EKSPERTITE ZA SLUCHAJOT LJUBOTEN
Koga politikata kje vleze vo sudnica pravdata bega niz prozorec!
Sudskiot proces protiv Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski vo Hashkiot tribunal e chist politichki proces na koj i’ se sudi na Makedonija, smetaat pravnite eksperti. Obidot na Obvinitelstvoto da dokazhe deka vo Makedonija imalo voen konflikt e dokaz deka obvinetite po sekoja cena mora da bidat osudeni, bez razlika dali kje se dokazhe nivnata vina. Toa se odnesuva i na policiskata akcija shto e opishana kako nelegitimna i nepotrebna i nasochena protiv civilni celi. Taka, i policiskata edinica shto go izvela napadot vo obvinenieto se smeta za paravoena formacija sostavena od vooruzheni rezervisti i civili?!
Spored makedonskite pravni eksperti, stranskite obviniteli, vkluchuvajkji go i Hashkiot tribunal, ne bile dovolno zapoznaeni so sluchuvanjata i oklnostite vo Makedonija, a samiot sudski proces treba da se odviva vo domashnite sudovi zashto samo tie mozhat da bidat nadlezhni za ovoj sluchaj.
"Hashkiot tribunal e apsolutno nenadlezhen za ovoj sluchaj. Toj sud e formiran za voeni zlostorstva za vreme na raspadot na SFRJ. Ljuboten ne e takov sluchaj i zatoa treba da se sudi iskluchivo vo ramkite na makedonskite sudovi. Samoto obvinenie e matno i labavo i mislam deka koj bilo pravnik bi mozhel da go sobori”, veli profesorot Gjorgji Marjanovikj. Vovednoto izlaganje na hashkoto obvinitelstvo beshe karakteristichno poradi namerata na dvajcata obviniteli da go prikazhat konfliktot vo 2001 godina kako voen sudir megju dve strani. "Jas ne mozham da cenam dali tie bile vinovni ili ne. Kvalifikacijata deka vo Makedonija imalo vojna e pogreshna, zashto konfliktot beshe okvalifikuvan kako bunt. Inaku, samata akcija e opravdana, a toa dali edinicata bila regularna ili ne - vekje ne menuva nishto”, smeta profesorot Ljubomir Frchkoski.
Spored Sashko Todorovski, sudskiot proces protiv Boshkoski i Tarchulovski e ednostran. "Pred sudot vo Hag se izvedeni samo etnichki Makedonci, jas ne gledam etnichki Albanci. Sudirot shto se odvivashe vo Makedonija vo 2001 godina beshe megju dve strani, a vo Hag ja nema tokmu stranata shto go pochna celiot proces”, izjavi Todorovski, poraneshen chlen na Makedonskiot helsinshki komitet.
Sepak, ekspertite se soglasuvaat vo eden fakt, a toa e deka hashkite obviniteli kje napravat se’ da ja dokazhat vinata preku Boshkoski i Tarchulovski, koi se eden vid zhrtveni jarci, i da dokazhat deka albanskite ekstremisti se borele za chovekovi prava. Vo makedonskiot krivichen zakon sekoj obid za menuvanje na Ustavot so upotreba na oruzhje se smeta kako velepredavstvo i kako obid za urivanje na ustavniot poredok, a toa e edna od najteshkite oblici na krivichno delo. (Vreme)

Nelogichnosti vo obvinenieto
Obvinenieto protiv Boshkoski i Tarchulovski ima nekolku nelogichnosti shto sami po sebe go sporat aktot. Obvinetite se tovarat za nepotrebna akcija protiv cel shto nemala nikakvo znachenje i koja bila civilna. No, vo istiot obvinitelen akt pishuva deka na akcijata i’ prethodela zaseda vo koja zhivotot go zagubile pripadnici na legitimni voeni formacii na Republika Makedonija i deka vo seloto Ljuboten za vreme na policiskata akcija imalo grupa od 10 do 15 chlenovi na ONA so lesno vooruzhuvanje (tochka 68 od izmenite i dopolnuvanjata na obvinitelniot akt). Isto taka, navedeno e deka Vtoriot bataljon na 114. brigada na ONA izvrshila minofrlachki napad vrz poziciite na ARM za da obezbedi zashtita za povlekuvanje na svoite borci (tochka 70) a istovremeno vooruzhena grupa od okolu 60 lugje se obidela da se probie do seloto samo za da gi oslobodi opkruzhenite soborci (tochka 69)?!

TMRO:
Vladata e dvolichna kon Boshkoski
Makedonskata vlada e dvolichna koga stanuva zbor za sudskata postapka vo Hag protiv poraneshniot minister za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski, obvini partijata TMRO. Spored liderot Vancho Shehtanski, i segashnata i minatata vlada dozvolile makedonski drzhavjani da se deportiraat vo Hag bez nikakva pravna osnova. "Boshkoski i Tarchulovski bea deportirani bez da postoi zakon za sorabotka so Hashkiot tribunal. Se somnevame vo iskrenosta za vistinska odbrana za Ljube Boshkoski. Partijata na vlast nitu sega nitu dodeka beshe vo opozicija ne zastana zad Boshkoski. Ako navistina sakashe da zastane zad nego, mozheshe da organizira masoven miting i kje pobarashe, ako nishto drugo, barem toj da se brani od sloboda, kako shto beshe sluchajot so Kosovecot Ramush Haradinaj”, izjavi Shehtanski. (Vreme)

Hag objavi vojna vo Makedonija vo 2001 godina
Za vreme i po napadot na seloto Ljuboten vo avgust 2001 godina policajcite bezmilosno gi tepale, gi udirale so kloci, gi gazele i skokale vrz nekolku etnichki Albanci, a potoa gi frlale od kamion, dodeka nekolkumina ranile i ubile, se veli vo obvinenieto shto go "branea” Den Sakson i negovite kolegi od Hashkoto obvinitelstvo. Pretstavnicite na Obvinitelstvoto nekolku chasa davaa vovedni zborovi i ja objasnuva tezata shto kje ja dokazhuvaat pred sudot, spored koja eksministerot Boshkoski i rakovoditelot na operacijata vo Ljuboten Tarchulovski gi prekrshile zakonite i obichaite na vojuvanjeto.
Obvinitelstvoto najavi deka kje dokazhuva deka vrz sluchajot treba da se primenat odredbite od megjunarodnoto humanitarno pravo. Toa pred Tribunalot prezentirashe materijali spored koi intenzitetot na voenite akcii vo 2001 godina bil povekje od voobichaeno razbojnishtvo ili bunt, i vrz niv mozhe da se primeni humanitarnoto pravo. Kako argument kon baranjeto da se primenat megjunarodnite standardi shto vazhat pri voeni konflikti Obvinitelstvoto iznese deka, pokraj ARM i policijata, i ONA bila organizirana vooruzhena formacija. Kako prilog kon ova tvrdenje obvinitelite citiraa del od analizata na nivniot voen analitichar Viktor Beruchenko, spored kogo ONA imala hierarhija, voena komanda, borbeni edinici i poddrshka od albanskata dijaspora. Obvinitelstvoto prezentira i dokumenti od makedonskoto voeno razuznavanje, kako i video i fotomaterijali za strukturata na ONA, kako i za dejstvata vo i okolu Ljuboten. Advokatite na Boshkoski i na Tarchulovski Edina Rashidovikj i Antonio Apostolski kje go dadat svoeto vovedno izlaganje na slednoto rochishte, shto kje se odrzhi na 7 maj. (Shpic)

GENEL METRO, BRANITEL NA BOSHKOSKI
Vovedniot zbor pokazha deka obvinitelot nema sluchaj za Ljube
* Kakvi se Vashite impresii od prviot den na sudenjeto na Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski i od vovedniot zbor na obvinitelot?
- Mislam deka beshe relativno ochekuvano od aspekt na prirodata na obvinuvanjata shto gi iznese Obvinitelstvoto. Iznenaden sum od toa shto tolku vreme potroshi na zboruvanje za raboti shto se samo oddaleku relevantni za obvinuvanjata. Shto se odnesuva do drugoto, pomalku ili povekje beshe toa shto go ochekuvavme.
* Shto mozhe da se zakluchi od vakov pochetokot na sudenjeto?
- Toa pokazhuva deka sluchajot mozhebi i ne e tolku silen kolku shto tie posakuvaat, no toa ostanuva na sudiite da go reshat, ne sum jas toj shto treba da ocenuva i da dava presudi. No, nie sme podgotveni i kje povtoram deka nemashe iznenaduvanja, iako Obvinitelstvoto se obide da promeni nekoi aspekti na prvichnoto obvinenie.
* Shto Ve zainteresira vo konkretniov sluchaj?
- Mislam deka e fascinanten sluchaj od mnogu aspekti. Toa e edinstven sluchaj od Makedonija. Ljube Boshkoski e mnogu poznat megju lugjeto vo Tribunalot - poradi negovata lichnost, poradi toa shto se sluchi vo Makedonija, a poradi toa shto imav prijateli vo Makedonija vo toa vreme, za mene lichno e mnogu interesen i zatoa shto stanuva zbor za sluchaj na komandna odgovornost. Mislam deka kje bide mnogu interesen sluchaj od istoriski aspekt i politichki za Makedonija, i, sekako, pravno. I na krajot, toa e sluchaj, iako e teshko za advokat da go kazhe toa, ima sluchai shto mozhesh da gi branish so srce i shto ne mozhesh. Ova e eden od tie shto mozhesh, zashto e polesno odbranliv od nekoi drugi. Go vidovte toa i za vreme na vovedniot zbor, nemashe nikakov lichen napad vrz Boshkoski. Kritikite vo osnova bea nasocheni kon toa deka toj potfrlil vo negoviot profesionalen kapacitet kako minister.
* Vo vovedniot zbor, obvinitelot Sakson insistirashe da gi definira sluchuvanjata vo 2001 godina vo Makedonija kako voen konflikt. Zoshto e toa tolku vazhno za niv?
- Boshkoski e obvinet za voeni zlostorstva. Spored statutot, toa se definira kako prekrshuvanje na zakonite na vojnata, a tie zakoni se validni samo vo sostojba na vojna. Voen konflikt e tehnichki poim, shto ima specifichna definicija. Obvinitelstvoto mora da dokazhe deka situacijata vo Makedonija doshla do nivoto na vooruzhen konflikt zatoa shto, ako ne bilo taka, nemalo voen konflikt i toj zakon ne e primenliv i na Boshkoski ne mozhe da mu se sudi. Ako nemalo voen konflikt, Tribunalot nema jurisdikcija. (Od intervjuto vo Utrinski vesnik)

