Mladite Albanci begaat od Kosovo
Povekjeto mladi zhiteli na Kosovo sakaat da emigriraat poradi toa shto ne gledaat perspektiva vo pokrainata, pokazhuvaat rezultatite od sprovedenoto istrazhuvanje na javnoto mislenje. Poradi socijalnite i ekonomskite problemi nad 90 otsto od mladite ne sakaat da uchestvuvaat vo aktivnosti na partiski i nevladini organizacii. Istrazhuvanjeto pokazhuva deka trojca od chetvorica nevraboteni se pod 40-godishna vozrast, a 57 otsto od naselenieto shto zhivee vo krajna siromashtija se mladi pod 25 godini.

SAD baraat nezavisnost na Kosovo, no so rezolucija
Amerikanskiot drzhaven potsekretar Nikolas Barns izjavi deka pogreshno bil citiran vo srpskite mediumi i deka nikogash ne izjavil oti SAD ednostrano kje go priznaat Kosovo ako ne uspeat da dogovorat rezolucija za nezavisnost na Kosovo vo Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii. Prvichnata izjava shto Barns ja dal vo Vashington predizvika bura od reakcii vo Srbija, kade shto mediumite ja protolkuvaa kako najava deka SAD kje go priznaat Kosovo ako kosovskite institucii sami si proglasat nezavisnost. Potsekretarot Barns potencira deka nezavisno Kosovo pod megjunaroden monitoring e reshenieto za napredok vo pregovorite za konechniot status na provincijata. Na sredbata shto ja organizirala Komisijata za nadvoreshni raboti na Kongresot toj istaknal deka vo sledniot period SAD kje gi zgolemat aktivnostite za da pomognat Kosovo da se izbori za nezavisnost, no preku rezolucija vo Sovetot za bezbednost na ON, kade shto Rusija ima pravo na veto. Spored nego, ako Kosovo ne dobie nezavisnost toa kje gi zajakne ekstremistite i kje dovede do novi konflikti.

TURCIJA
Trojca zaklani vo izdavachka kukja za hristijanska literatura
Pet napagjachi im gi presekle grlata na tri zhrtvi, od koi eden bil germanski gragjanin, vo izdavachka kukja vo gradot Malatija na istokot na Turcija, koja vekje dobivala zakani poradi pechatenjeto na Biblijata i na druga hristijanska literatura. Spored novinskata agencija Anatolija njuz, zhrtvite se 46-godishniot Germanec Tilman Ekehart Geske, doselen vo zemjata pred tri godini, i dvajca turski drzhavjani koi bile vraboteni vo izdavachkata kukja Samit - Nedzhati Ajdin i Ugur Juksel. Spored turskiot minister za vnatreshni raboti Abdulkadir Aksu, osomnichenite se naogjaat vo pritvor. "Chetvorica od osomnichenite policijata gi uapsila na mestoto na zlostorstvoto so nozhevite so koi bile izvrsheni ubistvata. Pettiot e hospitaliziran otkako skoknal od prozorec”, izjavil Aksu.
Premierot Redzhep Taip Erdogan gi osudi ubistvata kako "brutalnost” i se zalozhi za kaznuvanje na vinovnicite. Osomnichenite se na vozrast od 19 i 20 godini i kaj site bile najdeni pisma vo koi pishuvalo: Nie sme brakja, odime kon smrtta i ne se vrakjame. Spored gradonachalnikot Halil Ibrahim Dasoz, zhrtvite bile najdeni so racete i nozete vrzani za stolovite na koi sedele i so presecheni grla.

