Posledici od globalnoto zatopluvanje
Klimatolozite od celiot svet objavija alarmirachka ocenka za vlijanieto na globalnoto zatopluvanje vrz planetata Zemja.
Megjuvladinata grupa koja zasedavashe vo Brisel dojde do zakluchok deka ako temperaturata na Zemjata dopolnitelno se zgolemi za dva do tri stepeni Celziusovi vo sporedba so temperaturata od 1990 godina globalnoto zatopluvanje kje ima negativni posledici za site regioni.
- Do 2080 godina 3,2 milijardi lugje kje bidat izlozheni na seriozen nedostig od voda, a 600 milioni kje gladuvaat poradi susha i degradacija na pochvite. Sekoja godina dopolnitelno dva do sedum milioni lugje kje bidat soocheni so poplavi, pred se naselenieto od deltite na golemite reki vo Zapadna Afrika, Azija i od deltata na Misisipi, se naveduva vo Izveshtajot.
Klimatolozite isto taka predupreduvaat deka od 20 do 30 procenti od rastitelniot i zhivotinskiot svet mozhno e da izcheznat ako temperaturata na globalen plan se zgolemi od 1,5 do 2,5 stepeni vo sporedba so temperaturata od 1990 godina.
Megjuvladinata grupa za ocenka za klimatskite promeni e sozdadena vo 1988 godina od strana na Obedinetite nacii i Svetskata meteoroloshka organizacija. Na deneshniot izveshtaj rabotea 2.500 nauchnici od 130 zemji shest godini. So izveshtajot kje bidat zapoznaeni i liderite od G8 na nivniot pretstoen samit letovo.

Zdravjeto na ochite zagrozeno od monitorot
Zamislete podolgo vreme da gi drzhite racete ispraveno pred sebe i da ne gi dvizhite. Za nekolku minuti tie kje ve zabolat i edvaj kje chekate da gi spushtite. Na ist takov napor se izlozheni i ochite koga podolgo vreme gledaat vo monitorot na kompjuterot. Kaj 60 do 90 otsto od lugjeto shto koristat kompjuter dijagnosticirano e vloshuvanje na vidot, kako i vkochanet vrat i ramena, no i glavobolka, veli Martin Sasman od Institutot za podobar vid vo Kembridzh.
Osven toa, za vreme na rabota na kompjuterot dishenjeto stanuva poplitko shto doveduva do sobiranje na mlechna kiselina vo teloto i go namaluva vidnoto pole, poradi pregolemata fokusiranost vo ekranot. So ogled na toa deka vo deneshno vreme kompjuterot e neizbezhno sekojdnevnite, dobro e da se znae kako ednostavno mozhe da se sochuva vidot i zdravjeto na ochite.
Odvreme-navreme trgnete go pogledot od monitorot i poglednete vo dalechina. Fokusirajte se na nekoj oddalechen predmet i napregnete gi ochnite muskuli. Ako se naogjate vo mala prostorija ili ako nema prozorec, mozhete na vrvot na monitorot da stavite malo ogledalo i da gledate vo nego. Toa ima ist efekt kako da gledate vo dalechina.
Monitorot treba da bide postaven pravilno, oddalechen od ochite 45 do 60 santimetri. Dodeka rabotite, vazhno e da sedite ispraveno. Vnimanie mora da obratite i na agolot pod koj vi se postaveni zglobovite. Zglobot treba da e postaven povisoko od lakot, kolenata treba da bidat ponisko od kolkovite, a stapalata treba da bidat na podot.
Ekranot na kompjuterot emituva svetlina, pa zatoa sobata vo koja se naogja kompjuterot treba da bide poslabo osvetlena. Reflektiranjeto na sonchevite zraci na monitorot isto taka mozhe znachitelno da go oshteti vidot.
Za da se sprechi refleksijata, koristete roletna ili zavesi. Napregnuvanjeto na ochite kje go namalite ako na sekoj chas pravite petminutna pauza. Protegnete se i vdishete dlaboko nekolku pati, napijte se chasha voda i opushtete se. Ovie aktivnosti kje vi odzemat malku vreme, no znachitelno kje go podobrat zdravjeto na vashite ochi.
Vo prostorijata so kompjuter vozduhot e mnogu suv, pa zatoa treba da vnimavate na vlazhnosta na ochite. Toa najlesno kje go postignete ako pochesto trepkate. Vazhno e i da sedite tochno pred monitorot. Vo sprotivno, ochite i muskulite na vratot dopolnitelno kje gi izlozhite na napor.