MNR SE POVLECHE
Makedonija nema da protestira do Hag
Makedonskata vlada i Ministerstvoto za nadvoreshni raboti nema da reagiraat na izgovorenata rechenica na hashkiot obvinitel Daniel Sakson, koja vo prvata verzija shto dojde od nekoi mediumi beshe citirana kako "slovensko mnozinstvo shto zboruva makedonki jazik”. Ovaa odluka usledila otkako makedonskata ambasada vo Hag gi ispratila oficijalnite dokumenti na transkriptot od Hashkiot tribunal. Oficijalnata verzija na rechenicata glasi "...slavic speaking macedonian majoritdz...” i vo nea makedonskite institucii ne gledaat prichina za protest.
"Vo oficijalnite dokumenti shto gi dobivme vo formata so koja hashkiot obvinitel gi imenuva Makedoncite ne gledame navredliva sodrzhina i poradi toa nema osnova za Ministerstvoto ili Vladata da reagira na takvo neshto”, veli Shpresa Jusufi, portparolot na MNR. Spored nea, vo rechenicata se upotrebeni termini shto se koristat i kaj nas - kako etnichki Makedonci ili slovenski jazik. Kako shto doznavame, makedonskata ambasada vo Hag vednash pristapila kon razjasnuvanje na dilemata za toa koi zborovi bile upotrebeni vo izlaganjeto na obvinitelot Sakson. Spored neoficijalni izvori, se’ shto bilo dobieno od sudot vo Hag vednash bilo preprateno vo MNR i nemalo nikakva potvrda za toa deka Makedoncite bile imenuvani so drugi iminja, osven spored nivnata ustavna opredelba.
Portparolot na Vladata Ivica Bocevski najavi deka, ako se utvrdi deka Makedoncite se imenuvaat kako slovensko mnozinstvo i slichno, Vladata kje upati protest do obvinitelstvoto na Hashkiot sud preku makedonskata ambasada vo Hag. (Vreme)

SPORED HASHKOTO OBVINITELSTVO
ONA zadrzhala 90.000 parchinja oruzhje
Kako potvrda na tezata deka nasproti bezbednosnite sili na drzhavata vo "vojnata” ili vo "oruzheniot konflikt” vo 2001 godina uchestvuvale borci, obvinitelot Den Sakson izjavi deka "vojskata” na Ali Ahmeti raspolagala so 100.000 parchinja oruzhje. Spored nego, imalo 100 topovi, 16.000 kalashnikovi, nad 10.000 drugi pushki, protivtenkovski i protivvozdushni raketi, mini i drug vid oruzhje. Vakvite podatoci, koi so pochetokot na sudenjeto dobija i oficijalna tezhina, otvoraat novi prashanja za nastanite po 2001 godina. Prvo, dali pripadnicite na bivshata ONA, za koi hashkiot obvinitel go spomena brojot od 6.000, se celosno ili barem povekjeto razoruzhani ili predavanjeto na nivnoto oruzhje vo dvete akcii bilo samo obichna farsa? I dali so tolkavo kolichestvo oruzhje raspolagale samo uniformiranite pripadnici na ONA ili toa bilo i vo racete na civili?
Gzim Ostreni, pratenik od DUI i poraneshen shef na Generalshtabot na ONA, se vozdrzha od komentari. "Siguren sum deka ONA se razoruzha. Toa go znae celiot svet. Vo akcijata beshe sobrano povekje oruzhje otkolku shto se ochekuvashe”, veli toj. Za razlika od nego, poraneshniot polkovnik na ARM a sega pretsedatel na Balkanskiot forum za bezbednost Blagoja Markovski e deciden: "Se procenuva deka vo drzhavata ima megju 50.000 i 100.000 parchinja nelegalno oruzhje, iako realniot broj e nekade megju 80-85.000”, veli Markovski. (Spored Dnevnik)

CHESTVUVANJE ZA JANE SANDANSKI
OMO Ilinden-PIRIN ne stigna do grobot
Bez incidenti pomina odbelezhuvanjeto na 92-godishninata od smrtta na revolucionerot Jane Sandanski vo nedelata vo Rozhenskiot manastir, javi agencijata Bgnes. Spored drugi bugarski mediumi, "ne bil zagrozen Ustavot”. Bugarskite bezbednosni organi ja ispolnile naredbata na shefot na lokalnata samouprava na Blagoevgrad Vladimir Dimitrov od 18 april, so koja toj mu naredi na direktorot na Lokalnata direkcija Policija vo Blagoevgrad "da organizira zachuvuvanje na javniot red i da obezbedi normalna atmosfera”, javi bugarskata novinska agencija BTA. Komesarot Kiril Georgiev izjavi vo Melnik deka naredbata na Dimirov e ispolneta i ne se dozvoleni "neustavni pojavi na grobot na Jane Sandanski i na negoviot spomenik vo Melnik od nelegitimni organizacii”. Toj soopshti deka imalo samo eden venec shto bil otstranet. Spored BTA nemalo "antiustavni izjavi” vo kusiot govor shto na grobot na Sandanski go odrzhal pretstavnik na, kako shto ja narekuva BTA, "malata grupa na takanarechenata OMO Ilinden”, koja polozhila cvekje i zapalila svekji.
Vsushnost, bugarskata policija so ogromno prisustvo vo gradot Melnik i kaj Rozhenskiot manastir voopshto ne im dozvolila na Makedoncite na dostoinstven nachin da chestvuvaat za Sandanski. Za da se stigne do Melnik, vo nedelata moralo da se pomine kontrola na nekolku policiski punktovi. Silni civilni i uniformirani policiski sili bea prisutni i okolu spomenikot na Sandanski vo gradot. Policijata im gi odzede site partiski obelezhja na pripadnicite na OMO Ilinden-PIRIN - znaminjata i transparentite. Bea otstraneti duri i lentite od vencite na koi stoeshe imeto na organizacijata na Makedoncite. Policiskiot pritisok i zabranata od upravitelot na blagoevgradskata oblast za organizirano chestvuvanje go ostavi rechisi prazen Rozhenskiot manastir, vechnoto pochivalishte na Sandanski, desetina kilometri od Melnik. Samo nekolku malobrojni grupi Makedonci polozhija cvekje na grobot. Dolu, vo Melnik, i pokraj provokaciite, Makedoncite i zaigraa i zapeaja.
Pritisokot beshe prisuten vo site izminati godini, no lani i polani i prethodno Makedoncite barem uspevaa da dobijat dozvola za organiziran sobir. Po vleguvanjeto na Bugarija vo EU sostojbata kako da stanuva se’ ponepodnosliva. Vo Melnik za vo nedelata beshe najaveno prisustvoto na zamenicite ministri za nadvoreshni raboti na dvete zemji, no nivnata poseta e odlozhena za vo vtornik. Pomestuvanjeto koincidirashe so zabranata na blagoevgradskite vlasti za organiziran sobir. Oficijalnoto objasnuvanje na MNR e deka zamenik ministerot Zoran Petrov imal neodlozhni obvrski. Sepak, spored najavite, vo vtornik zaednichka makedonsko-bugarska delegacija kje go poseti grobot na Sandanski i kje polozhi cvekje. Makedonskata delegacija kje ja predvodi ambasadorot vo Bugarija Abdurahman Aliti, vo pridruzhba na zamenik ministerot Petrov. (TV Kanal 5, MIA, Makfaks)

IAKO VLEZE VO EU, BUGARIJA E USHTE POD KOMUNISTICHKI REZHIM
Za Makedoncite chestvuvanjeto zabraneto
Regionalniot upravnik na Blagoevgrad Vladimir Dimitrov im zabrani na pretstavnici na neregistriranata partija na Makedoncite vo Bugarija OMO Ilinden-PIRIN vo nedelata da se poklonat na grobot na Jane Sandanski kaj Rozhenskiot manastir. Toj ja ponishtil odlukata na gradonachalnikot na Sandanski Andon Totev za dozvola za chestvuvanje na eden od najgolemite makedonski revolucioneri. "Go ukinuvam pismoto na gradonachalnikot na opshtinata Sandanski so koe se dava mozhnost da se vrshi poklonenie od OMO Ilinden-PIRIN vo Rozhen. Smetam deka toa e nezakonski administrativen akt. Faktite se deka taa organizacija ne e registrirana soglasno so Ustavot i zakonite na Bugarija i soglasno so zakonot za mitinzi i manifestacii nema pravo da bara takvo neshto”, soopshti regionalniot upravnik Dimitrov. Toj veli deka sobirot na Makedoncite od OMO Ilinden-PIRIN pretstavuva "opasnost za javniot red vo slednite nekolku dena, koga mnogu turisti go posetuvaat manastirot”.
Spored liderot na OMO Ilinden-PIRIN Stojko Stojkov, se raboti za obid na bugarskite vlasti da gi zaplashat Makedoncite da ne prisustvuvaat na poklonenieto na grobot na Sandanski, no toj najavi deka kje odat na Rozhen bez ogled na zabranata. "Pa, nie odevme i porano, koga vrz nas primenuvaa i sila”, veli Stojkov. "Znaeme deka bugarskiot sud ne ja pochituvashe odlukata na sudot vo Strazbur za registriracija na nashata partija. Od druga strana, nie i v prethodnite nekolku godini ne bevme registrirani, pa nemashe zabrana da se poklonime na grobot na Sandanski. Ochigledno e deka togash Bugarija chekashe priem vo EU, a sega vlastite go pokazhuvaat vistinskoto lice”, veli Stojkov.
Spored informaciite na Vecher, Dimitrov e poraneshen shef na sluzhbata za drzhavna bezbednost od vremeto na komunistichka Bugarija, koj pred 90-tite godini vrshel progon na Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Toj e naznachen za funkcijata direktno od centralnata vlast vo Bugarija. (Vecher)

MNR: Nepotrebna provokacija na bugarskite vlasti
Bugarskata zabrana za Makedoncite od OMO Ilinden -PIRIN da se poklonat na grobot na Jane Sandanski vo Rozhen e nepotrebna provokacija za dobrososedskite odnosi, reagiraa vo makedonskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti. "Razocharani sme od odlukata na regionalniot upravitel na Blagoevgrad Vladimir Dimitrov so koja se pretpochita da se investira vo hipotekite od minatoto i da se sozdavaat nepotrebni provokacii”, izjavi portparolot na MNR Shpresa Jusufi. Vo MNR velat deka i pokraj "provokaciite od Bugarija”, zamenik ministerot za nadvoreshni raboti Zoran Petrov nemalo da go otkazhe zaednichkoto poklonenie pred grobot na Sandanski so svojot bugarski kolega - vo vtornik, dva dena po chestvuvanjeto?! I ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski go osudi potegot na upravitelot na blagoevgradskata oblast Dimitrov. "Politicharite koi osporuvaat identiteti demonstriraat siromashnost vo nivnite politichki idei, nemaat svest”, izjavi Miloshoski.