VO GRCIJA SE PRODAVAAT BUGARSKI DECA
Pazar na bebinja vo Volos?!
Vo Bugarija se trguva so bebinja poradi nemashtija - vaka glasi naslovot na statija vo elektronskoto izdanie na germanskata televizija En-De-Er shto mu e posvetena na shvercot na bugarski bebinja vo Grcija. Avtorkata na statijata Suzane Glas ja citira Irini Tenti od lokalnata vlast vo grchkoto pristanishte Volos, koja veli deka vo posledno vreme se’ povekje bremeni Bugarki doagjaat vo Volos i se’ povekje Grci gi posvojuvaat nivnite deca. En-De-Er se povikuva i na istrazhuvanjeto na grchkiot novinar Dimitris Kalas, koj tvrdi deka vo Volos ima "superpazar na bebinja” na koj doagjaat dvojki od cela Grcija za da si kupat deca.
Vo romskoto selo Komluka Glas se sretnala so zhena shto se vika Ruska, koja ushte bila dete koga go rodila prvoto bebe, a sega - na 24 godini - vekje ima rodeno pet devojchinja. Ednoto od niv, Elena, Ruska go prodala na devetmesechna vozrast vo Grcija, i toa za 3.500 evra, so koi si kupila kukja, naveduva avtorkata. Vo statijata se dava primer i za druga zhena so romsko poteklo - Mimi, koja bila prinudena da go prodade deteto vo Grcija zatoa shto dolzhela pari. Chovekot koj bil garant za nea ja prinudil da si go prodade deteto za da gi isplati dolgovite.
Vo statijata se citiraat bugarski policajci na koi im e jasno deka zad trgovijata so deca stoi organizirana bugarsko-grchka mrezha posrednici, lekari i advokati.

BOSNA
Za 19 denovi umrele 11 bebinja
Roditelite na novorodencheto Nejra Malagikj shto pochina vo Klinichkiot centar vo Saraevo, ja prijavija smrtta vo Obvinitelstvoto na Kantonot Saraevo, po shto bolnicata e pod kontrola na policijata. Semejstvoto Malagikj dostavilo do Obvinitelstvoto fotografii na koi se gleda kako medicinski sestri na Klinikata za pedijatrija gi mestat svoite frizuri pokraj detskite inkubatori, a megju novorodenchinjata se dvizhat bez zashtitni maski i rakavici. Majka na edno umreno dete tvrdi deka chistachkite gi ranat decata, a medicinskiot personal i racete ne gi mie redovno. Obvinitelstvoto vo Saraevo ima novo mornichavo soznanie deka vo Oddelot za neonatologija na Klinichkiot centar za 19 denovi od ovoj mesec umrele duri 11 bebinja. Vo soopshtenieto do javnosta kantonskiot obvinitel Branko Shljivikj gi potvrdil soznanijata na semejstvoto Malagikj i dodal deka istragata se proshiruva.

SLOVENIJA
Tri iljadi policajci na granicata so Hrvatska
"Slovenija e dobro podgotvena za vleguvanje vo shengenskiot prostor, edinstveno preostana ureduvanjeto na aerodromot Brnik kaj Ljubljana i postavuvanjeto na 3092 policajci za osigurivanje na granicata so Hrvatska”, izjavi slovenechkiot minister za vnatreshni raboti Dragutin Mate. Toj dodade deka pred vleguvanjeto vo shengenskata zona na granicata so Hrvatska kje treba da se zatvorat, so prechki ili so rampi, nad stotina pomali komunikaciski premini megju dvete zemji, kako shto se selski patishta i drveni mostovi. Sepak, toa nema da se sluchi godinava, zatoa shto ima problemi so razvojot na noviot kompjuterski sistem shto e namenet za granichnite premini na EU, pa Evropskata komisija najavi deka deka celata rabota kje se oddolzhi. Mate najavi deka idniot shengenski vizen rezhim nema da bide problem za hrvatskite zhiteli dolzh granicata, no za drugite drzhavjani na Hrvatska reshava Brisel, a ne Ljubljana.

