SPORED IRSKIOT EVROVIZISKI SAJT
„Mojot svet” na Karolina so najdobar rejting!

Pesnata „Mojot svet” na Karolina, koja kje ja pretstavuva Makedonija na godineshniot „Evrosong” vo Helsinki, Finska, e rangirana na prvoto mesto so najgolemi shansi za pobeda, spored irskiot evroviziski sajt All Kinds Of Everything. Rejtingot na Karolina e 7,17, a zad nea se rangirani „Comme Ci Comme Ca” na Evridiki od Kipar so 6,65 i „On Top Of The World” na Edsilija Rombli od Holandija so 6,58.
Irskata evroviziska internet-stranica (www.keithm.utvinternet.ie/Helsinki2007poll.htm) dosega se pokazhala kako relativno uspeshen pogoduvach na vkusot na evropskata publika. Minatata godina najvisok rejting spored niv imashe bosanskiot pretstavnik Hari Varoshanovikj so „Lejla”, a zad nego bea germanskata pesna „No No Never” na „Teksas lajtning” i „Tornero” na Mihai Traistariu od Romanija. Od niv samo „Lejla” pomina dobro na samiot izbor i zavrshi kako tretoplasirana.
Od druga strana, minatogodishnite pobednici „Lordi” so „Hard Rock Hallelujah” spored internet-stranicata bile na 15-to mesto, dodeka Rusinot Dima Bilan, koj so „Never let you go” go osvoi vtoroto mesto, bil rangiran na 11-to mesto.

NOVI USPESI
Toshe vo Hrvatska so status na domashna dzvezda
Po odlichnite nastapi vo Krushevac i Pozharevac, Toshe Proeski povtorno otpatuva vo Hrvatska kade go ochekuva nastapot vo shouto organizirano vo chest na Gjorgje Novkovikj i proslavata na HTV. Toshe kako edinstven stranec megju 17-te hrvatski muzichki iminja kje ja otpee legendarnata tema “Potpri ja glavata na moeto ramo”, shto svoevremeno ja otpea Misho Kovach.
“Pokanata od Novkovikj e ogromna chest za Toshe, a dopolnitelno zadovolstvo ni prichinuva toa shto toj e edinstveniot stranski muzichar koj kje nastapi vo shouto”, izjavi negovata menadzherka Ljiljana Petrovikj. Ushte eden interesen podatok vrzan za Novkovikj e toa shto toj otkako slushnal kako zvuchi temata vo interpretacija na Toshe, mu dozvolil dokolku saka da ja smesti na svojot nov album.
Mozhnosta za takvo neshto, spored Petrovikj, ne e iskluchena zatoa shto tie vo znak na vnimanie i poradi ukazhanata chest seriozno razmisluvaat temata da bide stavena kako bonus trak na noviot materijal.
Po Hrvatska Toshe se vrakja na kus odmor na domashen teren i vekje od slednata nedela prodolzhuva turnejata niz sosedstvoto i gostuvanjata vo Nish, Zajechar, Valjevo...

ZATISHJE PRED BURA
Vlado Janevski pred koncertna turneja!
Osven podgotovkite za pretstojniot hrvatski Radiski festival shto vo juni kje se odrzhi na Hvar, Vlado Janevski nagolemo razmisluva okolu snimanjeto na spotot za duetskata tema so Tijana. Videozapisot za “Ajde vodi me” kje bide vsushnost tret za noviot materijal i dokolku se' odi spored planiranoto, idejata bi trebalo da se realizira vo tekot na sledniot mesec.
Doznavame deka vo ushte vo plan e i koncertna turneja niz Makedonija vo chii ramki Vlado kje gostuva niz pogolemite gradovi niz zemjata. Zasega detali za nastapite se' ushte nema, no najverojatno naskoro kje bide obelodenet redosledot na gostuvanjata.
Shto se odnesuva, pak, do 11. izdanie na Radiskiot festival, toj kje nastapi 15. i vo konkurencija megju 36 izveduvachi vo kategorijata pop/rok. Zad numerata so koja kje se pretstavi pred hrvatskata javnost so naslov “I togash nekoja budala” se potpishuvaat samiot toj i Niksha Bratosh.