KRASIMIR KANEV, BUGARSKI HELSINSHKI KOMITET
Zabranata za chestvuvanjeto na Makedoncite e nezakonska
Zabranata na reonskiot upravitel na Blagoevgrad Vladimir Dimitrov za chestvuvanje na Rozhen e nezakonska, veli pretsedatelot na Bugarskiot helsinshki komitet Krasimir Kanev. Makedoncite vo Bugarija vekje podnele zhalba do Komitetot, koj i ovoj pat ocenil deka vlastite vo Bugarija gi prekrshile nivnite prava. "Gradonachalnikot na Sandanski postapil pravilno i spored zakonot za sobiri, mitinzi i manifestacii koga go odobril chestvuvanjeto”, veli Kanev. "Odlukata na oblasniot upravitel na Blagoevgrad shto go zabrani chestvuvanjeto e nezakonska, zashto toj go nema toa pravo. Gradonachalnikot na Sandanski dozvolil i ottuka natamu oblasniot upravitel nema nikakvi prava. Toj se vmeshal vrz osnova na edna mnogu nejasna odredba od zakonot za mesnoto upravuvanje, shto ne mozhe da se primeni vo konkretniov sluchaj zatoa shto za toa ima poseben zakon”, veli Kanev.
Po vakvata odluka na bugarskite vlasti, pretsedatelot na Bugarskiot helsinshki komitet ochekuva organizacijata na Makedoncite povtorno da se izbori za svoite prava pred Sudot za chovekovi prava vo Strazbur. "Ovaa situacija kje bide oceneta negativno od Sudot za chovekovi prava vo Strazbur. Tie kje se obratat do Evropskiot sud i toj kje reshi vo nivna korist”, reche Kanev. (TV Kanal 5)

STEFAN VLAHOV MICOV
Bugarija ne e emancipirana da go razbere makedonskiot identitet
"Bugarija ne e emancipirana za da go reshi prashanjeto za makedonskiot identitet”, smeta Stefan Vlahov Micov, bugarski istorichar i filozof, doskoreshen direktor na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija. "Ako sakash da ja vidish vistinata za makedonskiot identitet, mora da bidesh emancipiran od sekoj aspekt i da gledash na faktite ne samo kako na fakti tuku i da se prashash kako se dobieni, zashto chesto se sozdavale pod politichki i ekonomski pritisok”, izjavi Vlahov Micov na sredbata so chitatelite shto prisustvuvaa na Saemot na knigata vo Skopje. "Otsekogash sum mislel deka edna filozofija na Balkanot bi bil podobar odgovor na site problemi shto gi dozhivuvame. Ako sakame da ja doznaeme vistinata za istoriskite procesi, mora da gledame poshiroko, potolerantno”, izjavi istoricharot diskutirajkji za svojata najnova kniga Filozofskiot kluch za makedonskiot identitet.
Davajkji osvrt na istoriskite manipulacii, Vlahov Micov gi iskritikuva bugarskite vlasti koi ne im dozvoluvaat na pretstavnicite na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija da polozhat cvekje na grobot na Jane Sandanski kaj Rozhen. Od druga strana, toj ja pozdravi inicijativata za zaednichko posetuvanje na grobot na Sandanski na makedonska i bugarska delegacija, predvodena od politichari od dvete drzhavi, zakazhana za 24 april. Kako provokacija Vlahov Micov gi smeta izjavite i reakciite na bugarskiot politichar Krasimir Karakachanov, na chija inicijativa neodamna pred grobot na Sandanski beshe postavena plocha visoka nad dva metra, so natpis spored koj Sandanski se borel za slobodna bugarska Makedonija. "Mozhe li pokraj grob da se postavi propaganden spomenik?”, prasha Vlahov Micov.
Stefan Vlahov Micov e nositel na zvanjeto ambasador na mirot shto go dodeluva Federacijata za svetski mir pri Obedinetite nacii. Toj e vrven evropski intelektualec, chii dela se prevedeni na desetina evropski jazici. (Makfaks)

IVAN SINGARITSKI, LIDER NA OMO ILINDEN-PIRIN
Pirinskite Makedonci kje se odbranat demokratski

* Do koga kje traat vnatreshnite konflikti megju Makedoncite vo Bugarija? Postojat dve organizacii, koi ne se edinstveni, tuku i sprotivstaveni. Neli e mozhno da se nastapuva edinstveno?
- Vo Bugarija ima edna partija na Makedoncite i edna organizacija na Makedoncite. Iako se praveni mnogu obidi za obedinuvanje, od prichini shto ne zavisat od OMO Ilinden-PIRIN, takvo obedinuvanje ne mozhe da se postigne. Nie kje rabotime samostojno i mislime deka na toj nachin najdobro kje rabotime za kauzata na Makedoncite vo Bugarija. Vekje sme iscrpeni od pregovaranje. Se’ dodeka Jordan Kostadinov e na chelo na OMO Ilinden obedinuvanje ne mozhe da ima. Dosega imashe deset ili dvaeset sredbi za obedinuvanje, no tie sekogash zavrshuvaa na ist nachin. Kostadinov ne saka obedinuvanje.
* Kakva sorabotka imate sega so Dosta Dimovska, novata direktorka na Makedonskiot kulturno-informativen centar vo Sofija? Beshe li potrebna smena na direktorot?
- Makedonskiot kulturen centar shto se otvori vo Sofija so doagjanjeto na Dimovska stana vtor bugarski centar. Tamu nema mesto za nas Makedoncite. Vekje nemame nikakva vrska so nea. Taa i ne ne’ pobarala i sega komunikacijata e praktichno prekinata. Toj centar nema nikakvi aktivnosti. Samo poedinci odat vo Centarot. Se pokazhuva deka potegot na vladata beshe pogreshen.
* Shto kje pravite na megjunaroden plan?
- Ako ne se sprovede presudata vo Strazbur, toa kje bide prv sluchaj da ne se ispolni edna presuda na toj sud. Toa kje bide golem presedan. Se nadevam deka Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa nema da dozvoli da ne se sprovede toa reshenie. Nie kje bideme uporni i kje chekame i kje ja vodime bitkata so demokratski sredstva. Za zabranata za nasheto chestvuvanje vekje go izvestivme Komitetot na ministrite. Nashiot pretstavnik kje ja izvesti i Evropskata slobodna alijansa na malite partii vo Evropskiot parlament, chija chlenka sme i nie. Apsurd e Bugarija da bide chlenka na EU, a nie, iako sme del od alijansata vo Evropskiot parlament, da ne sme priznaeni kako partija. (Od intervjuto vo Dnevnik)

NA SKOPSKIOT SAEM NA KNIGATA
Cepenkov - bugarski folklorist?!
Vo knigata na Bugarskata akademija na naukite shto beshe izlozhena na Saemot na knigata vo Skopje, Marko Cepenkov e pretstaven kako bugarski folklorist, koj mu go posvetil svojot trud na "miliot bugarski narod”. Deloto vo shest toma Marko Cepenkov - Folklorno nasledstvo zafakja rechisi polovina od shtandot na Zdruzhenieto na bugarskite izdavachi. "Cepenkov e eden od najgolemite sobirachi na bugarski folklor vo regionot na jugozapadna Makedonija. Osnovata na bugarskiot folklor e nezamisliva bez znaenjeto shto ni go davaat sobranite dela od golemiot bugarski folklorist, istrazhuvach i kolekcioner na bugarskoto folklorno bogatstvo”, pishuva vo vovedot kon prviot tom.
Cepenkov e roden vo Prilep vo 1829 godina, a pochinal vo golema siromashtija na 29 dekemvri 1920 godina vo Sofija, kade shto e pogreban. Za 40 godini sobral povekje od 10.000 prikazni, pesni, gatanki, pogovorki, opisi na obichai, zanaeti, obredni tekstovi, veruvanja... Najmnogu od prilepsko, no rechisi i od celata teritorija na Makedonija.
"Ova e skandal. Da se pretstavi nashiot najgolem sobirach na folklor kako Bugarin e nezamislivo. Marko Cepenkov e unikaten sobirach i tvorec na makedonskoto folklorno tvoreshtvo. Kako mozhe da se kazhe deka e Bugarin chovekot shto e tvorec i na nashata najgolema i svetska bajka Siljan Shtrkot? Seto tvoreshtvo shto toj go sobral e od makedonskiot prostor i vo kniga go pretochil na makedonski jazik”, veli akademik Georgi Stardelov. (Spored Dnevnik)

Prodazhba na antimakedonska kniga
Knigata so antimakedonska sodrzhina Desette lagi na makedonizmot na bugarskiot avtor Bozhidar Dimitrov se prodavashe na Saemot na knigata vo Skopje i nikoj ne prezede nishto, reagiraat posetiteli na ovaa manifestacija. Izdanieto e na izdavachkata kukja od Strumica koja go nosi imeto na kodifikatorot i osnovopolozhnikot na sovremeniot makedonski jazik Blazhe Koneski.
Shpic doznava deka povekje bugarofili neodamna besplatno ja razdavale knigata vo Strumica. Avtorot Dimitrov e direktor na Nacionalniot istoriski muzej na Bugarija i pred nekolku meseci so taa kniga predizvika burni reakcii vo mediumite. (Shpic)

ODGOVOR NA RAJS DO MILOSHOSKI
Potvrdena poddrshkata za chlenstvo vo NATO
Drzhavniot sekretar na SAD Kondoliza Rajs ja reafirmirashe poddrshkata za chlenstvo na Makedonija vo NATO. Rajs go soopshti toa vo odgovorot na pismoto od ministerot za nadvoreshni raboti na Makedonija Antonio Miloshoski so koe toj izrazi blagodarnost za poddrshkata shto i’ ja davaat Soedinetite Amerikanski Drzhavi na Makedonija na patot kon nejzinata integracija vo Alijansata.
"Politikata na otvorenost na Alijansata beshe zabelezhitelno uspeshna vo podobruvanjeto na bezbednosta i vo motiviranjeto za sproveduvanje reformi. Administracijata na Soedinetite Amerikanski Drzhavi gi pochituva zalozhbite na NATO od samitot vo Riga - zemjite shto kje gi ispolnat kriteriumite da dobijat pokana vo slednata godina”, veli vo svoeto pismo Kondoliza Rajs i dodava deka potpishuvanjeto na Aktot za proshiruvanje na NATO ne znachi promena na politikata za imeto na Republika Makedonija, iako vo nego pokraj imeto Republika Makedonija vo zagrada stoeshe i FIROM.

