Kosovo nezavisno - na esen
Za vreme na pretstojnata poseta na Njujork, kade shto kje uchestvuvaat na megjunarodniot sobir Kosovo vo 120 denovi tranzicija, chlenovite na kosovskiot pregovarachki tim kje bidat informirani za toa deka odlukata za nezavisnost na pokrainata kje se donese na esen, objavi prishtinskiot vesnik Ekspres. Povikuvajkji se na neimenuvan zapaden diplomat, vesnikot tvrdi deka chlenovite na pregovarachkiot tim tokmu zatoa se pokaneti vo Njujork, za da im se kazhe deka e nevozmozhno Kosovo da stane nezavisno pred krajot na septemvri ili pochetokot na oktomvri. Spored vesnikot, i pokraj najavite deka kosovskoto sobranie kje proglasi nezvisnost vednash po usvojuvanjeto na novata rezolucija za Kosovo vo Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, sega toj plan kje bide izmenet i Prishtina kje se vozdrzhi od kakvi bilo ednostrani postapki.

Gotovi planovi za evakuacija na srpski begalci
Megjunarodni organizacii imaat gotovi planovi za evakuiranje na srpski begalci od Kosovo ako pokrainata dobie nezavisnost, pishuva germanskiot vesnik Shpigel. "Ako kosovskite Albanci objavat nezavisnost, ne bi mozhelo da se iskluchi priznavanje na Kosovo od SAD. Srbite od severniot del na Kosovo verojatno kje proglasat otcepuvanje i kje go vovlechat vo konflikt KFOR. Takviot razvoj na nastanite bi dovel do evakuacija na Srbite od Kosovo, za shto vekje ima gotovi planovi”, pishuva vesnikot. "Ushte lani vo avgust funkcioneri od UNMIK i od KFOR me prashaa dali Srbija e podgotvena da primi Srbi od Kosovo”, izjavi Ninoslav Krstikj, pretsedatel na Forumot za bezbednost i demokratija.

TADIKJ:
Srbija e podgotvena za voena bezbednosna reakcija vo Kosovo
"Ako e neophodno, Srbija e podgotvena vo sekoj moment da im pomogne na silite na NATO vo Kosovo KFOR za bezbednosta vo pokrainata”, izjavi srpskiot pretsedatel Boris Tadikj. Toj naglasi deka od komandata na KFOR dobil cvrsto vetuvanje deka KFOR i policijata na Obedinetite nacii vo Kosovo UNMIK kje bidat povekje angazhirani vo naredniot period, prenese MIA. "Dobiv uveruvanje deka, ako Srbite vo koj bilo moment bi bile pod zakana, kako i pretstavnicite na drugite nealbanski zaednici vo Kosovo, reakcijata kje bide mnogu ostra”, naglasi Tadikj. Isto taka, toj decidno se izjasni deka e protiv nezavisnosta na Kosovo i protiv "pazarenje” za chlenstvoto na Srbija vo Evropskata unija. "Se nadevam deka nikoj vo EU nema da predlozhi takov pazar za nezavisnosta na Kosovo. Toa bi bilo katastrofa. Toa bi bil nepristoen predlog i celosno nevozmozhen. Toa ne e evropski nachin na mislenje. Ako Srbija vleze vo EU, toa kje bide poradi nashata kultura, nashite koreni i nasheto kulturno nasledstvo”, istakna Tadikj. "Ako Kosovo objavi nezavisnost i ako taa nezavisnost ja priznaat SAD i zemjite-chlenki na EU, Srbija kje prezeme serija politichki i diplomatski inicijativi. Sigurno deka nitu edna od niv nema da bide vojna”, navede Tadikj.