Vlatko i Kokan na cedeto EKV Revisited 2
Na muzichkiot pazar na eks ju prostorite neodamna se pojavi cedeto na kultnite EKV, no ovoj pat pod naslov “EKV Revisited”. Na cedeto Ivan Fece-Firchi eden od trojcata tapanari gi preraboti pesnite od poslednite chetiri albumi popularnata belgradska grupa.
Avtorot vekje planira da izdade novo cede so slichna tematika na koe bi trebalo da uchestvuvaat i Vlatko Stefanovski i Kokan Dimushevski, pishuvaat srpskite mediumi.
Istorijata na Firchi i “Leb i sol” e ushte od 1978 godina koga toj prisustvuval na nivnoto prvo snimanje vo Novi Sad. Toj sega bil vo pregovori so Kokan i Vlatko, koi bi trebalo da se prikluchat na negoviot “EKV Revisited 2” proekt vo koj kje uchestvuvaat ushte 20 poznati muzichari.

PO (ZLO)UPOTREBATA NA MAKEDONSKATA PESNA VO HOLIVUDSKATA PRODUKCIJA
Internet-vojna za „Zajdi, zajdi”
Upotrebata na citat od pesnata „Zajdi, zajdi, jasno sonce” na Aleksandar Sarievski vo noviot amerikanski blokbaster „300 Spartanci” izminatata nedela beshe predmet na vistinska internet-vojna - glavno megju makedonskite blogeri i veb-stranici i holivudskite avtori. Vo saundtrakot za ovoj film, kompozitorot Tajler Bejts, koj ja potpisha muzikata, vo introto na pesnata „Message For The Queen” koristi citat od „Zajdi, zajdi”. So toa ushte ednash e otvoreno prashanjeto za besramnoto plagiranje na makedonskata muzika, bez voopshto da se spomne nejzinoto poteklo, nitu pak avtorot na pesnata.
Iako vo introto „ Message For The Queen” e upotreben citat od pesnata „Zajdi, zajdi”, poznavachite na makedonskiot zakon za avtorski prava velat deka nema shansi da se dobie spor so kompozitorot za plagijat, bidejkji se iskoristeni samo nekolku takta, a toa e dozvoleno i ne se kaznuva. Znachi Bejts kradel so usul, a za da se dokazhe plagijat trebalo celosno da ja (zlo)upotrebi „Zajdi zajdi” vo nejzinata avtentichna varijanta. Bejts toa ne go napravil, bil umen i iskoristil onolku kolku shto mozhe.
Makedonskite blogeri napravija zhestoka internet-kampanja protiv (zlo)upotrebata na „Zajdi, zajdi” i ispratija i pismo do kompozitorot Bejts, koj gi udostoi so odgovor, iako, kako shto veli vo nego, voobichaeno ne go pravi toa.
- Muzikata za filmot e inspirirana od folklornata muzika na Bugarija, Ukraina i na Makedonija. Jas kako umetnik nikogash ne bi si dozvolil da kradam muzika od drug muzichar. Inspiracijata za muzikata vo „ Message For The Queen” e javen domen. Vo filmovite od site kraishta na svetot, muzikata od razlichnite kulturi se asimilira vo kontekst na sodrzhinata na filmot. Saundtrakot na „300” e izbor od muzikata za filmot, a ne moj lichen album. Iako ne sakam da go minimiziram znachenjeto na ubavata muzika na vashata zemja, mozham da vi kazham deka vovedot vo „ Message For The Queen” mozhebi e slichen so vashata pesna, no toa ne e „Zajdi zajdi”. Muzikata vo filmot e derivat na razlichni muzichki inspiracii, taa e mozhebi avtorska samo vo domen na tekstot i aranzhmanite - veli Bejts vo odgovorot na pismata, objaveni na internet-stranicata na „On.net”.