SKANDAL VO HAG
Del Ponte demantira deka kriela dokazi
Glavnata hashka obvinitelka Karla del Ponte demantirashe deka vo 2003 godina napravila dogovor so Srbija, spored koj Srbite zadrzhale dokumenti so koi mozhelo da se dokazhe ulogata na Slobodan Miloshevikj i na negoviot rezhim vo krvavite vojni vo Bosna i vo Hrvatska, no ne negira deka dokumenti se kriele od sudot, tuku samo deka za toa bile nadlezhni sudiite. Obvinuvanjata protiv Del Ponte prethodno gi iznesoa Njujork tajms i Dzhefri Najs, koj beshe obvinitel na sudenjeto protiv Miloshevikj.
Skrienite dokumenti i’ poprechile na Bosna, koja go zagubi procesot protiv Srbija vo Megjunarodniot sud na pravdata vo Hag, kade shto sakashe da dokazhe deka Belgrad e vinoven za genocid vrz Boshnjacite. Vo 2003 godina Belgrad se povikal na pravoto da ja chuva svojata nacionalna bezbednost i pobaral da zadrzhi nekoi od dokumentite shto Hag gi pobaral kako dokazen materijal. Spored Najs, Del Ponte i togashniot srpsko-crnogorski minister za nadvoreshni raboti Goran Svilanovikj postignale dogovor nekoi od dokumentite, megju koi i zapisi od sostanocite na srpskiot Vrhoven sovet za odbrana, da ostanat vo Belgrad i da ne se upotrebat kako dokazi, ili vo niv da se izbrishat kluchnite iminja i nastani.

HRVATSKA
Glavash paradirashe do zatvorot
So gromoglasno skandiranje i povici Ne davaj se, generale! Branimir Glavash vleze vo osiechkiot zatvor vo generalska uniforma. Nekolku stotici gragjani na Osiek go ispratija do kapijata, kade shto Glavash stasa pesh, opkruzhen so prijateli i rodnini. Na vleguvanje se prosti so sinot Filip. Pretsedatelot na hrvatskiot sabor Vladimir Sheks pobara itna sednica na mandatno-imunitetnata komisija za da se utvrdi dali Glavash e pritvoren protivustavno. Potpretsedatelot na taa komisija prethodno izjavi deka nema problemi, zashto pratenichkiot mandat na Glavash mu e odzemen na 22 noemvri lani. Zhupaniskoto javno obvinitelstvo podnese obvinenie protiv Glavash i shest drugi osomnicheni za voeni zlostorstva protiv srpskoto civilno naselenie vo Osiek vo 1991 godina.

SRBIJA
Vahabit ubien vo sudir so policijata
Vo oruzhen sudir megju srpskata policija i grupa pripadnici na muslimanskata verska grupa vahabiti vo blizina na Novi Pazar zaginal eden vahabit, a dve lica se povredeni. Spored soopshtenieto na policijata, vo sudirot vo seloto Dolna Trnava zaginal Ismail Prentikj, povredeni se Senad Ramovikj i eden policaec, a priveden bil Safet Bekjirovikj. Po soznanieto vo koja kukja se naogja Prentikj, koj bil osomnichen kako vodach na teroristichka grupa, policijata ja opkolila kukjata. Vahabitite pushtile 10 kuchinja i pochnale da frlaat bombi i da pukaat, pri shto ranile eden od policajcite. Vo obidot da pobegnat od kukjata Prentikj bil ubien, a Ramovikj e vo zhivotna opasnost i se chuva vo bolnicata vo Novi Pazar. Ranetiot policaec e nadvor od zhivotna opasnost i e pushten na domashno lekuvanje.
Vahabizmot e sunitsko konzervativno dvizhenje vo islamot i se odlikuva so strogi stavovi kon zhenite, umetnosta i Zapad, a e najdominantno vo Saudiska Arabija i vo Katar.

