SAD I RUSIJA SO NAJLOSHI ODNOSI VO POSLEDNAVA DECENIJA
Nova "studena vojna”?

Moskva predupredi deka SAD mozhat da pottiknat nova studena vojna, no londonskiot Gardijan ocenuva deka zakanata od Rusija doagja zatoa shto taa podgotvuva "voen odgovor i aktivni protivmerki” na amerikanskite planovi so antiraketniot shtit vo Polska i vo Cheshka. Voeni eksperti istaknuvaat deka soodvetnite merki verojatno vkluchuvaat zasiluvanje na ruskiot nuklearen raketen arsenal, montiranje povekje raketi na podvizhni lansirni sistemi i pomestuvanje na flotata nuklearni podmornici kon Severniot Pol, kade tie se praktichno nevidlivi, naveduva Gardijan. Rusija, no i nekoi sojuznici na Vashington vo NATO, megju koi i Germanija, so nedoverba go primaat tvrdenjeto na SAD deka sistemite vo Cheshka i vo Polska kje imaat zadacha da ja shtitat Evropa od eventualni raketni napadi od Iran ili od Severna Koreja.
Zakanata od nova trka vo vooruzhuvanjeto se pojavuva vo moment koga odnosite megju SAD i Rusija se najloshi vo poslednite deset godini, tvrdi Gardijan, potsetuvajkji deka pred dva meseca ruskiot pretsedatel Putin i’ se sprotivstavi na idejata za "eden gospodar na svetot” i deka neodamna ruskata Duma predupredi deka SAD mozhe da pottiknat nova studena vojna, a Moskva ja iskluchi mozhnosta za sorabotka so Vashington okolu antiraketniot shtit. "Rusija e dlaboko razocharana od sluchuvanjata po 1991 godina koga NATO pochna da se shiri, a SAD pochnaa da mislat deka ja dobile studenata vojna. Se nadevavme na partnerski odnosi, no toa ne se sluchi”, go citira Gardijan ekspertot na moskovskiot Centar za kontrola na vooruzhuvanjeto Evgenij Mjasnikov.
Ruskiot minister za nadvoreshni raboti Sergej Lavrov navede za Fajnenshel tajms deka amerikanskiot plan "kje go promeni osnovniot geostrategiski pejzazh na evropskiot kontinent”.

Rusija go bara Berezovski za zagovor protiv Putin
Rusija apelirashe Velika Britanija da go predade milijarderot Boris Berezovski za da mu se sudi, otkako toj izjavi za Gardijan deka planira revolucija za da go sobori pretsedatelot Vladimir Putin. So taa izjava Berezovski ja podigna svojata dolgogodishna bitka so Kremlj na novo nivo. "Treba da primenime sila za da go smenime toj rezhim”, reche Berezovski. Negovata izjava brzo se odrazi na odnosot megju Rusija i Britanija, koj i bez toa beshe napnat po obvinuvanjata od londonskite disidenti, megju koi i Berezovski, deka Kremlj stoi zad smrtta na nekogashniot agent Aleksandar Litvinenko.
"Rabotata e vo toa shto toj gi stavi britanskite vlasti i britanskiot praven sistem vo nezgodna pozicija”, izjavi zamenikot portparol na Kremlj Dmitrij Peskov za TV Vesti-24. Rusija so godini se obiduva da go ekstradira Berezovski od negovata baza vo London za da mu sudi za korupcija, no e poprechena vo toa poradi negoviot status na begalec.

IRAK
Bombash-samoubiec ubi trojca pratenici vo parlamentot
Eden bombash-samoubiec ubi trojca irachki parlamentarci i rani desetina drugi vo restoranot vo zgradata na parlamentot dodeka pratenicite ruchaa. Ovoj bombashki napad e edno od najgolemite prekrshuvanja na bezbednosta vo silno obezbedenata Zelena zona vo Bagdad vo koja se smesteni Parlamentot i nekolku vladini zgradi po invazijata shto ja predvodea SAD vo 2003 godina. Irachkite mediumi objavija deka megju ubienite pratenici e i sunitot Mohamed Avad. Dvajca drugi pratenici se kritichno raneti. "Chuvme silna eksplozija vo restoranot. Otidovme da vidime shto se sluchuva. Vidovme mnogu chad shto izleguva od hodnikot, lugje lezhea na podot i imashe mnogu krv”, izjavi eden pretstavnik na Parlamentot od mestoto na nastanot.