Po Kosovo, kje se otvorat prashanjata za Vojvodina i za Sandzhak
Pridrzhuvanjeto kon tezata deka Kosovo e del od Srbija mozhe da ja natera Ungarija da go otvori prashanjeto za Vojvodina, smeta germanskiot ambasador vo Belgrad Andreas Cobel. Vo svoeto obrakjanje na eden megjunaroden forum vo Belgrad, germanskiot diplomat predupredi deka "oficijalnata pozicija vo koja Kosovo se tretira kako del od Srbija mozhe da dovede do destabilizacija i da gi stavi na dneven red prashanjata za Vojvodina i za Sandzhak”. Cobel objasni deka "ovaa ocena ne pretstavuva zakana, tuku e plod na analiza”. "Istoriski e netochno da se smeta deka Kosovo sekogash i’ pripagjalo na Srbija, zashto pokrainata bila anektirana vo 1912 godina”, naglasi Cobel. Toj dodade deka ovaa teza, shto ja zashtituvaat srpskite vlasti, bi mozhela da predizvika pretenzii na Ungarija sprema Vojvodina, koja e prisoedineta kon Srbija vo 1918 godina.

POVTORNO BARANJE ZA "HERCEG-BOSNA”
I Hrvatite baraat svoj entitet
Bosna i Hercegovina nikogash nema da bide unitarna drzhava za kakva shto se zalagaat Boshnjacite, no ne mozhe da opstane ni so segashnoto dvoentitetsko ureduvanje, oceni liderot na HDZ 1990 za BiH Bozho Ljubikj. "Federacijata Bosna i Hercegovina e edinstveno mozhna kako drzhava na tri federalni edinici - i vo sekoja od niv eden od konstitutivnite narodi bi bil mnozinski”, naglasi Ljubikj vo izjava za hrvatskite mediumi.
Vo isto vreme liderot na Partijata na hrvatskiot blok SHB Mario Vasilj soopshti deka aktivistite na negovata partija dosega sobrale okolu 21.000 potpisi za idejata za formiranje poseben hrvatski entitet vo BiH, spored primerot na Republika Srpska. Spored toj predlog, hrvatskiot entitet bi se protegal na teritorijata na pette kantoni od Federacijata BiH vo koja Hrvatite se mnozinstvo.

SRBIJA
Chetvorica "shkorpioni” osudeni za masakr vo Bosna
Srpskiot sud za voeni zlostorstva proglasi za vinovni chetvorica pripadnici na srpskata paravojska poradi ubivanjeto i snimanjeto na ubistvoto na shest mladi bosanski muslimani vo 1995 godina. Presudata na osudenicite, koi bile pripadnici na paravojskata Shkorpioni, se dvizhi od 5 do 20 godini zatvor. Ubistvata se sluchile na 17 juli 1995 godina vo gratcheto Trnovo, vo jugoistochna Bosna. Pripadnicite na paravojskata go snimale ubivanjeto so videokamera. Otkako lentata padnala vo racete na eden srpski aktivist za chovekovi prava, beshe pushtena na televizija vo Srbija vo 2005 godina i ja shokirashe javnosta koja dotogash gi otfrlashe obvinenijata za srpskite zlostorstva vo vojnata. Na snimkata vojnicite gi vodat mladite bosanski muslimani na edna chistinka vo shuma i im pukaat v grb, pushejkji i pravejkji si muabet. I Hrvatska osudi na 15 godini zatvor eden hrvatski Srbin, chlen na Shkorpionite, koj bil identifikuvan na snimkata.