„Lichno smetam deka vakvata artistichka provokacija ne e nimalku sluchajna, tuku naprotiv, tendenciozna i zlonamerna, nastanata (narachana?)... Da ne odime potamu so shpekulaciite, tuku da se zadrzhime na fabulata na ovoj, po mene koloristichki premnogu nakiten, holivudski film - ushte eden vo nizata na komercijalni amerikanski hitovi shto na publikata ne i nosat nishto novo i nishto podlaboko, osven plitka i povrshna dvochasovna zabava. Trista Grci („dobrite momchinja” vo ovoj film) se borat protiv svoite neprijateli vo ritamot na makedonskata muzika. Ne e potrebna dopolnitelna fantazija za da sfatime shto preku ovaa (ne mnogu talentirana) igra na simboli saka da ni poracha avtorot i shto preku ovoj i slichnite filmovi na makedonskiot narod mu se porachuva od Vashington? No, za srekja, nitu Makedonija ne e ona shto beshe, pa blagodarenie na Internet, blagodarenie na On.net i na site onie shto ne zhalea vreme za lichno da mu se obratat na t.n. avtor na muzikata od nasha strana usledi energichen odgovor. Taka i treba. Ostanuva da se nadevame deka nivnite filmadzhii kje izvlechat pouka od ova i kje razberat deka so gordosta na malite narodi nema igranje, pa makar i na film!”, pishuva gastarbajterot Darko vo pismoto do „On-net”.
- Inaku avtorot na filmskata muzika tvrdel deka pesnata „ Message For The Queen” („Zajdi, zajdi”) bila inspirirana od nekoja iranska pesna. Aloo, Mars ja povikuva Zemja!!! Koj e budala vo celava prikazna? - ironiziraat komentarite na blogot „Makedonski jazol”.
Smee li ovaa vojna da im se prepushti samo na blogerite i na individualniot inaet da se istera avtorskata pravda?
- Bidejkji pesnata e zavedena vo ZAMP (Zashtita na avtorski muzichki prava), taa institucija bi trebalo da reagira, a ne Avtorskata agencija. Vo princip, dozvoleno e koristenjeto narodni muzichki motivi, zashto toa se smeta za opshto bogatstvo, no etichki e da bide navedeno potekloto na pesnata shto e citirana - veli Nina Stardelova-Daskalova od Avtorskata agencija.
Pesnata „Zajdi, zajdi” vo ZAMP e registrirana kako kompletno avtorsko delo (muzika i tekst) na Aleksandar Sarievski.
Spored zakonot za zashtita na avtorski prava, dozvolena e upotreba samo na chetiri takta od nekoe muzichko delo.
- Bidejkji se raboti za pesna shto e napishana vo sloboden rubato-ritam, se uslozhnuva i procesot na analiza i utvrduvanje na chetirite dozvoleni takta. Vo princip, chetiri takta se edna melostrofra, no treba da se napravat dopolnitelni analizi i veshtachenja za da se utvrdi stepenot na upotreba ili zloupotreba na originalnoto avtorsko delo - veli etnomuzikologot Branka Kostikj.