Masovni demonstracii: "Ne za Amerika!”
Desetina iljadi Irachani vo Nadzhaf i vo drugi gradovi protestiraa poradi odbelezhuvanjeto na chetirigodishninata od okupacijata na Bagdad od megjunarodnite sili i simnuvanjeto od vlast na Sadam Husein. Na povik na shiitskiot lider Moktada al Sadr iljadnici Irachani nosea irachki znaminja i izvikuvaa antiamerikanski paroli: Ne, ne, ne za Amerika... Da, da, da za Moktada! Vlastite vovedoa 24-chasovna zabrana za dvizhenje na vozila za da se sprechat eventualni napadi so avtomobili-bombi.

FRANCIJA
Sarkozi i Rojal vo bitka za naslednik na Shirak
Pochna oficijalnata kampanja za pretsedatelskite izbori vo Francija, pred prviot krug shto e zakazhan za 22 april. Dvanaeset kandidati se natprevaruvaat da go nasledat liderot na centralnata desnica Zhak Shirak (74), koj zaminuva od funkcijata. Nikolas Sarkozi od centralnodesnicharskata partija UMP i ponatamu ostanuva favorit, dodeka kandidatkata na socijalistite Segolen Rojal e na vtoroto mesto. Anketite pokazhuvaat deka i kandidatot na centarot Fransoa Bajro ne zaostanuva mnogu, dodeka liderot na ekstremnata desnica Zhan Mari Lepen, koj na izborite vo 2002 godina beshe vtor, sega ima chetvrti rejting. Zhoze Bov ja pochna kampanjata so televizisko obrakjanje vo koe povika za poradikalna levo orientirana agenda vo Francija, koja "se soochuva so slaba levica i tvrdokorna desnica”.
Anketata shto ja sprovede CSA i ja objavi vo vesnikot Le Parizien vo nedelata pokazhuva deka 42 otsto do glasachite se’ ushte se neopredeleni. Najnovata anketa na Ifop pokazhuva deka Sarkozi kje pobedi vo vtoriot krug so osvoeni 54 otsto od glasovite, vo sporedba so 46-te procenti na Rojal. Vo prviot krug Sarkozi ima doverba od 29,5, Rojal od 22, Bajro od 19 i Lepen od 14 otsto od glasachite.

VSELENSKI TURIZAM
Sledniot patnik - Bil Gejts
Amerikanskiot milijarder Bil Gejts, osnovach na Majkrosoft, koj se smeta za najbogat chovek vo svetot, verojatno kje bide naredniot turist vo vselenata. Ova go najavi preku videokonferencija ruskiot kosmonaut Fjodor Jurchikin, koj se naogja na Megjunarodnata vselenska stanica so Charls Simoni, koj e petti po red vselenski turist.
No, od firmata Spejs advenchuris, so sedishte vo SAD, koja organizira turistichki patuvanja vo vselenata, velat deka se’ ushte nemale nikakov kontakt so Gejts. Pedeset i osumgodishniot informatichar Simoni, koj go stekna bogatstvoto vo Majkrosoft kako koavtor na programite Vord i Eksel, za svojata vselenskata avantura platil okolu 25 milioni dolari.