Dietata ja namaluva sposobnosta za vozenje
Radikalnite dieti znachitelno mozhat da ja namalat granicata na koncentracija i brzinata na reakcija pri vozenje, predupredil Avstriskiot avto klub.
Povikuvajkji se na navodite na doktorite, zdruzhenieto preporachuva niska granica na shekjer vo krvta i pomalku technosti, shto se posledica na radikalnite dieti, bidejkji predizvikuvaat umor i namaluvanje na vidot. Isto taka, pri vozenje ne treba da se zanemari vlijanieto koe go imaat tabletite za slabeenje, bidejkji tie ja namaluvaat brzinata na reakcijata na vozachite.
Doktorite vo takvi situacii preporachuvaat vnesuvanje na hrana bogata so vitamini, mnogu technosti i tableti so glikoza koi sluzhat za aktiviranje na mozochnite kletki.

DIETALNA HRANA
Zhitarkite odlichni za slabeenje
Site zheni koi imaat problem so tezhinata svojata dieta mozhat da ja baziraat na zhitarkite. Imeno, takviot obrok osven shto e vkusen i dobar za zdravje, se pokazhal i kako mnogu delotvoren pri slabeenjeto.
Ova se rezultatite od edno istrazhuvanje koe dokazhalo deka zhenite koi pojaduvaat zhitarki imaat pomalku kilogrami od onie koi izbiraat poinakov vid hrana ili, pak, go izbegnuvaat obrokot. Iako so ushte ne e poznato kako tochno tie vlijaat na namaluvanjeto kilogrami nauchnicite nagagjaat deka vlaknata, vitaminite i mineralite so koi tie se bogati imaat nekoja uloga vo toa.
Interesna e prednosta na zhitarkite koja odi vo korist samo na zhenite, dodeka kaj mazhite nema efekt. Zhenite koi za pojadok jadele zhitarki duri vo 30% od sluchaite pomalku stradale od prekumerna tezhina za razlika od zhenite koi go izbegnuvale pojadokot ili jadele druga hrana, duri i ako vezhbale i vnimavale na vnesuvanjeto na kalorii. Nauchnicite istaknuvaat deka kalciumot od mlekoto so koe tie najchesto se jadat mozhe da igra znachajna uloga vo odrzhuvanjeto na linijata.

PRONAJDOK
Nov vitamin?
Epikatehin, flavanol od kakaoto, chajot i vinoto, ima tolku izrazeno povolno vlijanie na zdravjeto shto bi trebalo da se vmetne vo grupata na vitamini - smeta d-r Holenburg od Harvard. Svojot stav go temeli na prouchuvanjeto na prichinite za smrtnost kaj zhitelite na ostrovot Kuna (Panama), koi nedelno pijat do 40 fildzhani kakao i imaat 10% pomal rizik od mozochen i srcev udar, karcinom i dijabetes.
Pozitivnoto dejstvo na flavanolot vo kakaoto se pripishuva na zgolemenoto sozdavanje na oksidot azot, koj kletkite endotela na krvnite zhili go sfakjaat kako signal za relaksacija, pa doagja so podobruvanje na protokot na krv. Megjutoa, epikatehinot sepak ne mozhe da se nareche vitamin bidejkji definicijata na vitamini veli deka stanuva zbor za materii koi se esencijalni za normalno funkcioniranje, metabolizmot, regulacijata i rastenjeto na kletkite. Katehinite ochigledno se korisni, no ne i esencijalni.

