|
SE PODLABOKO VO VOJNATA NA
SREDNIOT ISTOK
USHE 300 VOJNICI VO AVGANISTAN
Federalniot premier Dzon Hauard najavi dvojno zgolemuvanje
na brojot na avstraliskite vojnici vo Avganistan. Toj
soopshti deka tamu ke bidat prateni dopolnitelni 300
pripadnici na specijalnite sili, komandosi i razuznavachki
personal, so glavna cel hajka na talibanskite lideri.
Avstraliskite zasiluvanja ke bidat rasporedeni vo juzhnata
provincija Oruzgan vo koja e zabelezhana zasilena
aktivnost na talibanskite buntovnici. Hauard predupredi
deka za razlika od dosegashnoto angazhiranje na
avstraliskite oruzheni sili vo Avganistan - vo koe imashe
raneti i povredeni, no ne i zaginati vojnici - idnite
operacii mozhe da bidat porizichni. - Postoi mala mozhnost
od zhrtvi i avstraliskata javnost toa treba da go prifati
i da bide podgotvena, reche toj. Pred dva meseca Hauard mu
prati pismo na pakistanskiot pretsedatel Pervez Musharaf,
barajki od nego da stori poveke vo sprechuvanjeto
talibanskite sili slobodno da se prefrluvaat preku
avganistansko-pakistanskata granica, vo dvete nasoki.
Spored Hauard, takvata sloboda na dvizhenje ke gi dovede
vo zgolemena opasnost avstraliskite trupi shto ke bidat
prateni vo Oruzgan. Megutoa, minatata nedela Musharaf se
zakani deka negovata zemja bi mozhela da se povleche od
vojnata protiv megunarodniot terorizam ako Zapadot ne gi
prekine postojanite kritiki deka Pakistan nedovolno
dejstvuva protiv talibanite i „Al Kaida“. Zapadnite
razuznavachki krugovi ocenija deka vo slednite nekolku
meseci bi mozhela da se ochekuva ofanziva na talibanite
vrz regularnata avganistanska vojska i stranskite trupi.
Voeniot vrv na zapadnata koalicija smeta deka
intenziviranjeto na akciite na talibanite, osobeno vo
juzhen Avganistan, znachi deka protiv niv se neophodni
energichni i sistematski voeni operacii na podolg rok. Se
smeta deka najnovoto avstralisko voeno angazhiranje e del
od tie planovi.
NEVRABOTENITE VO VOJSKA?
Agenciite za vrabotuvanje ke bidat pottiknuvani potesno da
sorabotuvaat so oruzhenite sili, za poveke luge da se
opredelat za profesionalno angazhiranje vo suvozemnata
vojska, voenoto vozduhoplovstvo i voenata mornarica.
Inicijativata e del od programata na federalnata vlada, „teshka“
edna milijarda dolari, za zgolemeno regrutiranje i
zadrzhuvanje na kadri vo oruzhenite sili. Ministerkata za
rabotna sila sharman Ston izjavi deka shestmesechniot
proben period ke im dade novi mozhnosti na lugeto koi ne
mozhat da najdat rabota. No, taa veli deka nevrabotenite
nema da bidat prisiluvani da stanat pripadnici na
oruzhenite sili. Planirano e agenciite za vrabotuvanje vo
idnina da davat informacii i soveti za karieri vo
oruzhenite sili, pokraj dosegashnite upatuvanja na civilni
rabotni mesta. Oruzhenite sili ne mozhat da obezbedat
dovolno pripadnici so ogled na zgolemenite obvrski vo
stranstvo. Minatata nedela e objaveno deka stapkata na
nevrabotenost se spushtila na 4,5 procenti, shto e
najnisko nivo vo poslednite rechisi tri decenii. Vo mart
imalo 32.000 poveke vraboteni so polno rabotno vreme (full
time), a 21.000 pomalku so nepolno rabotno vreme (part
time).
“KAPETAN DRAGAN” PRED
IZRACHUVANJE NA HRVATSKA
 Eden sud vo Sidnej go odobri izrachuvanjeto na Dragan
Vasiljkovik, poznat kako „kapetan Dragan“, na Hrvatska
koja protiv nego raspisha poternica za navodni voeni
zlostorstva. Toj beshe komandant na paravoena srpska
edinica „Knindzi“ vo Kraina, za vreme na vojnata vo
Hrvatska koja go obvinuva za machenje i ubivanje na civili
i voeni zarobenici. Vasiljkovik, koj e avstraliski
drzhavjanin, beshe uapsen minatata godina vo Pert.
Negovite advokati najavija zhalba.
VO BUDZETOT ZA SLEDNATA
FINANSISKA GODINA
KASTRENJE NA DANOCITE?