CHESHKA
Prinudna sterilizacija na Romite?!
"Me steriliziraa koga imav 21 godina”, veli Elena Gorolova, etnichka Romka od Ostrava, vo istochna Cheshka. Taa e edna od osumdesette Romki od ovoj ubav i tivok grad koi tvrdat deka cheshkiot zdravstven sistem gi prisilil na sterilizacija. Elegantna i elokventna, 37-godishnata Elena go opishuva nejziniot prestoj vo porodilnoto oddelenie vo bolnicata pred 16 godini shto i’ ostavil trajni fizichki i emocionalni luzni. Samo shto go donela na svet svojot sin, taa na shega mu rekla na lekarot: "Nema da go zemam bebevo doma, zashto sakav devojche”. Odgovorot na lekarot se’ ushte i’ oddzvonuva vo ushite: "Podobro zemi go, zashto nema da imash drugi deca. Te steriliziravme”.
Ovie zheni so godini molchele, nekoi duri se sramele da im kazhat i na svoite sopruzi. Duri pred nekolku godini shokantnite detali isplovija na povrshina. Se veruva deka nametnatata sterilizacija se koristela za da se zauzda visokata stapka na natalitet kaj Romite, slichno kako vo Slovachka. Na mnogu Romki im nudele pari, no toa ne bilo opshta politika.
So padot na komunistichkiot rezhim vo poraneshna Chehoslovachka vo 1990 godina taa aktivnost oficijalno zavrshila, no nekoi od lekarite prodolzhile so operaciite na svoja raka. Cheshkiot naroden pravobranitel Otakar Motelj gi istrazhi sluchaite i vo dekemvri 2005 godina objavi izveshtaj, vo koj zakluchi deka seksualnata sterilizacija vo Cheshka se pravi so pogreshna motivacija ili sosem nelegalno. Motelj preporacha drzhaven nadomestok za zhenite shto bile sterilizirani vo periodot od 1973 do 1991, no borcite za chovekovi prava velat deka posledniot sluchaj na prinudna sterilizacija e registriran vo 2003 godina!
Cheshkite lekari gi otfrlaat napadite. "Sterilizacijata se izvrshuva samo poradi medicinski prichini. Nemame statistiki za Romkite i za drugite zheni shto bile sterilizirani, ne znam zoshto iznesuvaat takvi tvrdenja”, veli nachalnikot na Ginekoloshkiot oddel vo bolnicata vo Ostrava Rihard Spousta.

ZAMINUVA PRETSEDATELOT NA SVETSKA BANKA
Volfovic "padna” poradi zhena
Pretsedatelot na Svetskata banka Pol Volfovic prizna deka napravil greshka koga "i’ pomognal” na svojata bliska prijatelka da bide prefrlena na podobro platena rabota, no Zdruzhenieto na vrabotenite vo ovaa megjunarodna kreditna institucija bara negova ostavka. Sluzhbenichkata vo Svetskata banka Shaha Riza vo septemvri 2005 godina dobila rabotno mesto vo Stejt departmentot so pomosh na Volfovic. Grupacijata za kontrola na smetkovodstvoto procenuva deka na podobro platenoto rabotno mesto Riza dobila plata od 193.590 amerikanski dolari, no ostanala i na platniot spisok na bankata. Taa rabotela kako sovetnik za komunikacii vo bankarskiot oddel za Bliskiot istok pred da bide rasporedena vo Stejt departmentot. Volfovic tvrdi deka razgovaral so upravata na Svetskata banka i deka kje postapi soglasno odlukata shto kje ja donese upravata. Za pretsedatel na Svetskata banka toj beshe naimenuvan na 1 juni 2005 godina po predlog na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush. Kako poraneshen zamenik sekretar za odbrana na SAD, Volfovic beshe eden od glavnite pobornici za vojnata vo Irak.

Kontrolorot vo toalet - avionite kruzhele nad aerodromot
Dva aviona morale da kruzhat 18 minuti, a eden avion shto prevezuval chovechki beli drobovi za transplantacija go odlozhil poletuvanjeto vo petokot zashto kontrolorot na letovite, koj bil sam vo smenata, moral da napravi pauza za da odi vo toalet. "Unijata na kontrolorite soopshti deka petochniot incident na aerodromot Manchester vo Nju Hempshir pokazhuva deka nema dovolno vraboteni vo kontrolata na letovite. Nikogash ne treba da ima samo eden chovek vo kontrolnata kula, zashto toa ne e bezbedno”, izjavi portparolot na Nacionalnoto zdruzhenie na kontrolorite na vozdushniot soobrakjaj Dag Cherch. Pretstavnici na Federalnata vozduhoplovna administracija FAA velat deka ima dovolno vraboteni, deka pauzite se odredeni so politikata na rabotenjeto i deka patnicite ne se izlozheni na opasnost i na neprijatnosti. I dvete organizacii velat deka kontrolorot, shto ne se imenuva, bil na dolzhnost na regionalniot aerodrom Manchester-Boston rechisi dva chasa i 40 minuti, koga moral da napravi pauza za toalet. Portparolot na FAA Dzhim Piters izjavi deka kontrolorot, koj vodel 60 avioni vo prvite tri chasa od smenata, postapil odgovorno zashto pochekal da dojde pomiren period za da odi na pauza.

