi-Si objavi deka so paketot imalo gnevna i nekoherentna pismena izjava od 23 stranici, 28 videoklipovi i 43 fotografii. Vo emisijata Tudej voditelkata Meredit Vieira izjavi deka odlukata da se emitiraat ovie informacii ne bila prifatena lesno. Nekoi od rodninite na zhrtvite otkazhale da zboruvaat so En-Bi-Si, zashto bile voznemireni od emitiranjeto na snimkite, izjavi taa. "Ja vidov negovata fotografija na televizija i me prolazea mornici”, izjavi Kristi Vening, studentka na treta godina na univerzitetot. "Nema shto da se kazhe. Se gleda deka toj go napravil toa svesno - i toa e bolno”.
"Vashite mercedesi ne vi bea dovolni, dechishta”, veli Cho, juzhnokorejski imigrant chii roditeli rabotele vo edna peralnica vo predgradieto na Vashington. "Vashite zlatni sindzhiri ne vi bea dovolni, vie snobovi. Vashite fondovi ne vi bea dovolni. Vashite votki i konjaci ne vi bea dovolni. Seto vashe razvratnishtvo ne vi beshe dovolno. Toa ne vi beshe dovolno za da gi zadovolite svoite hedonistichki potrebi. Imavte se’. Vie go povredivte moeto srce, mi ja siluvavte dushata i mi ja izgorevte sovesta”, veli toj na edna snimka chitajkji od svojot manifest. "Si mislevte deka kje zgasne zhivotot samo na edno patetichno momche. Blagodarenie na vas, umiram kako Isus za da inspiriram generacii slabi i bespomoshni lugje”.
Na nekoi od slikite vo paketot so videosnimki Cho se smee, na drugi se murti i ima seriozen izraz na liceto. Na nekoi se slikal so oruzhje. Oblechen e vo maskiren elek, ima rakavici bez prsti, crna maica, ranec i crna bejzbol-kapa svrtena naopaku. Na druga fotografija se slikal so chekan. Na treta drzhi pishtol vperen vo svojata glava so lut izraz na liceto.

AL KAIDA
Francija odnapred znaela za 11 septemvri
Francuskite tajni sluzhbi megju septemvri 2000 i avgust 2001 godina objavile devet izveshtai vo vrska so zakanite na Al Kaida protiv SAD i znaele deka organizacijata planira da grabne avion, objavi Le Mond. Vesnikot objavi deka doshol do 328 stranici doverlivi dokumenti od koi mozhe da se vidi deka stranski agenti se infiltrirale vo mrezhata na Osama bin Laden i vnimatelno gi sledele nejzinite dejstva. Eden dokument od januari 2001 godina bil nasloven Plan na islamskite radikali da kidnapiraat avion i vo nego se veli deka Al Kaida, talibanski i chechenski militanti se dogovarale za operacijata vo Kabul na pochetokot od 2000 godina. Le Mond tvrdi deka francuskiot izveshtaj od januari 2001 godina mu bil predaden na agent na CIA vo Pariz.

Irak e univerzitet za terorizam
Vodachot na edna grupa na Al Kaida vo Irak izjavi deka zemjata e univerzitet za terorizam od koj izleguvaat visokokvalifikuvani voini otkako pochna amerikanskata invazija vo 2003 godina. Na audiosnimkata shto beshe pushtena na internet, Abu Omar al-Bagdadi, lider na samonarechenata Islamska drzhava vo Irak, izjavi deka negovite borci uspeshno se borat so silite na SAD i deka pravat naveduvana raketa Al-Kuds 1 ili Erusalim 1. "Najmnogu vojnici za dzhihad... vo istorijata na Irak sega diplomiraat i se najsposobni na svetot”, izjavi Bagdadi.

FRANCIJA GLASASHE ZA NASLEDNIKOT NA SHIRAK
Sarkozi i Rojal vo klinch
Gragjanite na Francija vo nedelata glasaa za izbor na nov francuski pretsedatel, koj kje bide na chelo na Republikata vo slednite pet godini. Dvanaesette pretsedatelski kandidati gi vlozhuvaa site sili za da go pridobijat znachitelniot broj nereshitelni izbirachi. Spored anketite, pred izborite dvajca od pet glasachi ne znaea za kogo kje glasaat na 22 april, a spored nekoi prognozi mozheshe duri edna tretina od ispitanicite da go promenat mislenjeto na samoto izbirachko mesto. Teshko beshe da se prognozira ishodot od ovie izbori shto se smetaat za edni od najnepredvidlivite vo ponovata francuska istorija. Se’ do nedelata, koga se zatvorashe ovoj broj na AMN, se ocenuvashe beshe deka trkata kje bide prilichno tesna, a naslednikot na pretsedatelot Zhak Shirak kje se znae po vtoriot izboren krug na 6 maj.
Glavni favoriti bea poraneshniot "prv policaec” i lider na konzervativniot Sojuz na narodnoto dvizhenje Nikola Sarkozi (52) i kandidatot na Socijalistichkata partija Segolen Rojal (54). Spored anketite Sarkozi trebashe da dobie megju 27 i 30 otsto od glasovite, Rojal megju 23 i 25, Fransoa Bajru od centristichkiot Sojuz za francuska demokratija megju 17 i 19, i Zhan-Mari le Pen od ekstremno desnicharskiot Nacionalen front - megju 14 i 16 otsto od glasovite. Pri eventualen duel Sarkozi-Rojal vo vtoriot krug, analiticharite bez iskluchok im davaat ednakvi shansi za pobeda i na dvajcata, so mala prednost na stranata na Sarkozi.

Odlozhena smrtnata kazna za 80-godishna dilerka
Osumdesetgodishnata starica Zhang dobila odlaganje na smrtnata kazna vo juzhna Kina. Sudot vo oblasta Guizhu ja spasil staricata, koja e osudena za shverc na 8 kilogrami opium. Vo Kina odlozhenata smrtna kazna obichno se preinachuva vo dozhivotna robija po dve godini dobro odnesuvanje. Zhang prifatila da go proshvercuva opiumot za nekoj narkodiler za nadomestok od 1.297 dolari, zashto sakala da sobere pari za da si kupi grob. Vo shvercot i’ pomognale kjerkata i bivshiot zet, koi se osudeni na 15 odnosno 12 godini zatvor.

Ukradeni 14 milioni amerikanski dolari
Vo redok sluchaj na vooruzhen grabezh shto gi potrese Obedinetite Arapski Emirati ograbuvachite upadnale so vozilo vo juvelirnicata Graf vo Vafi Siti vo Dubai, i za edna minuta i 45 sekundi ukrale od kasata dijamanti vo vrednost od 14 milioni amerikanski dolari, po shto izbegale.