Federalniot blagajnik Piter Kostelo minatata nedela
indirektno najavi deka vo budzetot za idnata finansiska
godina, shto toj ke go objavi sledniot meseci, ke bidat
vklucheni namaluvanja na danocite na lichni prihodi.
Govorejki vo Vashington po eden sostanok na Megunarodniot
monetaren fond, Kostelo reche deka negova cel sekogash
bila namaluvanje na danocite ako na vladata i ostanat pari
po ispolnuvanjeto na nejzinite obvrski. - Jas mislam deka
vladata treba da gi finansira uslugite potrebni za
pristoen nachin na zhiveenje i za eden pristoen sistem na
socijalno osiguruvanje. - Nie treba da go finansirame
zdravstvoto, treba da finansirame soodvetno obrazovanie,
da go uramnotezhime nashiot budzet bez da sozdademe
nepotreben pritisok vrz kamatnite stapki, a ako po
finansiranjeto na pristojni socijalni uslugi i
uramnotezhuvanjeto na budzetot, mozheme da go namalime
danochniot tovar, treba da rabotime vo taa nasoka, reche
toj. Bezmalu isti formulacii Kostelo iskazha pred
objavuvanjeto na budzetot lani, koga bea vovedeni
kastrenja od 50 milijardi dolari za period od chetiri
godini. Se procenuva deka rekordnite prihodi od
rudarstvoto i eksploatacijata na prirodnite resursi ke i
donesat golemi prihodi na drzhavnata kasa i znachitelen
budzetski suficit. No, ekonomistite se zagrizheni deka
pogolemi kastrenja na danocite bi mozhele da dovedat do
zgolemuvanje na inflacijata shto, pak, bi ja prisililo
Rezervnata banka da gi pokachi kamatnite stapki.
Laburistichkata opozicija objavi deka ne e protiv danochni
kastrenja, no oceni deka tie se obid na vladata da go
sprechi porazot na izborite vo vtorata polovina na
godinava, i so toa edinstven nachin Kostelo eventualno da
go nasledi Dzon Hauard na premierskata dolzhnost. Pechatot
pishuva deka vo vladata postoi struja shto se zalaga
maksimalnata stapka na danok na lichni primanja da bide
namalena od 46 na 40 otsto. Vesnicite ja spomenuva
mozhnosta vladata da go iskoristi vishokot vo drzhavnata
kasa za pogolema pomosh na semejstvata na poleto na
detskata grizha. Avstraliskiot institut za strategiska
politika smeta deka kako so porastot na megunarodnoto
interesiranje za Antarktikot mozhe da dojde i do
osporuvanje na avstraliskite tvrdenja deka dve pettini od
Antarktikot se pod nejzin suverenitet. Taka nekoi
poistaknati federalni ministri predlagaat isplata od 4.700
dolari godishno za sekoe dete do petgodishna vozrast,
nameneti za grizha na decata na vraboteni roditeli.
Nameneta za semejstva so mali prihodi (do 40.000 dolari
godishno) tie isplati shto nema da bidat odanochuvani, bi
trebalo na roditelite da im gi namalat ras- hodite za
detska grizha i istovremeno da gi pottiknat da se vrabotat.
CHETIRI UMRELE OD TRUENJE
VO STARSKI DOM
Trojca mazhi i edna zhena, site vo sedmata i osmata
decenija od zhivotot, umrele od truenje so hrana vo eden
ekskluziven starski dom vo naselbata Kambervel vo Melburn.
Ushte dvaesetina drugi shtitenici na domot se oporavuvaat
od truenjeto. Se veruva deka truenjeto e predizvikano od
bakterijata salmonela shto se pojavila ili vo kujnata na
domot, ili bila vnesena so hrana odnadvor. Viktoriskoto
Ministerstvo za zdravstvo doznalo za truenjeto celi deset
dena podocna. Personalot na domot tvrdi deka se obiduvale
da gi izvestat nadlezhnite sluzhbi, no toa ne bilo mozhno
poradi veligdenskite praznici. Viktoriskata ministerka za
zdravstvo Bronvin Pajk go smeni D-r Robert Hol od
dolzhnosta shef na drzhavnata zdravstvena sluzhba, poradi
zadocnuvanjeto da ja informira za nastanot.
RAZGOVOR NA MOBILEN
PRI^INA ZA SUDAROT VO TUNEL?