ZAVRSHI POSTPRODUKCIJATA NA NOVIOT FILM NA TEONA MITEVSKA
Gotovi kopiite na „Jas sum od Titov Veles”
Za desetina dena, producentot „Sestri i brat Mitevski” kje gi ima prvite dve kopii od filmot „Jas sum od Titov Veles”, ednata so francuski, a drugata so angliski prevod. Rezhiserkata Teona Strugar-Mitevska go zavrshi snimanjeto na svojot vtor igran film pred septemvri, minatata godina.
Akterkata i producent Labina Mitevska e zadovolna shto snimanjeto zavrshilo vo predvideniot rok i so dobra koordinacija pomegju koproducentite od Francija, Germanija i od Slovenija.
- Koga pochnavme so snimanjeto, malku se plashev i bev skeptichna, zashto se vklucheni chetiri zemji i shest fonda, sekoj so posebni pravila za rabota. Me fakjashe strav dali navistina se' kje se odviva kako shto treba, no se pokazha deka e prekrasno da se raboti taka. Sekoj koproducent odgovara za svojot del vo filmot i sekoj ima odgovornost vo nekoja faza od sozdavanjeto na deloto. Teona e mnogu zadovolna. Imashe prekrasni sorabotnici i ne morashe da napravi nikakov kompromis, shto e najvazhno, zashto ne postoi dobra umetnost so kompromisi - reche Mitevska.
Postprodukcijata na filmot se raboteshe vo Belgija i vo Francija. Montazhata e na Zhak Vita. Poslednata faza na zvuk zavrshi vo „Viba film” vo Slovenija, a poslednata faza na titlovi - vo „Titra film” vo Pariz.
Premierata na filmot se planira za naesen vo Makedonija. Mitevska veli deka za avtorskata ekipa bila vazhno da napravi film shto kje bide ramen na svetskata kinematografija.
Taa ja tolkuva edna od glavnite ulogi, zaedno so Ana Kostovska i Nikolina Kujacha. Mashkite ulogi gi igraat Petar Musevski od Slovenija, Dzhevdet Jashari i Jovica Mihajlovski. Direktorka na fotografijata e Virzhini Sen Martin od Belgija, koja stoi zad triesetina evropski filmovi. Agent za prodazhba na filmot e edna od najgolemite agencii od Evropa, „Bavarija film” od Germanija.

Germanskata nagrada „Aksel Shpringer” za Biljana Garvanlieva
Biljana Garvanlieva e dobitnik na renomiranata nagrada „Aksel Shpringer” koja se dodeluva sekoja godina vo Germanija na mladi talentirani novinari. Ovaa nagrada i pripadna na Garvanlieva, koja zhivee i raboti vo Germanija, za nejziniot prilog na drzhavnata germanska televizija 3SAT na tema „Prikazni za devojchinja. Devojcheto i nejzinata harmonika”. Zhirito koe e sostaveno od germanski novinari i komunikolozi go oceni prilogot na Garvanlieva kako „izvonredno ostvaruvanje”, a nagradata kje i bide vrachena na 15 maj vo prisustvo na pretsedatelot na Germanija Horst Keler.
„Mnogu sum srekjna shto filmot uspea so slika i zvuk odnosno na mnogu ednostaven i emotiven nachin da go razbudi interesiranjeto vo ovaa zemja za makedonskata kultura”, ni izjavi Biljana Garvanlieva. Imeno, taa na ovaa tema go napravi svojot prv dokumentaren film nasloven „Makedonski son. Devojcheto so harmonika” kade shto mnogu toplo i iskreno ja raskazhuva zhivotnata prikazna na 17-godishnata Emilija Obradova, devojcheto koe i pokraj celata bezizlezna situacija vo koja zhivee se obiduva da go ostvari svojot son, da stane koncerten majstor na svojata harmonika. So ovoj makedonski film napraven celosno so germanska poddrshka Biljana Garvanlieva vekje beshe na festivalot vo Bijaric, Francija i toa vo glavnata natprevaruvachka programa.
Shto se odnesuva do nagradata stanuva zbor za edinstvena godishna nagrada koja se dodeluva vo oblasta na novinarstvoto i toa vo site chetiri kategorii: pechateni mediumi, radio, televizija i internet. Za nea postoi golemo interesiranje i sekoja godina se prijavuvaat najmalku 450 kandidati.
I na krajot da kazheme deka dokumentarniot film na Garvanlieva si go prodolzhuva svojot pat, pa po Festivalot na dokumentaren film vo Belgrad na 22 april toj odi na Internacionalniot filmski festival za zheni-avtori vo Dortmund, Germanija, a vo maj e pokanet na Festivalot vo Izrael.