ROMANIJA
Parlamentot go otpovika pretsedatelot Bashesku
Parlamentot na Romanija vo koj dominira opozicijata glasashe da se suspendira pretsedatelot Trajan Bashesku poradi zloupotreba na ovlastuvanjata. Pratenicite glasaa so 322 glasa za nasproti 108 protiv suspenzijata. Spored zakonot, parlamentot mozhe da go suspendira pretsedatelot na 30 dena i da organizira referendum za da go simne od funkcijata. Povekje od polovinata Romanci so pravo na glas kje mora da go odobrat referendumot za da mozhe da se usvoi, shto bi bilo praktichno nevozmozhno so ogled na popularnosta na Bashesku i voobicheno slabiot oddziv na izborite vo Romanija. Pratenicite go obvinija pretsedatelot za 19 sluchai na ustavna zloupotreba.

SRPSKI "RECEPT”
Bordelite kje gi kodoshat politicharite
Pretsedatelot na srpskoto Zdruzhenie na nokjnite klubovi Slavoljub Veljkovikj se zakani deka kje gi soopshti iminjata na site politichari shto plakjale za seksualni uslugi ako ne se usvoi zakon za legalizacija na prostitucijata. Toj veli deka mnogu vlijatelni politichari redovno plakjaat za seks i dodava deka e licemerno tie da odbivaat usvojuvanje zakoni so koi bi im se garantiralo zdravstveno i penzisko osiguruvanje i podobri uslovi za rabota na povekje od 7.000 zheni i mazhi vo Srbija shto se zanimavaat so prostitucija. Zdruzhenieto na 130 sopstvenici na nokjni barovi najavi protesti na prostitutkite pred sedishteto na vladata vo Belgrad ako parlamentot prodolzhi da go izbegnuva toa prashanje.

BOSNA
Ukral avtobus i se trkal so policijata
Pijan saraevchanec ukral gradski avtobus i so nego jurel niz ulicite na gradot, trkajkji se so sheste policiski vozila shto go brkale. Patem krshel semafori, urival ogradi i povredil edno dete. Na krajot go fatile, koga se otkazhal od naludnichavoto vozenje. Stanuva zbor za nekoj si Igor Nogikj (27), koj od neobjasnivi prichini ja napravil "filmskata” brkotnica.

ALBANIJA
Soslushuvanje na vtoriot chovek od "bandata od Lushnja”
Italijanskoto Ministerstvo za pravda odgovorilo pozitivno na baranjeto na Albanija za isprashuvanje na Enver Dolondaku, vtoriot chovek od takanarechenata banda od Lushnja i desna raka na poznatiot albanski kriminalec Aldo Bares. Isprashuvanjeto kje se vodi vo italijanskata provincija Vercheli, a prashanjata kje gi sostavat italijanski i albanski obviniteli. Javnoto obvinitelstvo na Albanija vodi istraga za serija kriminalni dela, megju koi direktno uchestvo vo ubistvo na sedum lica vo Albanija, dodeka vo Italija Dolodaku e osuden na 18 godini zatvor za megjunaroden transport na droga.

CRNA GORA
Sprechena liturgija na CPC
Specijalci na crnogorskata policija sprechile nekolku stotini privrzanici na Crnogorskata pravoslavna crkva da vlezat vo cetinjskiot manastir i da otsluzhat liturgija. Silniot kordon policajci ne im dozvolil na vernicite da se doblizhat do crkvata, po shto doshlo do koshkanje so policijata koja ne dozvolila sluzhba ni pred manastirot. Nasobranite potoa skandirale: Ova ne e Srbija, Chija policija ste vie? i Risto sotona, aludirajkji na mitropolitot crnogorsko-primorski Amfilohie.

EVROPSKA UNIJA
Grcija da vrati 41,17 milioni evra!
Evropskata komisija reshi Grcija da vrati vo budzhetot na Unijata 41,17 milioni evra zemjodelski subvencii, zashto ne bile iskoristeni za predvidenata namena. Komisijata pobara od povekjeto chlenki na EU da vratat vkupno 285,3 milioni evra shto im bile odobreni za taa namena, no ne bile iskoristeni vo soglasnost so evropskoto zakonodavstvo.