Bakojani i’ se naluti na Rajs za poddrshkata na Makedonija
"SAD ne se granichat so Skopje, tuku Grcija”, reagirashe sheficata na grchkata diplomatija Dora Bakojani otkako Kondoliza Rajs prati pismo do makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski so povtorna poddrshka na SAD za Makedonija i za nejzinoto ustavno ime, kako i za poddrshkata od Vashington za priemot na Makedonija vo NATO. "Nie sme sosedi, i vo interes na Skopje e da go reshava toa prashanje zaedno so nas”, naglasila grchkata ministerka vo izjavata shto ja dala vo Belgrad. Spored Bakojani, sekoj ima neotugjivo pravo da gi povtoruva svoite pozicii i da gi artikulira svoite nadezhi, no sepak im zabelezhuva na SAD za toa shto ne gi ostavaat sosedite sami da rabotat na reshavanjeto na problemite. "I pokraj toa, prijatelite i partnerite na Grcija stanaa svesni za nashite mnogu dobro poznati, cvrsti pozicii”, izjavila ministerkata Bakojani. (Vest)

Miloshoski ja pokani Bakojani da ja poseti Makedonija
"Napolno se soglasuvame so konstatacijata na koleshkata Bakojani deka Makedonija i Grcija se sosedni zemji. Raspolozheni sme toa sosedstvo i da go demonstrirame so zgolemuvanje na bilateralnata sorabotka i bi bile mnogu srekjni ako se najde mozhnost vo ramkite na svojata agenda Bakojani da ja poseti Makedonija, ili nie, vo ramkite na nashata agenda da napravime poseta na Grcija, kade shto bi razgovarale za raboti shto ne’ zblizhuvaat”, izjavi ministerot Antonio Miloshoski. (Utrinski vesnik)

SPORED PRETSTAVNIK NA SAD
Grcija nema povolni perspektivi vo sporot so imeto
Perspektivite za reshavanje na sporot so imeto megju Makedonija i Grcija ne se beznadezhni, no ne se povolni za grchkata diplomatija, smeta amerikanskiot zamenik pomoshnik drzhaven sekretar za Evropa i Evroazija Kurt Voker. Vo intervju za atinskiot vesnik To Vima, Voker ja potvrduva poddrshkata na SAD za reshavanje na ovoj dolgogodishen spor i za naogjanje reshenie prifatlivo za dvete strani. "Grchkata drzhava ne treba da ja zagubi gorata poradi edno drvo”, predupredil Voker i posochil deka prashanjeto za imeto "ne treba da bide prechka za sevkupnite stremezhi vo regionot za integriranje na instituciite i na demokratijata i za chlenstvo na Makedonija vo evroatlantskite strukturi”.
Interesno e i toa shto vo istiot broj na To Vima pishuva deka grchkiot premier Kostas Karamanlis razmisluva da raspishe predvremeni parlamentarni izbori vo oktomvri. Ako izborite navistina bidat zakazhani za ovaa godina, toa kje znachi zgolemuvanje na aktivnostite i na shpekulaciite okolu sporot so imeto, zashto grchkite partii najchesto go koristat vo predizbornite kampanji za sobiranje poeni. Od druga strana, shansite za kakov bilo napredok vo pregovorite vo toj sluchaj bi bile sosem mali, zashto nitu edna vlada ne bi si dozvolila da napravi nekakov kompromis pred izbori. Regularniot datum za izborite vo Grcija e april slednata godina, no grchkata vlada e pod golem pritisok po skandalot so perenjeto pari vo penziskite fondovi.

GRCIJA E VOZNEMIRENA
Britanija go koristi ustavnoto ime na Makedonija
Grchkite vlasti izrazile golemo nezadovolstvo poradi toa shto ambasadata na Velika Britanija vo Skopje go koristi ustavnoto ime Republika Makedonija vo oficijalnite pokani na pretstavnishtvoto za razlichni diplomatski nastani, pishuva Katimerini. Spored izvori shto vesnikot ne gi imenuva, britanskata kancelarija za nadvoreshni raboti reshila da i’ se obrakja na Republika Makedonija so ustavnoto ime, i pokraj golemiot broj prigovori od grchka strana. Vo Grcija ova e razbrano kako nova taktika na Britanija, koja e edna od nekolkute zemji od Evropskata unija shto i’ se obrakja na Makedonija so ustavnoto ime. Minatata nedela, pishuva Katimerini, i Luksemburg potpishal dogovor za zashtita na svoite investicii so Republika Makedonija. Imeto go priznal i polskiot parlament, kako i Bugarija i Romanija. Vkupno 114 zemji, vkluchuvajkji gi i trite chlenki na Sovetot za bezbednost pri OON - SAD, Kina i Rusija - ja priznale Makedonija pod ustavnoto ime.
Britanija go koristi ustavnoto ime od 1999 godina, no samo vo bilateralnata komunikacija so Makedonija. Vo megjunarodnite organizacii Britanija ushte ja koristi privremenata referenca. Grchkiot zamenik minister za nadvoreshni raboti Evripidis Stilijanidis izjavi vo Solun deka FIROM pokazhuva nekompromisna pozicija vo pregovorite za imeto. "Atina ja poddrzhuva evroatlantskata perspektiva na sosedot, pod uslov otvorenoto prashanje za imeto do togash da se reshi”, izjavil Stilijanidis i dodal deka Grcija kje go poddrzhi sekoj napor na SAD so koj vladata vo Skopje bi bila ohrabrena da pokazhe fleksibilnost za reshavanje na sporot. (Vest)

INICIJATIVA DO SOVETOT NA EVROPA
Se predlaga rezolucija za Makedoncite vo Egejska Makedonija
Grcija odbiva da priznae postoenje na makedonsko etnichko ili lingvistichko malcinstvo vo svoite granici, a vladata prodolzhuva sistematski da gi iskluchuva etnichkite Makedonci od politichkite procesi, odbivajkji duri i kontakti so politichki pretstavnici na malcinstvoto, se veli vo predlog-rezolucijata shto ja potpishaa 15 pratenici na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa za polozhbata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. I pokraj postoenjeto populacija shto zboruva makedonski jazik, grchkata drzhava ne go priznava jazikot, a chlenovite na malcinstvoto nemaat pravo da uchat makedonski jazik vo ramkite na grchkiot edukativen sistem, se veli vo tekstot shto kje bide dostaven do Parlamentarnoto sobranie. Inicijator na predlog-rezolucijata e partijata na Makedoncite vo Grcija Vinozhito, vo sorabotka so Evropskata slobodna alijansa - Evropska politichka partija i so Federalnata unija na evropskite nacionalisti. Vo dokumentot se izrazuva zagrizhenost za golem broj prekrshuvanja na chovekovite prava na makedonskoto etnichko i lingvistichko malcinstvo od Egejska Makedonija. Inicijatorot predlaga Pravniot komitet na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa da se ovlasti da napravi izveshtaj za krshenjeto na chovekovite prava na makedonskoto malcinstvo vo Grcija i da obezbedi pretstavnici na toa malcinstvo kako svedoci. (Vreme)

INTERVJU: PANAJOT DIMITRAS, PRETSEDATEL NA GRCHKIOT HELSINSHKI MONITOR
Grcija se plashi od makedonsko malcinstvo!
Pretsedatelot na Grchkiot helsinshki monitor Panajot Dimitras e eden od retkite hrabri poedinci koi principielno zastanaa vo odbrana na chovekovite prava koga vo Grcija se razgoruvashe antimakedonskata histerija.
* Grchkata vlada insistira na toa deka vo zemjata ima samo edno malcinstvo - muslimanite. Zoshto vlastite strahuvaat da gi priznaat Makedoncite kako malcinstvo?
- Celiot svet, vkluchuvajkji gi instituciite za chovekovi prava na ON i na Sovetot na Evropa, kako i site megjunarodni nevladini organizacii, insistiraat na toa deka Grcija mora oficijalno da gi priznae site grupi shto baraat status na nacionalno malcinstvo, znachi i Makedoncite i Turcite, kako i nivnite zdruzhenija. Toa e edinstven nachin da se pochituva megjunarodniot princip na samoidentifikacija, shto Grcija go poddrzhuva za grchkite malcinstva na Balkanot. Vo megjunarodni ramki funkcioneri na grchkata nadvoreshna politika neodamna tvrdea deka nema malcinstvo zashto ima premalku lugje shto go zboruvaat slovenskiot idiom. Tie nastojuvaat da go ignoriraat nivniot broj i zaboravaat deka vsushnost grchkoto malcinstvo vo Turcija ima pomalku od 2.000 lugje, a Vinozhito na izbori dobiva od 3.500 do 7.000 glasovi. Izgleda deka Grcija se plashi da gi priznae nacionalnite malcinstva zashto smeta (shto e sosem pogreshno) deka toa mozhebi kje go oslabi, duri i kje go zagrozi grchkiot identitet.
* Postoi li vrska megju prashanjeto za imeto i nepriznavanjeto na makedonskoto malcinstvo?
- Poraneshniot premier Konstantin Micotakis vo ranite 90-ti godini izjavi deka glavnata prichina za nepriznavanjeto na Republika Makedonija so nejzinoto ustavno ime e toa shto toj poteg naskoro kje ja prisili Grcija da priznae makedonsko malcinstvo od ovaa (grchka) strana na granicata. Mnogu Grci veruvaat deka imeto Makedonija i’ pripagja ekskluzivno na Grcija. Toa sozdade ekstremno teshka situacija za reshavanje na prashanjeto za imeto, zashto sekoe ime shto go sodrzhi zborot Makedonija i’ ovozmozhuva se’ povekje i povekje priznavanje na zemjata kako Republika Makedonija, a toa mozhe da dovede do silna negativna reakcija vo grchkata javnost, zashto site partii pred deset godini vetija deka nikogash nema da se priznae ime Makedonija.
* Kakov e Vashiot stav za grchkite gragjani shto se smetaat sebesi za Makedonci i za nivnata politichka partija?
- Tie imaat pravo na toa. Vinozhito i Domot na makedonskata kultura imaat pravo da go shtitat toa pravo. Site tie platija golema cena za insistiranjeto na tie prava. Od druga strana, makedonskata zaednica ne gi zasili nivnite organizacii so dovolna poddrshka za da imaat pokonzistentna i poefikasna zashtita.
* Kakov e Vashiot stav za oficijalnata politika na makedonskite vlasti - dali tie treba da pravat neshto povekje za Makedoncite vo Severna Grcija?
- Makedonskite vlasti treba da ja pochituvaat strategijata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija, koe e vo odbrana na pravata vo ramkite na Grcija i na nivo na EU i na Sovetot na Evropa, bez kakva bilo uloga na makedonskata drzhava vo toa. Sprotivna na toa e ulogata shto ja igra Grcija vo zashtitata na grchkite malcinski prava vo Albanija i vo Turcija, ili ulogata na Turcija vo zashtitata na turskite malcinski prava vo Grcija. Isto taka, organizaciite na egejskite Makedonci nadvor od Grcija ne treba da davaat izjavi shto ne gi zashtituvaat makedonskite malcinski prava, a vistina e deka najchesto e taka. (Dnevnik)