SPORED TURSKIOT PRETSEDATEL SEZER
Sekularniot poredok e vo golema opasnost
Turskiot sekularen sistem e vo najgolema opasnost od osnovanjeto na Republikata vo 1923 godina, izjavi turskiot pretsedatel Ahmet Nedzhdet Sezer. Zboruvajkji na Voenata akademija pred odrzhuvanjeto na pretsedatelskite izbori sledniot mesec na koi Turcija bi mozhela da go dobie prviot pretsedatel so islamistichka orientacija, Sezer oceni deka se vodi kampanja za namaluvanje na znachenjeto na voenite sili vo zemjata. Turskata armija se smeta za posleden branitel na sekularniot poredok shto go osnovashe Mustafa Kemal Ataturk. Spored Sezer, aktivnostite protiv sekularniot poredok i naporite religijata da se vovede vo politikata gi pottiknuvaat socijalnite tenzii. Turskata sekularna elita, vo koja spagjaat generali i sudii, e zagrizhena deka poraneshniot islamist Erdogan bi mozhel da stane pretsedatel i poleka da ja izbrishe striktnata odvoenost na religijata i politikata. Nachalnikot na Generalshtabot na turskata armija, general Jashar Bujukanit ja predupredi vladeachkata partija na Erdogan deka sledniot shef na drzhavata mora da bide veren sledbenik na sekularniot sistem na drzhavata.

PISMO OD 53 NOBELOVCI DO TURCIJA I ERMENIJA
Kraj na sporovite
Pedeset i trojca laureati na Nobelovata nagrada gi povikaa Turcija i Ermenija da ja otvorat granicata, da gi obnovat oficijalnite odnosi i da gi reshat sporovite. Vo otvoreno pismo laureatite nastojuvaat Turcija da stavi kraj na diskriminacijata na etnichkite i religioznite malcinstva, a Ermenija treba da se otkazhe od dosegashniot avtoritaren kurs, da dozvoli slobodni i chesni izbori i da gi pochituva chovekovite prava.

ALBANIJA
Kirii za finansiranje na Al Kaida
Teroristichkata mrezha Al Kaida pushtila kraci vo Albanija, oceni Obvinitelstvoto za teshki krivichni dela vo Tirana po sedummesechna istraga. Albanskite vlasti otkrile deka dobivkata od niza imoti bila prefrlena kaj teroristichki grupi, pred se’ za Al Kaida. Spored Obvinitelstvoto, kirijata od pet apartmani, dva dukjana i eden restoran bila prefrlana vo Jordan, a ottamu potoa se finansiral terorizmot. Imotot bil na ime na Jasin Al Kadi, poznat sponzor na terorizmot. Vo Albanija, kako administrator Kadi go postavil Hamze Abu Rajen, koj gi sobiral dobivkite od imotot i gi transferiral vo Jordan. Obvinitelstvoto utvrdilo deka imotot e graden so kriminalni prihodi. Na Rajen mu e odzemena patnata isprava i kako lice pod istraga ne smee da ja napushti Albanija. Ministerstvoto za finansii mu konfiskuvalo imot shto vredi chetiri milioni evra na saudiskiot sheik Al Kadi, za kogo e utvrdeno deka finansiral teroristichki grupi. Imotot naskoro treba da se prodade so javno naddavanje, a parite kje se sleat vo drzhavniot budzhet. Saudiskiot sheik doshol vo Albanija vo 1993 godina, kako prv investitor od arapskite zemji. Vekje narednata godina, so poseben dekret na togashniot shef na drzhavata a sega aktuelen premier Sali Berisha, dobil albansko drzhavjanstvo.

Donald Tramp kje investira milijarda evra vo Romanija!
Amerikanskiot magnat Donald Tramp planira da investira okolu milijarda evra vo Romanija, prenesuva romanskiot informativen portal Najn oklok. Toj naskoro kje potpishe protokol za sorabotka so romanskata Komora za trgovija so nedvizhen imot i so Zdruzhenieto na investitorite vo nedvizhen imot. Ako se’ odi spored planot na Tramp, vo narednite pet godini toj bi mozhel da gradi deloven i stanben prostor, pa duri i hoteli vo Romanija. Detalite za eventualnite proekti ne se poznati, a se doznava deka Tramp insistira site proekti i objekti da go nosat negovoto ime. Magazinot Forbs go procenuva bogatstvoto na Tramp na 2,5 milijardi amerikanski dolari.