Orevot lekuva
Orevot, po poteklo od istochniot Mediteran, e ovoshje shto najmnogu se odgleduva vo potoplite kraishta od evropskiot kontinent, a negovite pozitivni efekti se chuvstvuvaat nasekade.
Oreovoto jadro vo sebe sodrzhi najgolem procent na maslenost, okolu 65 otsto, belkovini15 otsto, kako i jaglenohidrati, no bogato e i so kalium, magnezium, fosfor, zhelezo, vitamin B i C. Nedozreanite plodovi od orevot se iskluchitelno bogati so vitamin C, sodrzhat duri 1.800 miligrami askorbinska kiselina, no vo tekot na sozrevanjeto vidlivo se namaluva.
Orevot mozhe da se koristi pochnuvajkji od negovite listovi, pa se do plodot, vo zavisnost dali e sozrean ili e se ushte zelen. Zelenite orevi se berat vo juli i se varat kako kompot, marmalad, slatko. Od mladite orevi se pravat i razni tinkturi, a od orevovite lisja, vo koi ima vitamin C, se podgotvuvaat lekoviti chaevi protiv mnogu bolesti, kako i vitaminski koncentrati i fermentirani napivki.
Spored narodnata medicina, orevot se pokazhal kako moshne lekovit vo chistenjeto na krvta, lechenje na belodrobnite bolesti i vospalenijata na sluzokozhata i na ochite. Toj gi unishtuva i crevnite paraziti, gi zajaknuva muskulite i shtiti od izgorenici pri sonchanjeto.
Orevot e moshne efikasen i pri zashtita na nozete od preterano potenje. Dovolno e vo dva litra voda da se potopat pet supeni lazhici isitneti orevovi lisja i kora od mlad bor. Po varenje od desetina minuti, otkako vodata kje se zagree, nozete se potopuvaat i se ostavaat da se isushat bez brishenje.
Orevot, megju drugoto, pomaga i za zajaknuvanje na kosata. Technosta so koja sekoja vecher mozhe da se masira kosata se podgotvuva od meleni orevi i eden litar alkohol, i istata se ostava da otstoi dve nedeli na toplo mesto.
Smesata, pak, od eden litar maslinovo maslo i deset golemi lazhici isitneti orevovi listovi, koja se chuva eden mesec na toplo mesto, sluzhi za masiranje na bolnite mesta na celoto telo i e vistinski lek protiv revma.

TELESHKA JANIJA SO SPANAKJ
1 kgr. teleshko meso od gradite, 1 kgr. spanakj, 2 glavici mlad kromid, maslo, brashno, crven piper i sol.
Isechete go mesoto na parchinja, stavete go vo sad, nalijte studena voda kolku da se pokrie mesoto a potoa varete go. Vo drug sad na maslo proprzhete go kromidot - sitno isechen, potoa dodajte go spanakjot ischisten i sitno isechen, proprzhete go dodajte edna lazhichka brashno, se dobro promeshajte, dodajte malku crven piper i se stavete vo mesoto otkako toa kje bide napolu vareno. Posolete go jadenjeto, poklopete go i stavete go vo rerna ili na krajot od shporetot malku da prokrchka. Gotovoto jadenje treba da bide bez mnogu sos.

MUSAKA OD MLADI TIKVICHKI
Potrebni sostojki: 1 kg tikvichki, 1/2 kg meleno meso, 2 glavici kromid, sol, crn piper, magdonos, 6 jajca, malku brashno, maslo, chasha pavlaka, chasha kisela voda
Nachin na prigotvuvanje:
Tikvichkite se lupat i se sechat na trkalca , se posoluvaat i se ostavaat da postojat okolu polovina chas. Potoa se prpelaat vo brashno i jajca i se przhat vo zagreano maslo. Sitno isecheniot kromid se przhi, se dodava melenoto meso, se proprzhuva i se istava od ogan. Potoa se dodavaat edno jajce, sol, crn piper i isechkan magdonos. Vo podmachkan sad se redat red tikvichki, red meso, a odozgora treba da se zavrshi so tikvichki. Musakata se preleva so izmatenite jajca so pavlakata i kisela voda i se stava vo rerna da se peche dodeka se vpie celata technost i dodeka jadenjeto dobie ubava boja.