GRCHKI PLAN ZA OBNOVA NA BALKANOT
Za Makedonija 75 milioni evra
Grcija povtorno kje go aktivira svojot Plan za ekonomska obnova na Balkanot, od koj za Makedonija se predvideni 75 milioni evra, objavi atinskiot vesnik Navtemboriki. Spored izjavata na grchkiot zamenik minister za nadvoreshni raboti Evripidis Stilijanidis, budzhetot na obnoveniot plan iznesuva 550 milioni evra - za infrastrukturni proekti vo balkanskite zemji, so cel nivno pobrzo prisposobuvanje na evropskite modeli. Vtorata etapa od planot se odnesuva za periodot od 2007 do 2011 godina. Spored Navtemboriki, rechisi polovina od vkupnite sredstva vo budzhetot, ili 263 milioni evra, kje bidat nameneti za proekti vo Srbija i vo Crna Gora, 75 milioni za Makedonija, 70,4 milioni za Romanija, 54,3 milioni za Bugarija, 49,9 milioni za Albanija i 19,5 milioni za Bosna i Hercegovina. (Vecher)

ZA INAET NA GRCITE
Makedonija - do Amerika!
Kje bara li Grcija od SAD, od Avstralija ili od Brazil da gi promenat iminjata na nivnite gradovi, planini i provincii shto se vikaat Makedonija ili Makedon, za podobri bilateralni odnosi? Smeta li juzhniot sosed deka mozhebi i tie drzhavi imaat teritorijalni pretenzii ili, slichno kako so makedonskoto malcinstvo, kje osporuva deka koj bilo Amerikanec, Avstraliec ili Brazilec "so zli nameri” treba da ima postojan prestoj vo Grcija?
Duri edinaeset mesta vo svetot, vkluchuvajkji ja i Makedonija, go imaat imeto Makedonija ili Makedon. Sedum od niv se naogjaat vo SAD, a dve vo drzhavata Njujork. Gradot-oblasta Makedon se naogja vo jugozapadniot del na Njujork. Spored popisot od 2000 godina, toj ima povrshina od 87 kvadratni kilometri i okolu 7.000 zhiteli. Vo taa sojuzna drzhava postoi i selo so istoto ime, so okolu 1500 zhiteli i nad 500 domakjinstva. Vo SAD ima ushte pet oblasti shto go nosat imeto Makedonija - vo drzhavite Alabama, Dzhordzhija, Ilinois, Ajova i Ohajo. Najmalata e vo Ilinois, so samo 51 zhitel i 17 domakjinstva. Vo Alabama ima 291 "Makedonec”, a vo Ajova 325. Najgolemiot grad vo SAD shto se vika Makedonija e vo Ohajo, so nad 9.200 zhiteli.
I vo Avstralija postoi grad so imeto Makedon - megju Melburn i Bendigo, vo centralna Avstralija. Ushte edno planinsko mesto vo Avstralija so nad 1.100 zhiteli se vika Makedon, a se naogja na istoimenata planina. Duri i Brazilcite imenuvale eden svoj grad, shto se naogja blizu Sao Paolo i ima 3.600 zhiteli, so imeto Makedonija.
I kolku za sporedba - Grcite, koi tolku bea protiv preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki, duri i nacionalnite specijaliteti gi narekle Makedonija. I aerodromot vo Solun se vika Makedonija. Grcite imaat i televizija, dneven vesnik i nacionalen tanc shto se vikaat Makedonija. (Vecher)

MENDUH TACHI CHESTESHE ZA POLITICHKITE USPESI NA DPA
Izele cel vol!
Visoki partiski i drzhavni funkcioneri na DPA, na chelo so zamenik pretsedatelot na partijata Menduh Tachi, go pominaa vikendot na izlet vo turistichkiot centar Mavrovo. Piknikot go organizirala partiskata centrala vo Tetovo, a bile pokaneti najbitnite funkcioneri od site eshaloni na vlasta i strasni simpatizeri na partijata.
Za izbranoto drushtvo DPA obezbedila dovolno hrana i pijalaci. Duri i bil zaklan vol od 850 kilogrami. Najgolemiot del od mesoto bil ispechen na skara i so nego bile nagosteni okolu sto gosti na partijata. Chlenovite i simpatizerite na DPA ostanale cel den, zashto vremeto im se pogodilo, pa nekoi od ministrite, obozhavateli na sonce, fatile i boja.
Iako od DPA tvrdat deka zhurkata vo Mavrovo bila bez povod i vo rezhija na partijata, sepak, spored nashi izvori, glaven organizator na zabavata bil zamenik pretsedatelot Menduh Tachi. Duri, velat deka parite za kupuvanjeto na volot gi dal lichno nivniot shef, koj sakal da gi chesti najbliskite sorabotnici, funkcionerite na DPA na vlast i najlojalnite simpatizeri na partijata za doagjanjeto na vlast i za postignatite uspesi dosega. Tachi pushtil srce zashto smetal deka treba da im se oddolzhi na tie lugje, koi gi smetal za najzasluzhni za toa shto DPA se vrati na vlast.
Organiziranjeto na vakvi zabavi stanuva tradicija kaj partiite na Albancite koga se na vlast. I rakovodstvoto na DUI za vreme na nivnoto vladeenje pushtashe cheshmi po selata i gi gosteshe funkcionerite so pecheni jagninja. Vo kumanovskiot region na edna takva selska zabava se izele deset jagninja. A tradicijata na zaednichko slavenje na uspesite na partijata po kolektivni gozbi so narodot ja pochna PDP. Vo toa vreme duri se postavuvaa i masi na sred selo ili po livadi, po povod pushtanjeto vo upotreba na asfaltiran pat, vodovod, izgradba na uchilishte ili postavuvanje trafostanica. (Vest)

POVTORNO BARANJE ZA PROMENA NA USTAVOT
Nevzat Halili ja voskresnuva Ilirida
Prviot pretsedatel na PDP Nevzat Halili bara izmeni na Ustavot so koi Makedonija kje stane federacija na dva naroda - Makedonci i Albanci. Ovaa ideja Halili saka da ja realizira preku zdruzhenie na gragjani, za koe vekje pobaral registracija. "Nema nishto sporno vo nasheto baranje zatoa shto zdruzhenieto kje go pochituva teritorijalniot integritet na Makedonija, granicite, zakonite, no i dogovorite shto zemjava gi ima potpishano so stranski drzhavi i organizacii. Barame izmeni vo vnatreshnoto ureduvanje na zemjava - nositeli na suverenitetot da bidat Makedoncite i Albancite, za Makedonija da bide drzhava na ramnopravni narodi”, veli Halili.
Toj veli deka idejata e da se realizira voljata na Albancite shto bila izrazena preku referendumot vo 1992 godina i deka ne se zalaga za otcepuvanje na severozapadniot del na Makedonija i pripojuvanje kon Kosovo ili kon Albanija. Referendumot vo 1992 godina beshe za kulturna i teritorijalna avtonomija na Albancite - Ilirida. (Dnevnik)

VICEPREMIERKATA SO ZHENSKA TAJFA VO BRISEL
Letal na VC-sholja!

Eden od chlenovite na delegacijata na vicepremierkata Gabriela Konevska-Trajkovska go presedel letot do Brisel i nazad na ve-ce sholja. Vo pridruzhbata na vicepremierkata za evrointegracii imalo eden chovek povekje. Pokraj Konevska, vo avionot bile ushte tri nejzini sorabotnichki od Sekretarijatot za evropski integracii i edna novinarka na MTV. Zhenskoto drushtvo go pridruzhuval poraneshniot ambasador na Makedonija vo Belgija Sasho Stefkov. Vladiniot lirdzhet 60 ima samo sedum sedishta, pa bidejkji na vakvi patuvanja mora da odi i vozduhoploven inzhener, za kamermanot na MTV, koj bil osmi patnik, nemalo mesto. Edna od sopatnichkite na Konevska bila od grupata unazadeni sluzhbenici vo preraspredelbite shto pred izvesno vreme se sluchija vo Sekretarijatot za evrointegracii.
Vladiniot lirdzhet e registriran za sedum patnici. Na sedishteto vo prviot red, koe e najkomforno, obichno sedi shefot na delegacijata. Zad nego ima ushte chetiri sedishta postaveni edni sproti drugi. Dopolnitelno ima i edno sedishte kako klupa za dvajca na koja obichno sedi nekoj od obezbeduvanjeto i stjuardot, koj najchesto e i tehnichar na vozduhoplovot. Zad kabinata so harmonika-vrata e oddelot za bagazh i ve-ce sholjata koja e zatvorena so klupa, na koja isto taka mozhe da se sedi. Na veb-sajtot na proizvoditelot na avionot Kanader bombardier pishuva deka ovoj tip avion "obezbeduva najvisoko nivo na komfor za 7 +1 patnici so toa shto rasporedot ovozmozhuva privatno sedishte za sekoj patnik. Planot na avionot ovozmozhuva i osmo sedishte vo toaletot so bezbednosen remen, koe e sertificirano za poletuvanje i sletuvanje”.
Vladiniot vozduhoplov e biznis-avion shto prvenstveno se prodava vo SAD i mozhe da leta i na podolgi destinacii, shto traat i do pet chasovi, no makedonskite funkcioneri glavno go koristat za letovi niz Evropa shto ne traat podolgo od 2,5 chasovi. Zatoa i retko go koristat toaletot, koj ne e fizichki oddelen so vrata od drugite patnici. I dosega pri patuvanjata na vladinite delegacii se sluchuvalo nekoj od chlenovite da sedi vo toaletot, no najchesto toj se koristel za ostavanje na bagazhot. Spored prvichniot plan, delegacijata trebalo da poleta od Brisel za Skopje vo 16 chasot, no letot bil odlozhen za vo 20 chasot. Navodno, zhenskoto drushtvo sakalo da potroshi nekoj chas za pazarenje niz briselskite prodavnici. (Vest)

ANKETA
Gruevski so najvisok rejting dosega

Raste rejtingot na premierot. Spored poslednata anketa na Brima Galup, Nikola Gruevski ima rejting od 30,8 procenti. Ova e najgolem rejting na nekoj makedonski politichar voopshto dosega, no i najgolem rejting na eden premier vo regionot.
Spored istrazhuvanjeto na Brima Galup shto beshe sprovedeno vo mart godinava, drugite politichari mnogu zaostanuvaat zad premierot. Po Gruevski sleduva liderot na DUI Ali Ahmeti so rejting od 6,4 procenti, tret e pretsedatelot Branko Crvenkovski so 6 procenti, pretsedatelot na DPA Arben Dzhaferi ima rejting od 5,6, liderot na NSDP Tito Petkovski e petti so rejting od 4,6, a ministerot za zdravstvo Imer Selmani ima 2,5 procenti. Poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov ima rejting od 2,1 procent. Liderot na najgolemata opoziciona partija Radmila Shekerinska ima rejting od 1,2, a poraneshniot premier Vlado Buchkovski od 0,5 procenti.
Duri 5,7 procenti od ispitanicite ne znaat za kogo imaat blagonaklono mislenje, a celi 20 procenti nemaat blagonaklonost kon nieden politichar. (Vecher)