Grchkite gragjani im dolzhat na bankite 160 milijardi evra
Zadolzhuvanjata kon bankite vo Grcija vo 2006 godina iznesuvaat blizu 160 milijardi evra, pishuva grchkiot pechat. Spored podatocite na centralnata banka na Grcija, zadolzhenosta od 157 milijardi evra pretstavuva zgolemuvanje od 15,5 nasto vo sporedba so prethodnata godina, koga zadolzhenosta iznesuvala 136,9 milijardi evra.

BUGARIJA
Muzej na Vangja
Bugarskata vlada reshi da otvori muzej shto kje i’ bide posveten na poznatata prorochka Vangja, izvesti bugarskata radiomrezha Darik. Muzejot kje bide vo gradot Petrich, kade shto Vangja mina najgolem del od zhivotot. Bugarskata vlada soopshti deka kje podari eden opshtinski objekt za dom na idniot muzej, vo koj kje bidat izlozheni predmeti shto i’ pripagjale na Vangja i mnogu fotografii. Po smrtta na Vangja na 11 avgust 1996 godina bil najden nejziniot testament, vo koj taa veli deka gi podaruva siot svoj imot, predmeti, bankovni smetki i skapocenosti na drzhavata. Vo nego e izrazena i zhelba nejziniot dom da stane muzej.
Vangja e rodena kako Vangelija Gushterova vo Strumica vo 1911 godina. Na 12-godishna vozrast go zagubila vidot. Podocna se omazhila vo Bugarija, kade shto pochnala da im "gleda” na lugjeto vo tekot na Vtorata svetska vojna. Tvrdela deka jasnovidskite mokji gi crpi od drevniot grad dlaboko pod mesnosta Rupite, blizu Petrich. Bugarskite mediumi procenuvaat deka niz nejzinata skromna sobichka vo Petrich minale okolu milion lugje, megju koi imalo svetski poznati poeti, akteri, politichari, voeni lica i obichni lugje - i Bugari i stranci.

"SPOMENIK” NA KONZERVA VO BOSNA
Ni kuchinjata ne sakaa da gi jadat!
Vo Saraevo neodamna beshe otkrien spomenik na "konzerviranoto govedsko”, so koj saraevskite umetnici i gragjani sakaat da im "vratat” na mnogute megjunarodni donatori koi za vreme na vojnata vo BiH isporachuvaa enormni kolichestva konzervi so pominat rok na traenje i so rasipano meso. Spomenik na megjunarodnata zaednica od blagodarnite gragjani na Saraevo, ironichno e ispishano na mermernata osnova pod pozlatenata konzerva. "Porakata e jasna. Konzerviranoto govedsko Ikar so gadenje kje go pametat site zhiteli na Saraevo. Machkite i kuchinjata ne sakaa da go jadat, a lugjeto moraa. Site se soglasija deka proektot treba da go sprovedeme vaka”, izjavila inicijatorkata na akcijata Dunja Blazhevikj. Bosancite chesto ja obvinuvaa megjunarodnata zaednica deka im go nametnala embargoto za oruzhje, so shto gi sprechila da se branat samite, a istovremeno gi hranela so konzervi na koi odamna im minal rokot na traenje. Vo vojnata vo Bosna bea ubieni najmalku 100.000 lica, od koi 10 otsto samo vo Saraevo.

CRNA GORA
Proglaseni 15 chetnichki vojvodi
Liderot na crnogorskata Srpska narodna partija Andrija Mandikj e proglasen za chetnichki vojvoda na srpskite zemji, vrz osnova na amanetot na pokojniot chetnichki vojvoda Mile Rakochevikj. Podgorichkiot vesnik Vijesti pishuva deka 40 dena po smrtta na Rakochevikj se proglaseni 15 novi chetnichki vojvodi, od koi pet se od Crna Gora. Megju novite vojvodi na srpskite zemji se i srpskiot pomoshnik minister za iselenishtvo Miodrag Bozhovikj i Mileta Pavikjevikj, koj vo javnosta se pojavuva maskiran kako chetnichkiot lider od vremeto na Vtorata svetska vojna Drazha Mihajlovikj.