|
|
Smeam li da mu kazham deka
deteto e negovo?
 Konechno sfativ deka ne se bega od sopstvenata sudbina i
deka e najlosho da si rabotish protiv sopstvenata srekja.
Sega sfakjam kolku greshev i moram samata da gi
prezhivuvam posledicite od sopstvenite greshki. No, ne se
kaam, ja imam Lara i toa mi e najvazhno od se’. Mozhebi
trebashe poinaku da go izigram seto ova, i mojata Lara da
ima i tatko shto go zasluzhuva i koj ja zasluzhuva, ama
ete, toa se sluchuva koga chovek odi protiv sopstvenata
sudbina. Sepak, potajno se nadevam deka mozhebi Slave kje
go napravi vistinskiot chekor i ushte ednash kje se
pokazhe podoblesen od mene. Ako se’ ushte veruva vo nas.
Mene mi preostanuva samo da zhalam za toa shto deset
godini ne mi bea dovolni da sfatam deka toj e chovekot na
mojot zhivot, kraj kogo trebashe da se skrasam.
◊ ◊ ◊
Se’ pochna pred edna i pol godina - od edna glupava i
nepromislena greshka ili chovechka slabost. Duri sega
sfakjam deka, i pokraj se’, samata si bev vinovna za toa
shto sleduvashe. Otkako dojdov vo Avstralija se trudev da
zhiveam spokoen i opushten zhivot. Ne sakav da izbrzuvam
vo nishto. Imav teshka, siromashna mladost, i najdobro
shto mozhev se trudev da ja iskoristam mozhnosta da
zhiveam vo zemjata shto mi nudeshe podobro utre.
No, togash go zapoznav Slave. Toj beshe sin na prijateli
na moite roditeli koi ushte odamna se imaa preseleno vo
Pert. Slave beshe roden tamu, pa zatoa otsekogash sakal da
zapoznae devojka od rodnite kraishta. Mojata prikazna
beshe poinakva. Sepak, nabrzo stanavme nerazdelni. Vednash
se zblizhivme i zaemno go nadopolnuvavme zagubenoto.
Ljubovta se rodi spontano, nekako patem, ama jas ne sakav
da izbrzuvam. Pochnav da volontiram kako medicinska sestra
vo edna bolnica i sakav da napreduvam. Odev na razni obuki
i seminari i postojano go prekoruvav Slave za toa shto ne
e ambiciozen kako mene. Godinite si minuvaa, a mojot
bioloshki chasovnik si techeshe, iako ne sakav da si go
priznaam toa. Slave pochna da me pritiska da pochnam i
samata da razmisluvam seriozno za zaednichkata idnina.
- Verche, koga kje pochneme da mislime na nas?
- Pa nie postojano mislime na nas, taka shto nemam ni
vreme da mislam za sebe.
- Shto ti znachi toa? Zar malku sloboda imash? Totalno ja
zapostavi nashava vrska, ne sakash da se vpushtash
seriozno vo nishto. Ushte ne si mi odgovorila dali kje ja
uplakjame kukjata za koja shto ti zboruvav?
- Zoshto da brzame? Zhiveeme pristoen zhivot, ubavo ni e,
osven tvoite povremeni ispadi, se’ shto e nashe kje si
dojde..
- Shtom velish taka, neka ti bide!
Po toj razgovor kako da se oddalechivme malku. Slave stana
otsuten, namurten, a vo denovite koga imavme malku
slobodno vreme za nas, postojano kje se sprechkavme za
neshto. Koga se vrakjav doma od nokjnite smeni, Slave
ushte go nemashe. Pochna mnogu da izleguva, da se
zadrzhuva do ranite utrinski chasovi, ama jas nishto ne mu
prefrlav. Mislam deka toa najmnogu go nervirashe. No, edno
utro, samo shto se bev vratila od dezhurstvo, mi dojde na
kafe soprugata na negoviot brat, koja beshe Avstralijka,
za da mi se pozhali deka brakjata odat po drugi zheni.
Prvo ne mi se veruvashe, no koga gi povrzav rabotite,
docnite izleguvanja, oddalechuvanjeto, se’ mi stana jasno.
Slave dojde od rabota pravo kaj mene doma - togash ushte
zhiveeme oddeleni, toj so brat mu i snaata, a jas sama, vo
stan blizu do bolnicata vo koja shto rabotev.