SAMIT NA ZEMJITE OD JUGOISTOCHNA EVROPA VO OHRID
Na regionot mu e potreben koherenten energetski pazar

Individualnoto dejstvuvanje na drzhavite i nacionalnoto soochuvanje so problemite ne e najefikasniot nachin na reshavanje na problemot so energijata, naglasi pretsedatelot Branko Crvenkovski, pokrovitel na samitot na shefovite na drzhavite od Jugoistochna Evropa shto se odrzha vo Ohrid, na temata Regionalnata sorabotka - preduslov za dolgorochna energetska stabilnost vo regionot.
"Serioznosta na aktuelnite sostojbi pred site drzhavi vo regionot ja nametnuva potrebata vo najkus mozhen rok da se postavi energetskata bezbednost kako vrven prioritet i da se definiraat politikite za nadminuvanje na negativnite vlijanija vrz sopstvenite ekonomii od nestabilnost vo snabduvanjeto i visokite ceni na energijata koi bez somnevanje kje ostanat konstantni i vo narednite godini”, reche Crvenkovski.
Zamenikot generalen direktor vo Direktoratot za proshiruvanje na Evropskata komisija Jan Trushinski sovetuvashe deka zemjite od regionot treba da sorabotuvaat za stabilno snabduvanje so energija i sozdavanje koherenten energetski pazar. "Godinava Evropa gi ochekuva rezultatite od funkcioniranjeto na zaednichkata energetska zaednica vo Jugoistochna Evropa, osobeno so prikluchuvanjeto na Ukraina i Moldavija vo nejzinite ramki”, reche toj, potencirajkji deka na regionot mu se potrebni investicii kako vo proizvodstvoto taka i vo prenosot na energija preku novi interkonekcii. Srpskiot pretsedatel Boris Tadikj naglasi deka Srbija ja poddrzhuva spogodbata za zaednichki energetski pazar i go smeta za vazhen integrativen faktor za zemjite od Jugoistochna Evropa. Svoite stavovi gi iznesoa i pretsedatelite na Albanija Alfred Mojsiu, na BiH Nebojsha Radmanovikj, na Hrvatska Stjepan Mesikj i na Crna Gora Filip Vujanovikj, kako i potpretsedatelot na Bugarija Angel Marin. (Vreme)

ZASHTITA NA PASTRMKATA
Jagneshko i teleshki muskul za drzhavnicite
Pretsedatelite na drzhavite od Jugoistochna Evropa na Samitot za energetika vo Ohrid reshija da ne jadat pastrmka - kako pottik za zashtita na ovaa ohridska riba. Namesto toa, na menito za vechera tie imaa jagneshko i teleshki muskul. Drzhavnicite dobija podolga lista jadenja pa mozhea da izbiraat shto kje jadat - vo menito imaa ordever od pindzhur, makalo, kashkaval i sirenje, potoa musaka od tikvichki ili od modri patlidzhani, kako i jagneshko i teleshki muskul garnirani so oriz, morkov i grashok i shopska salata. Za zablazhuvanje dobija baklava, a za po ruchekot ovoshje. Na vecherata pieja vina na Skovin - belo vino muskat i crveno vino kale, a na koktelot shampanjsko Skovin. (Vest)

PANIKA VO SRPSKATA CRKVA
Srpskiot sinod protiv srpska eparhija vo Makedonija!
Sinodot na Srpskata pravoslavna crkva se distancira od izjavite na zagrepsko-ljubljanskiot mitropolit g. Jovan za osnovanjeto eparhija na SPC na teritorijata na Republika Makedonija. Vladicite od Belgrad baraat nivniot mitropolit g. Jovan, inaku chlen na SAS na SPC, da ja obrazlozhi svojata izjava shto ja dade za Vecher po sredbata so makedonskiot pretsedatel na Sobranieto Ljubisha Georgievski, i vo koja potvrdi deka ja iniciral idejata za osnovanje srpska eparhija vo Makedonija. Stavot na petchleniot srpski sinod e deka tie nikogash nikomu ne mu dostavile nikakvo baranje za osnovanje kakva bilo srpska eparhija vo Makedonija, zashto za niv Ohridskata arhiepiskopija na Jovan e edinstvenata kanonska i legitimna crkva za teritorijata na Makedonija koja crkovno gi opsluzhuva i vernicite od srpskata etnichka zaednica.
Izjavata na zagrepsko-ljubljanskiot mitropolit, koj po redot na hirotonija e najstar vo SPC, gi razbranuva crkovnite krugovi vo Belgrad. Posebno otkako toj javno izjavi deka POA e crkva na Makedoncite i deka za srpskite vernici SPC treba da sozdade svoja eparhija. "Sekoja druga izjava, ako postoi i ako nejzinoto interpretiranje e vistinito, a ne e vo nasoka na toa deka POA e edinstvena kanonska crkva na teritorijata na Republika Makedonija, mozhe da se tolkuva samo kako individualen stav”, soopshtuvaat od kabinetot na srpskiot sinod.
Mitropolitot g Jovan, koj vo crkovnite krugovi vazhi za predvodnik na umerenoto krilo vladici vo SPC, ne beshe dostapen za da obrazlozhi zoshto negovite crkovni brakja se distanciraat od negovite izjavi. I Sinodot na SPC odbi da soopshti kakvi bilo dopolnitelni informacii. Za razlika od kriloto ekstremni vladici od Belgrad chij predvodnik e bachkiot episkop g. Irinej Bulovikj, g. Jovan smeta deka MPC i SPC treba da gi prodolzhat razgovorite. Zagrepsko-ljubljanskiot mitropolit izjavi za Vecher deka Soborot na SPC vo maj kje reshava za pismoto shto arhiepiskopot g. g. Stefan neodamna go isprati do patrijarhot g. g. Pavle so baranje za prodolzhuvanje na dijalogot. (Vecher)

Ohridskata arhiepiskopija nikogash ne i’ pripagjala na SPC
Na nasheto prashanje dali SPC kje ovozmozhi otvoranje eparhija na Makedonskata pravoslavna crkva vo Srbija, mitropolitot zagrepsko-ljubljanski g. Jovan beshe deciden: "Duhovnici na Pravoslavnata ohridska arhiepiskopija i nejziniot arhiepiskop Jovan sluzhat sekade, vkluchitelno i niz Srbija, taka shto makedonskite vernici imaat mozhnost za zadovoluvanje na svoite verski potrebi na svojot jazik”. Na zabeleshkata deka Vranishkovski e nametnat i e svoevidna ekspozitura na Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija, mitropolitot insistirashe na toa deka "nieden chlen na crkvata na Jovan ne e Srbin, site se Makedonci, taka shto ne stanuva zbor za nikakva instalacija na SPC. Dotolku povekje shto Ohridskata arhiepiskopija, istoriski gledano, nikogash ne i’ pripagjala na Srpskata crkva”. (Spored Utrinski vesnik)

ZAKON ZA LUSTRACIJA
MANU i MPC ne se plashat
Makedonskata akademija na naukite i umetnostite i Makedonskata pravoslavna crkva ne gledaat nishto losho vo toa shto so finalnata verzija na zakonot za opredeluvanje dopolnitelen uslov za vrshenje javna funkcija se predlaga da se lustriraat akademicite i verskite lica. I vo MANU i vo MPC smetaat deka site shto se ogreshile, nezavisno od toa so kakva profesija se zanimavaat, treba da gi snosat posledicite.
Za vladikata Kliment, sekretar na Sinodot na MPC, voopshto ne e sporno toa shto vo zakonot za lustracija se vkluchuvaat i verskite zaednici. "Nasha primarna dejnost kako majka Crkva na pravoslavnite hristijani shto zhiveat vo Makedonija e da gi inspirirame svoite duhovni deca da gi osvetluvaat temnite depoa od svoite srca. Istovremeno, toa znachi poddrshka za rasvetluvanjeto na temnite arhivi na sluzhbite shto se predmet na interes na zakonot za lustracija. Neka se osvetlat tie predmeti, pa koga kje izlezat na videlina so golemo vnimanie kje prosledime komu od nashite mu bilo malku da go zarabotuva lebot samo od oltarot, krstot i evangelieto. Ako megju sveshtenosluzhitelite ima takvi koi go zanemarile Boga za smetka na kesarot - neka se pokazhat za primer za toa kako ne treba da se dejstvuva”.
Pretsedatelot na MANU Cvetan Grozdanov smeta deka, iako Makedonija docni so lustracijata vo odnos na istochnoevropskite zemji i trebala da ja napravi pred 15 godini, sepak kako drzhava treba da go sprovede toj proces, so shto kje dobie i demokratska legitimacija pred svetot. "Za sekoj shto se ogreshil kon normite na humanoto odnesuvanje i mu nanel nekomu zlo, toa kako fakt treba da i’ bide dostapno na javnosta. Tuka se podnesuvaat konsekvencii za gragjansko odnesuvanje, a toa shto nekoj e rabotnik, operativec ili akademik ne smee da ima nikakvo vlijanie. I akademicite podlezhat na edna globalna gragjanska norma i nivnata titula ne gi amnestira”, veli Grozdanov, koj lichno ne strahuva poradi lustracijata i e uveren deka se chisti i drugite chlenovi na MANU. "Titulata akademik e dozhivotna i ne mozhe da se odzeme. Ne se plasham i ne mislam deka nekoj od moite kolegi se ogreshil. Sepak, nikoj nema pravo da i’ sugerira na komisijata da ne gi pregleda i dosiejata na akademicite”, dodava toj, napomenuvajkji deka stanuva zbor za slozhen proces - pod opservacija kje bide period od 60 godini, shto podrazbira deka se potrebni visoka etika, moral i gragjanska doblest. Grozdanov predupreduva deka lustracijata ne treba da se pretvori vo hajka i da se koristi za eliminiranje lichnosti i ocrnuvanje politichki protivnici. (Spored Utrinski vesnik)