Sekoj chetvrti Avstriec e psihichki bolen
Rechisi chetvrtina od Avstrijcite vo tekot na godinata boleduvaat od nekoja psihichka bolest, shto predizvikuva troshoci od okolu 7,2 milijardi evra, pokazhale rezultatite od zdravstveno-ekonomskata studija shto prvpat e sprovedena vo Evropa. Vo spomenatite troshoci delot shto se odnesuva na depresijata e najgolem - 2,46 milijardi evra. Potoa sleduvaat bolestite na zavisnost, so 1,44 milijardi evra. Od anksioznost stradaat 848.000 Avstrijci, a 479.000 stradaat od depresija.

Zatvor - zashto ja udril kjerka si so vlechka
Shpanecot Huan Manuel (37), koj ja udril svojata 17-godishna kjerka so vlechka, za toj nepromislen chin kje odlezhi tri meseci i 21 den zatvorska kazna, a sudot mu zabranil i edna godina dena otkako kje izleze od zatvor da ja vidi kjerka si. Toj e proglasen za vinoven za semejno nasilstvo vrz kjerkata Loren zashto ja udril otkako taa mu odgovorila "luto, nepristojno i bez pochituvanje”. Prichinata za nasilstvoto bil prigovorot na tatkoto deka taa ne ja chuva i ne vnimava na pomalata sestra. Potoa doshlo do problematichniot odgovor i nasilstvoto na tatkoto rezultiralo so modrinki na rakata na devojkata.

Izbrkan od partija poradi mnogu deca
Lokalniot pretstavnik na Komunistichkata partija na Kina Kin Huaiven e izbrkan od partijata zatoa shto imal tri kjerki so zhenata i sin i kjerka so ljubovnicata koja ima 31 godina i e rechisi dve decenii pomlada od nego. Politikata za planiranje na semejstvoto vo Kina shto beshe vovedena vo 1970-tite godini gi ogranichuva dvojkite vo urbanite sredini da imaat najmnogu edno, a vo ruralnite sredini najmnogu dve deca. Ljubovnicata na Kin, koj vodel vladina kancelarija za gradezhno rabotenje vo Julin, vo severozapadnata provincija Shansi, bila vrabotena vo firmata, a semejna situacijata bila obelodeneta koga taa se pozhalila deka toj ne plakja za decata.

Pettooddelenci se seksale
Pet uchenici od petto oddelenie chekaat sudska presuda otkako chetvorica od niv imale seksualen odnos pred drugite uchenici, a pettiot chuval strazha za da ne naide uchitelkata. "Uchenicite se fateni vo vtornikot vo mestoto Spirsvil, vo ruralniot del na severna Luizijana”, informirale lokalnite vlasti. Dvete devojchinja na 11-godishna vozrast i momchinjata na 12 i 13 godini se obvineti za blud, a 11-godishnoto momche e obvineto za souchestvo. Sluchajot se otkril otkako edna od uchenichkite im se pofalila na postarite uchenici, shto se raschulo niz celoto uchilishte.

Od mnogu zheni ostanal bez nos
Eden chovek vo Saudiska Arabija ostanal bez delche od nosot koga go napadnale negovite dve soprugi, zashto na shega rekol deka kje zeme i treta zhena. Dzhudai Ibn Salem mislel deka shegata kje pridonese da ja reshi raspravijata okolu podelbata na negovata kukja. "Im se zakolnav deka kje zemam treta zhena zashto bea nekulturni, no togash ushte povekje mi se nafrlija”, izjavil toj otkako dobil sedum konci na nosot. "Ne znaev deka tolku kje se vozbudat. No navistina kje si go vratam dostoinstvoto samo ako zemam treta zhena. Ne znam shto kje mi iskrshat sledno ako go napravam toa”.

Krokodil mu otkinal raka na veterinar
Tajvanskite hirurzi mu ja soshija levata podlaktica na veterinarot shto mu ja odgrizal bolniot krokodil shto toj go lekuval vo zooloshkata gradina vo gradot Kaosiung. Trieset i osumgodishniot veterinar e vo stabilna sostojba po shestchasovnata operacija, a lekarite velat deka ima 80 otsto shansi da ja zadrzhi rakata i da mu se vratat normalnite funkcii. Veterinarot mu staval injekcija na krokodilot koga ovoj mu se svrtel i mu ja otkinal podlakticata i ja zadrzhal vo ustata. Krokodilot ja pushtil rakata duri otkako eden policaec ispukal dva kurshuma vo nego, vo dramatichnata scena shto ja prikazhala i tajvanskata televizija. Krokodilot ja prezhiveal pukotnicata i sega e cel na mnogu posetiteli shto doagjaat da go vidat.