- Mislam deka e vreme malku da se oddalechime. I onaka ne
ni odi, dovolno dolgo sme zaedno, a nemame ista pretstava
za idninata.
- Shto ti e tebe, Verche? Zar nishto ne ti znachea sive
ovie pominati godini? Zatoa li bev tolku trpeliv kon tebe?
- Trpeliv? Pa izgleda deka vekje ne si, shtom se’ pochesto
si zatrchan po tugji zdolnishta.
- Pa, shto trebashe da pravam? Tebe ochigledno vekje ne
sum ti interesen.
- Dobro, ne sakam povekje nepotrebni raspravii! Ajde malku
da se odmorime eden od drug.
- Trebashe da pravime semejstvo, a ne da rasturame.
- E pa, ti trebashe povekje da mislish na toa, a ne da
trchash po tugji posteli...
- Ama toa beshe...
Da bidam iskrena, malku mi olesna celiot toj pritisok, ama
ne mozhev da se pomiram so faktot deka Slave me izneveril
- kolku i da bilo toa beznachajno, bev krajno suetna i
povredena. Pochnav pochesto da se druzham so koleshkite od
rabota, da gi prifakjam nivnite ponudi za izleguvanje. Na
pochetokot tie bea iznenadeni od toa shto sum reshila
malku da se zabavuvam, ama vednash me prifatija vo
drushtvoto. Slave uporno me moleshe da gi izmaznime
rabotite, ama jas ne popushtav. Taka, edna vecher zavrshiv
na zabava i, vo ochaj i depresija, mnogu se opiv i se
zaboraviv kompletno. Vekje beshe docna koga sfativ deka
sum zavrshila vo edna od sobite, zaedno so tipot shto go
zapoznav na zabavata. Se’ beshe tolku ludo shto ne znaev
shto pravam.
Utroto vekje beshe docna za kaenje - ne mozhev da si
poveruvam shto napraviv. No sepak, se opravduvav pred sebe
so toa deka sum zrela i nezavisna zhena i deka toa shto go
napraviv mozhebi i ne beshe tolku strashno. Taka zhiveat
rechisi site denes, nema nishto strashno vo seks za uteha,
seks za edna nokj - se ubeduvav samata sebesi.
Ama, problemot se pojavi nabrzo. Sledniot mesec, koga
mojot mesechen ciklus izostana, malku se isplashiv. Toa
beshe chudno. Sekogash dobro sum se grizhela za tie raboti,
osven ponekogash koga kje se zanesevme so Slave, ama
najverojatno na onaa prokleta zabava bev zaboravila na
zashtitata. I’ se ispovedav na koleshkata shto ja
organizirashe zabavata, i taa beshe zateknata. Postoeshe
golema verojatnost deteto da beshe na chovekot so kogo ja
pominav taa nokj. Toj beshe poznajnik na mojata koleshka,
raboteshe kako stjuard vo edna aviokompanija i postojano
patuvashe. Pri slednata poseta na Pert vednash me pobaral,
ama jas i’ dadov do znaenje na mojata koleshka deka ne
sakam da kontaktiram so nego. Bev preokupirana so
bremenosta i nekako, vo seta taa meshanica, reshiv da go
zadrzham deteto. Nikomu ne kazhuvav chie e.
Po nekolku meseci, koga seto toa pochna da se zabelezhuva,
i Slave sfati. Od nego ne mozhev da izbegam, pochna da
dostavuva medicinska oprema za bolnicata vo koja rabotev i
taka pochesto se gledavme. Se pomiri so mojata situacija i
povtorno bevme prijateli. Kolku i da ne sakav da prifatam,
se’ pochesto mi trebashe pomosh od mashka raka, a Slave
sekogash beshe tuka da mi se najde vo nevolja. Vo
megjuvreme, i misteriozniot mazh od onaa kobna zabava se
pojavi edna vecher pred mojata vrata.
- Vera, ne mozham da te zaboravam ushte od onaa vecher,
zoshto begash od mene?
- Vozrasni sme, obajcata znaeme shto se sluchi i nema
potreba nishto da si objasnuvame.
- Ama jas ne mozham da prestanam da mislam na tebe
ottogash. A i Dzheni mi kazha deka deteto shto go nosish
najverojatno e...
- Nema vrska, samata reshiv da go zadrzham, i toa e moe
dete.
- No, bi sakal da se obideme...
Ne znaev shto da pravam, seto toa mi beshe mnogu chudno.