SKANDAL VO BRITANIJA
Mormonka od Makedonija obvineta za machenje deca so piperchinja i so koprivi
Edna Makedonka i edna Britanka se uapseni pod obvinenie deka vo mormonski hram vo London maltretirale deca tepajkji gi so koprivi i so shlakanici i gi terale da jadat luti piperchinja. Mormonkite Marija Kebl (60), po poteklo od Makedonija, i Diadri Karington (41) deset godini se srekjavale vo hramot vo London. Spored Obvinitelstvoto, vo toj period tie povremeno "disciplinirale” dve momchinja i chetiri devojchinja, shto se otkrilo duri otkako edno od decata se pozhalilo pri lekarski pregled i gi pokazhalo povredite. Kebl i Karington gi tepale decata so sukala, im udirale shlakanici i kloci, gi terale da jadat zhivi jajca i luti piperchinja, a na edno osumgodishno dete mu dale rakavici za da gi zhurka so koprivi drugite deca.
Edno od maltretiranite devojchinja imalo samo dve godini, a najstaroto imalo 12 godini koga prestojuvalo vo hramot. Kebl i Karington se obvineti i deka tepale edno od momchinjata taka shto go podavale megju sebe, prechekuvajkji go so udari. "Marija toa go vikashe igranje fudbal”, izjavilo edno od devojchinjata. Karington pred sudot se povikuva na emotivnite problemi shto gi imala, a deka decata mnogu lazhele. Kebl rekla deka vo Makedonija e voobichaeno da se jadat luti piperki, deka majka i’ ja primenuvala kaznata so koprivi, a deka zhivi jajca kaj nas se jadat kako lek. (Vreme)

AFERA ZAPLENETO ORUZHJE
Istragata se proshiruva na vrvot na MO i na Generalshtabot na ARM
Spored izvori od Ministerstvoto za odbrana, po obelodenuvanjeto na informaciite deka Ministerstvoto i Generalshtabot na ARM imale informacii za sluchajot devet meseci pred MVR da gi zapleni bugarskite kamioni vo dekemvri 2006 godina, istragata za nelegalnata trgovija so armisko oruzhje kje se proshiri i vrz poniskite armiski strukturi, za da se proverat site lica shto imale kakva bilo vmeshanost vo trgovijata. Izvorite naglasuvaat deka kje se bara odgovornost i kaj najvisokite strukturi vo Ministerstvoto i vo Generalshtabot, zatoa shto ne prezele nikakvi merki i pokraj toa shto voenite razuznavachki sluzhbi navreme im dostavile informacii za mozhna nelegalna trgovija so armisko oruzhje.
Zasega vo pritvor se samo polkovnicite Ilija Shkodrovski i Nelko Menkinovski i poraneshniot chlen na Komisijata za procena na oruzhje Viktor Raichki, kako osomnicheni za zloupotreba na sluzhbenata polozhba i ovlastuvanje. Krivichni prijavi za nelegalna trgovija so oruzhje ima samo protiv vozachite na zaplenetite kamioni, site trojca bugarski drzhavjani. Nema odgovor ni na prashanjeto koj im dozvolil na stranskite drzhavjani so kamionite so stranski registarski tablichki da vlezat vo krugot na kasarnata Goce Delchev, ni dali bila ispochituvana procedurata za poseta na voen objekt na nadvoreshni lica.
Vreme obelodeni sluzhbeni beleshki od koi se gleda deka MO bilo informirano za nelegalnata trgovija so oruzhjeto ushte vo mart 2006 godina. Redakcijata pobara odgovor od Ministerstvoto za odbrana za tie informacii, no MO se’ ushte molchi. (Vreme)

Operativcite shto ja razotkrile shvercerskata mrezha - razresheni?!
Ministerstvoto za odbrana gi razreshi voenite operativci shto ja razotkrija mrezhata so shvercot na armiskoto oruzhje - so odluka na interna komisija na Sektorot za bezbednost i razuznavanje - i gi prekomanduva nadvor od sluzhbata. Pretsedatel na komisijata shto ja donela odlukata e potpolkovnik Metodija Dojchinovski, koj beshe razreshen od mestoto zamenik nachalnik na voenoto razuznavanje po aferata otkako MVR vo dekemvri zapleni tri bugarski kamioni i podnese krivichni prijavi za nedozvolena trgovija so oruzhje. Vo kamionite togash beshe otkrieno oruzhje na ARM shto trebalo da zavrshi vo Bugarija.
Vreme obelodeni deka vo Generalshtabot na ARM imale informacii za nelegalna trgovija so armisko oruzhje ushte devet meseci pred akcijata na MVR. Toa se gleda od sluzhbenite beleshki shto operativcite uredno gi dostavile do svoite pretpostaveni, a kako potvrda za priemot na dokumentite stoi i sluzhben pechat na Ministerstvoto za odbrana. Kako shto se gleda od sluzhbenite beleshki, razuznavachite dostavuvale kup informacii za nelegalnata trgovija, posochuvajkji iminja na stareshini na ARM i na bugarski drzhavjani so dokazi za osnovano somnevanje deka se raboti za nelegalna trgovija, kako i tochni datumi koga i kakov vid oruzhje trebalo da se transportira od Makedonija kon Bugarija, pa duri i toa deka kamionite imale deklaracii deka prevezuvaat biskviti i chokolada!
Interesno e i toa shto chetiri meseci po otkrivanjeto na aferata ne e oformen obvinitelen akt i deka istrazhnite organi na MVR ne podnele krivichna prijava za sluchajot. (Vreme)

PROBLEMI PRED FORUMOT NA NATO VO OHRID
Nema luksuzni limuzini za stranskite delegacii
Vladata ima problem da obezbedi 200 limuzini i VIP-kombija za visokite stranski delegacii shto kje dojdat na Bezbednosniot forum na Evroatlantskiot partnerski sovet shto kje se odrzhi na 28 i 29 juni vo Ohrid. Vozilata mora da bidat so visoki bezbednosni karakteristiki i vo ista boja, so shto site ministerski delegacii od rechisi 50 drzhavi kje imaat ist tretman, no organizatorot na Forumot ne mozhe da najde rent-a-kar agencija shto ima tolku golem broj isti vozila. Raspishan e i tender za ponuduvach na avtomobili i kombinja, no osven edna firma od Makedonija, koja navodno vo megjuvreme se premislila, dosega nemalo seriozen ponuduvach shto kje gi ispolni visokite NATO-standardi. Neoficijalno, nekolku poznati svetski proizvoditeli preku svoi lugje vo Makedonija se ponudile za eden mesec da proizvedat tolku vozila kolku shto bara makedonskata vlada, navodno duri ponudile i specijalni popusti, no bile odbieni, zashto vladata ne sakala da si go pogazi vetenoto deka kje shtedi i nema da troshi pari na novi vozila. Na tenderot se baraat najpovolni ponuduvachi shto kje iznajmat 65 vozila od visoka sredna klasa, 60 vozila od sredna klasa i 75 VIP-kombinja. (Vest)

Vo Makedonija ima 2.300 avtomobili za drzhavnite sluzhbi
Makedonija, zemja samo so dva miliona zhiteli, raspolaga so duri 2.300 sluzhbeni vozila. Koga bi trgnale na pat edno zad drugo - na propisno rastojanie, toa bi bila impozantna kolona od Skopje do Gevgelija. Sekoe vozilo mesechno troshi najmalku po dva-tri rezervoari gorivo, shto garnirano, so milionskite sumi za godishna registracija, polisite za osiguruvanje i za nekoi zeleni kartoni, odnosno so troshocite za amortizacija i platite za stoticite profesionalno vraboteni vozachi, dava konechna slika za toa deka danochnite obvrznici vo Makedonija plakjaat desetici milioni evra godishno za sluzhbeni vozila.
Ova e situacija ushte od pochetokot na nezavisnosta na Makedonija. Koga aktuelnite narodni pretstavnici potpishaa dogovor so edna firma za da se grizhi za nivnite 150 sluzhbeni vozila, javnosta imashe dilemi okolu ispravnosta na takviot poteg. Sluzhbenite drzhavni vozila vo Evropa se tretiraat poinaku - sekogash se bara mozhnost nivniot broj da se namali za da ne bidat trn vo okoto na gragjanite. (Spored Utrinski vesnik)

POPOVI I ODZHI KJE PROPOVEDAAT PRED OSNOVCITE
Malite partneri na Gruevski protiv veronaukata
I pokraj protivenjeto na malite partii od vladinata koalicija, pratenicite na VMRO-DPMNE i na DPA glasaa za voveduvanje veronauka vo osnovnoto obrazovanie. Pratenicite Liljana Popovska od DOM, Jagnula Kunovska od NSDP i Ljubisav Ivanov od SP na sednica na Sobranieto na koja se raspravashe za izmenite na Zakonot za osnovno obrazovanie jasno se deklariraa protiv veronaukata. Tie pobaraa namesto veronauka da se izuchuva istorija na religii, zashto spored niv voveduvanjeto veronauka e protivustavno. "Nashata drzhava e sekularna. Mestoto na veronaukata ne e vo uchilishtata. Vo opshtestvo kako nasheto, koe e multikonfesionalno, taa mozhe da donese samo povekje problemi i segregacija otkolku korist”, reche Popovska.
I pokraj toa, za vleguvanje na popovite i odzhite vo osnovnite uchilishta se deklariraa 51 pratenik od partijata na premierot Nikola Gruevski i od DPA na Arben Dzhaferi, a osum pratenici od opozicijata glasaa protiv. Zakonot go dobi i Badinterovoto mnozinstvo, zashto site pratenici na DPA glasaa za predlogot.
Opozicijata gi iskoristi diskusiite na malite partii od vladinata koalicija za da konstatira deka veronaukata vo obrazovanieto e proekt na VMRO-DPMNE i na DPA. Pratenichkata na SDSM Slavica Grkovska ne go poddrzha voveduvanjeto na veronaukata, zatoa shto postoi opasnost verata da se zloupotrebuva. "Predavachite bi mozhele da proklamiraat duri i fundamentalizam”, predupredi Grkovska. (Vest)

NEZAVISNIOT REVIZOR GO PREDADE IZVESHTAJOT ZA PRODAZHBATA NA ESM-DISTRIBUCIJA
Vladata kje mu vrati na EVN 22,5 milioni evra?
Vladata kje i’ vrati na avstriskata firma EVN 22,5 milioni evra od iznosot shto go plati za kupuvanje na ESM-Distribucija, ako izveshtajot na nezavisniot revizor Prajsvoterhaus Kupers potvrdi deka ESM bilo vo polosha finansiska sostojba otkolku shto im bilo prezentirana na Avstrijcite vo tenderskata postapka. Od Ministerstvoto za ekonomija potvrdija deka izveshtajot na revizorskata kukja e gotov i nedelava treba da i’ se prezentira na ministerkata Vera Rafajlovska.
Vladata gi angazhirashe revizorite na Prajsvoterhaus Kupers otkako prethodniot izveshtaj od Makedonski revizorski centar pokazha deka vo kupoprodazhnata postapka vrednosta na ESM-Distribucija bila preceneta, a so kupoprodazhniot dogovor vladata se obvrzala vo vakov sluchaj da mu vrati na kupuvachot 10 otsto od 225 milioni evra shto bile plateni za 90 otsto od drzhavnite akciite vo drushtvoto. Makedonskiot revizorski centar go angazhira prethodniot minister za ekonomija Fatmir Besimi, otkako revizorot na ESM-Distribucija Ernst end Jang pri revizijata na godishniot finansiski izveshtaj posochi deka prethodnata vlada go precenila ESM. Spored Ministerstvoto za ekonomija, angazhmanot na Prajsvoterhaus Kupers go plakjaat po polovina so ESM-Distribucija, a sostanokot vo Ministerstvoto e zakazhan po baranje na revizorot. Kupoprodazhniot dogovor za ESM-Distribucija ushte se vodi kako strogo doverliv, iako po negovoto potpishuvanje javnosta insistirashe da i’ se dozvoli uvid vo nego. Sodrzhinata na dokumentot beshe dostapna samo za tie shto potpishale izjava za doverlivost. (Vest)

BAVNOST
Godinava Makedonija nema da gi pipne evropskite fondovi
Evropskata unija opredeli za 2007 godina 58,5 milioni evra za Makedonija od pretpristapnite fondovi, no godinava tie pari nema da se doprat, zashto Makedonija ushte gi nema doneseno site neophodni dokumenti, nitu gi ima formirano instituciite shto se neophodni za raspolaganje so parite. Vicepremierkata zadolzhena za evropski prashanja Gabriela Konevska-Trajkovska na sredbata vo Brisel so direktorot za finansiski instrumenti i regionalni programi Dirk Megank razgovarashe za pretpristapnite fondovi i najavi deka implementirachkata regulativa kje se donese do juni. Spored dinamikata shto ja precizirashe vladata, parite od evropskite pretpristapni fondovi treba da i’ se stavat na raspolaganje na Makedonija vo dekemvri godinava, no do korisnicite nema da stignat pred narednoto leto, zashto do juni 2008 godina treba da se akreditiraat vo Unijata dvete institucii shto kje raspolagaat so parite. (Shpic)

EKOLOSHKA KATASTROFA VO MARIOVO
Otrueni 17 beloglavi orli

Trinaeset beloglavi mrshojadci se otrueni na hranilishteto vo seloto Zovich vo Mariovo. Umrenite ptici gi otkrile meshtanite i vednash gi alarmirale bitolskata policija i Makedonskoto ekoloshko drushtvo, chii chlenovi izlegoa na terenot i otkrija 17 mrtvi orli. Vo Makedonija ima dve hranilishta na ovie retki i so zakon zashtiteni ptici - ednoto e vo mariovskiot region, a drugoto e na Vitachevo vo Kavadarci. "Shokirani sme od toa shto go vidovme. Nasekade ima mrtvi ptici. Gletka shto site ne’ ostavi bez zbor. Vo hranilishteto vo Mariovo zhiveeja chetiri dvojki beloglavi mrshojadci. Sega e period na nivno razmnozhuvanje i se nadevavme deka populacijata kje se zgolemi. Najverojatno vo gnezdata ima i pilinja. Ova e ekoloshka katastrofa. Nekolku godini rabotime na proektot za nivni opstanok vo prirodata, zashto tie se mnogu retki i zagrozeni. Analizite kje pokazhat od shto umrele pticite i se nadevam deka vinovnikot kje se otkrie”, izjavi Metodija Velevski, chlen na MED i rakovoditel na Proektot za zashtita na beloglavite mrshojadci.
Vakov masoven pomor na beloglavi mrshojadci imashe i vo 2003 godina, koga vo mesnosta Erdzhelija kaj Sveti Nikole beshe otruena cela kolonija od 14 ptici. Togash se pretpostavuvashe deka pticite se otrule od mrsha shto bila namachkana so jak otrov namenet za truenje na volci. Spored neoficijalni informacii, po pomorot kaj seloto Zovich vo Makedonija se ostanati ushte desetina od ovie retki ptici. Beloglaviot mrshojadec e ptica shto se hrani samo so mrshi na umreni zhivotni. Pticite migriraat i po iljadnici kilometri vo potraga po hrana. Dvete hranilishta vo Makedonija gi posetuvaat i markirani ptici od Grcija i od Bugarija. Beshe zabelezhano i prisustvo na edna ptica od Shpanija.
Koristenjeto na otrovot za truenje volci mu presudi na crniot mrshojadec vo Makedonija od koj, od desetina dvojki, denes ostana samo ushte edna ptica. "Otrovite shto kaj nas se zabraneti so zakon kje mu presudat i na beloglaviot mrshojadec. Ako ne se sprechi nezakonskoto koristenje na otrovi, najverojatno i ovaa ptica kje ischezne od neboto na Makedonija”, veli Velevski. (Vest)

ZAGROZENA NAJUBAVATA OHRIDSKA RIBARSKA NASELBA
Se cepi karpata nad Kaneo
Ogromnata karpa nad naselbata Kaneo vo Ohrid e napuknata na povekje mesta. Positni i pokrupni kamenja se’ pochesto se odvojuvaat od nea i pagjaat na plazhata. Toa posebno se sluchuva koga ima golemi temperaturni razliki, no i pri obilni vrnezhi od dozhd. Zhitelite od Kaneo ne sakaat ni da pomislat shto bi se sluchilo ako dojde do pogolemi izmestuvanja na karpata, zatoa shto taa rechisi go drzhi delot od ridot pod Plaoshnik. Gradonachalnikot Aleksandar Petrevski veli deka lokalnata samouprava znae za toj problem i deka i dosega tie prezemale sanacioni merki na delot na koj karpata go drzhi krajot od ohridskiot rid. "Pod itno kje gradime potporni dzidovi na toj del, kako i na drugite delovi vo Kaneo i vo negovata blizina”, veli toj.
Vo naselbata Kaneo i dosega od karpata se odvojuvale kamenja. "Tatko mi mi kazhuvashe deka pred povekje godini edna golema karpa padnala na plazhata, tokmu pred nashata kukja. Positni kamenja postojano se odvojuvaat od karpata”, kazhuva eden chlen od semejstvoto Kanevche, chija kukja e zalepena za dnoto od karpata.

Herkulkata od Chepigovo stigna vo prilepskiot muzej
Otkako na smetkata na Vasko Debreshlioski "legnaa” 106 iljadi denari od Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, Zavodot i muzej ja prezede zhenskata mermerna skulptura od dvorot na selanecot vo Chepigovo. Herkulkata shto tezhi 400 kg datira od 2. vek i beshe najdena na niva vo granicite na lokalitetot Stibera. Debreshlioski sluchajno ja nashol pri oranje i ja odnel vo svojot dvor. Pregovorite za prezemanje na skulpturata traeja dve nedeli. Toj prvo ne sakashe da se soglasi so ponudenite 80 iljadi denari, a otkako komisijata reshi nagradata da bide 106 iljadi denari, mu ja predade na Zavodot i muzej. "Otidov v grad vo banka da vidam dali stignale parite. Parite se na smetkata. Nema da tuzham ponatamu”, veli Debreshlioski. "Celata postapka zavrshi spored zakonskite propisi i skulpturata e smestena tamu kade shto i’ e mestoto”, veli direktorot na Zavod i muzej Rubincho Belcheski. (Vreme)

BITOLA
Otvoren Pochesen romanski konzulat
So otvoranjeto na Pochesniot romanski konzulat, Bitola go dostigna istoriskiot broj od devet konzulati od pred sto godini i ja potvrdi tradicijata na konzulski grad, a ima ambicii da se otvorat ushte nekolku konzularni kancelarii. Romanskiot ambasador vo Republika Makedonija Adrijan Konstantinesku i gradonachalnikot Vladimir Talevski oficijalno go otvorija Pochesniot konzulat. "Srekjen sum za toa shto po sedum meseci od moeto doagjanje vo Makedonija gi prebrodivme site birokratski formalnosti i go otvorivme Konzulatot. Na ovoj nachin, pokraj dobrite politichki odnosi, kje mozhe ushte pointenzivno da se razvivaat kulturnite i ekonomskite odnosi megju dvete drzhavi, a Bitola e grad so golema tradicija shto mozhe da pridonese za toa. Imame povekje zaednichki idei, no moite ponatamoshni aktivnosti kje bidat nasocheni vo nivnata implementacija, zashto problemot na ovie prostori e tokmu toa, nivnoto realiziranje”, reche ambasadorot Konstantinesku. Romanskiot konzulat se naogja vo reprezentativniot prostor na Shirok Sokak, zaedno so slovenechkiot, a za pochesen konzul e izbran bitolchanecot Aleksandros Mamakis. (Vreme)

BLOKIRAN INTERNET VO GRADSKATA ADMINISTRACIJA
Porno vo skopskata vlast!
Gradski sluzhbenici od Sektorot za urbanizam, od Inspektoratot na Grad Skopje, od kabinetot na gradonachalnikot Trifun Kostovski i od Sektorot za javni dejnosti vo tekot na fevruari i mart ja blokirale internet-mrezhata poradi enormna posetenost na porno-sajtovi! Celata rabota se otkrila koga vrabotenite vo gradskata administracija pochnale masovno da se zhalat kaj struchnite sluzhbi deka ne mozhat da prakjaat i-mejlovi, deka internetot e baven i deka voopshto ne mozhat da rabotat za redovni potrebi vo sluzhbata.
Vo Sektorot za informatichki tehnologii i modernizacija detektirale petnaesetmina vraboteni koi ne samo shto po cel den surfale po seks-sajtovi, tuku simnuvale i si snimale na diskovi porno-sodrzhini?! Adminstracijata na Gradot dosega nemala administrativna zabrana za simnuvanje porno-sodrzhini. Oficijalna zabrana ne e vovedena ni po ovaa kontrola. Ima samo neformalna zabrana shto ne se pochituva, velat nashite izvori. "Se utvrdi deka 15 korisnici pravat tolkav promet na mrezhata shto gi blokiraat i drugite vo rabotata. Tochno se znae koj kade surfal i koi podatoci gi simnuval. Se utvrdi deka tie sluzhbenici po celi denovi surfale i daunlodirale nepristojni sodrzhini. Site se mazhi, megju 25 do 55 godini”, veli nashiot izvor i dodava deka toa se pravelo i vo vikendi.
"Napravija tolkav zastoj, a pominaa samo so opomena. Ne bea kazneti so odbivanje od platata, nitu gi premestija na drugi rabotni mesta”, komentiraat vo Gradskoto sobranie. Sepak, po javnata opomena Internetot vednash se odblokiral i komunikaciite pochnale da se odvivaat neprecheno. Sluzhbite na Grad Skopje dostavija izvestuvanje do Vest vo koe se naveduva deka informaciite za blokiranje na internet-konekciite vo Grad Skopje poradi zloupotreba na internetot vo administracijata se netochni. (Vest)