Ne pomisluvav deka rabotite kje se razvijat na ovoj nachin,
no ete, sega trebashe da mislam i na svoeto dete, a toa ne
zasluzhuvashe da zhivee bez tatko.
Dzhordzh pritiskashe da bideme zaedno, i jas, ne znam ni
samata kako, se soglasiv na toa.
Slave ne mozheshe da ja preboli novata vest za mojot
zhivot. Na pochetokot ne mozheshe da se pomiri, postojano
mi se javuvashe po telefon. Beshe revoltiran i dlaboko
povreden, ama jas bev tolku zbuneta od novata sostojba
shto ne mozhev da mislam na nego. Koga se obide da se
oddalechi od mene, malku me zabole. Sfativ deka toj
najmnogu mi znacheshe vo zhivotot i deka tie deset godini
shto gi pominavme zaedno ne bile zaludni, ama vekje beshe
docna. Dzhordzh se preseli kaj mene, ama nekako ne ni
odeshe. Jasno beshe deka ne sme eden za drug, kolku i da
se trudevme da poveruvame vo toa. Nie bevme premnogu
razlichni, a edinstvenoto neshto shto ne’ povrzuvashe
beshe deteto shto trebashe da se rodi.
Koga vlegov vo devettiot mesec od bremenosta, rabotite se
iskompliciraa. Slave dojde da me poseti na rabota i patem
mi kazha deka kje se zheni. Iako bile vo vrska samo tri
meseci, reshile da pobrzaat. Se nadevashe deka i toj kje
mozhe da ima dete kako i jas. Beshe ironichen kon mene,
ama i nekako srekjen, bezgrizhen. Malku bev ljubomorna na
taa radost, zatoa shto jas ja nemav so Dzhordzh, iako
Slave ne go sfakjashe toa. Mozhev da prochitam vo negoviot
pogled deka se’ ushte, dlaboko vo sebe, ne se imashe
otkazhano od mene, no znaev deka e docna. Ne sakav da go
povredam povtorno.
Toj mesec beshe najteshkiot period vo mojot zhivot. Go
ostaviv Dzhordzh, morav da mu kazham deka, i pokraj deteto,
nashata vrska nema nikakva idnina, a i toj se soglasi so
mene. I samiot sfatil deka nema potreba od gluma. Taka, vo
najteshkite migovi ostanav sama. Dzhordzh samo pobara da
napravime test za tatkovstvo, za sekoj sluchaj, za da znae
dali da chuvstvuva odgovornost kon deteto. Malku beshe
chudno, ama se soglasiv, dlaboko vo sebe i samata sakav da
se uveram vo toa. Kako da postoeshe nekakov drug ishod...
Pokanata za svadbata na Slave beshe kapak na se’.
Pristigna vo migot koga koleshkata mi gi vrachi
rezultatite od testot za tatkovstvo. Moeto dete beshe na
Slave! Na chovekot kogo dolgi godini odbivav da go
prifatam za svoja edinstvena ljubov. Na chovekot koj edvaj
chekashe da staneme semejstvo. Kako ne ja predvidov taa
mozhnost porano? A sega - beshe docna za se’. Ne sakav da
mu ja unishtam srekjata. Od sekade dobivav informacii deka
toj e navistina srekjen so svojata izbranichka.
◊ ◊ ◊
Nashata mala Lara se rodi pred tri meseci. Mnogu lichi na
tatko i’. Se obiduvam da go skrijam toa od site, ama ne
mozham. Svadbata na Slave e zakazhana za idniot mesec. Toj
izrazi zhelba da dojde da ne’ poseti mene i malata Lara.
Po celi nokji ne spijam, ne mozhejkji da resham dali treba
da mu kazham ili ne. Dali toa kje izmeni neshto vo nashiot
odnos, vo negovite planovi za idninata? Imam li pravo da
mu ja unishtam srekjata? Znam deka samata sum vinovna za
toa shto ne sfativ na vreme shto treba da pravam vo
zhivotot. Go odbiv chovekot koj edinstven znaeshe shto e
najdobro za mene. Zar ne e malku docna za kaenje? Site me
ubeduvaat deka moram da mu kazham, deka toj zasluzhuva da
go znae toa. Se plasham i potajno se nadevam deka
sudbinata samata kje reshi za mene. A mozhebi Slave samiot
kje sfati koga kje ja vidi Lara? Mi preostanuva samo da se
nadevam deka ne e predocna za se’.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