Policijata veruva deka vozachot zboruval na mobilen
telefon koga negoviot kamion udril vo tri vozila, shto
predizvikalo eksplozija i pozhar vo koja zaginale tri lica
vo tunelot Barnli vo Melburn pred tri nedeli. Istragata
utvrdila deka vozachot odgovoril na povik na mobilen
telefon nekolku sekundi pred kamionot da udri vo dve
patnichki vozila i vo drug kamion zastanat poradi puknata
guma. Se veruva deka vozachot go povikal sopstvenikot na
kamionot. Policijata potvrdi deka vozachot bil ispituvan
vo vrska so telefonskiot razgovor. Ako protiv vozachot
bide pokre- nato obvinenie za nebrezhno vozenje so smrtni
posledici, toj mozhe da bide osuden do 20 godini zatvor.
Policijata smeta deka telefonskiot povik go odvlekol
vnimanieto na vozachot, pa toj ne zabelezhal deka poradi
zastanatiot kamion krajnata leva od trite lenti niz
tunelot bila zatvorena, a dozvolenata brzina na dvizhenje
bila namalena od 80 na 60 kilometri na chas.
UshTE EDNO KOBNO ZMISKO
KASNUVAWE
Eden 38-godishen mazh vo nedelata umre od kasnuvanje na
zmija vo popularnoto izletnichko mesto Kastelmejn vo
centralna Viktorija. Koga pristignala medicinskata ekipa,
toj veke bil pochinat. Bolnicharite ne mozhele da utvrdat
za koj vid zmija se raboti. Minatiot mesec edno
devetgodishno devojche umre vo severniot del na Nov Juzhen
Vels, koga vo dvorot go kasnala kafeava zmija.
MORZH POVREDIL DEVOJCHE
 Edno 13-godishno devojche ostana bez tri zabi, so skrshena
vilica i dlaboka isechenica na vratot otkako vo sabotata
ja napadnal morzh dodeka taa surfala severno od Pert. Ela
Gugenhajmer lezhela na shtica za surfanje shto ja vlechel
motoren chamec, koga kon nea pojuril eden morzh tezhok
okolu 300 kilogrami, ja stasal i so ustata ja zgrapchil za
glavata. Eden semeen prijatel shto bil vo chamecot, uspeal
da go izvleche devojcheto od voda dodeka morzhot se
podgotvuval povtorno da napadne. Ela se oporavuva vo
bolnica. Eden iskusen ekspert za morski zhivotni izjavi
deka nikogash ne slushnal morzh da napadne chovek. Spored
nego, morzhovite, kako i nivnite pomali „rodnini“ - fokite,
se prijatelski raspolozheni kon kon lugeto i sakaat da si
igraat, pa verojatno vo takva „igra“ nastradala i Ela.
VO KARAMBOL NA
MOTORCIKLIST I KENGUR ZAGINALE DVAJCATA
Eden motorciklist zagina vo sabotata otkako udril vo
kengur vo centralen Kvinslend. Policijata soopshti deka
44-godishniot mazh od Rokhempton, chie ime ne e objaveno,
bil na chelo na pomala grupa motorciklisti koga udril vo
golem kengur na eden lokalen pat okolu 8.30 navecher.
Povredeniot pochinal na pat vo lokalnata bolnica. Kengurot
zaginal na mestoto. Policijata odnovo predupredi na
opasnost od sudiri so kenguri vo mugri i pred i neposredno
po zajdisonce, koga zhivotnite se vo potraga po hrana.
SPEKTAKULAREN KONCERT VO
MELBURN NA DETSKIOT FESTIVAL “ZLATNO SLAVEJCHE”
NAJDOBROTO MAKEDONSKO
Vo nedelata vo Melburn, Makedonija se pretstavi so
najubavoto od svojata segashnost i idnina - raspean i
razigran zaednichki nastap na Makedonchinja od Makedonija
i Avstralija. Prvpat vo svojata 37-godishna istorija,
detskiot muzichki festival „Zlatno slavejche“ gostuva vo
stranstvo. Po koncertot vo Melburn, slednite dve nedeli
16-te mladi ispolniteli od Makedonija ke odrzhat koncerti
i vo Vulogong, Sidnej i Kanbera/Kvinbijan, zaedno so
nivnite vrsnici od tie gradovi. Koncertot vo Melburn go
otvori i uchesnicite i publikata gi pozdravi makedonskiot
ambasador Viktor Gaber, a potoa pochna nezaboraven
spektakl. shesnaeset mali-golemi ispolniteli od Makedonija
i 15 nivni vrsnici od Melburn, poveke od dva chasa od sé
srce peeja i igraa, burno pozdravuvani od publikata koja
vo dobar del bea deca od site vozrasti, pridruzhuvani od
nivnite roditeli i babi i dedovci. Koncertot zavrshi so
golemo oro na binata, vo koe zaedno so ispolnitelite se
fatija i organizatorite i publikata. Megutoa, druzhenjeto
i splotuvanje na mladata generacija Makedonci od dvete
strani na svetot nitu pochna, nitu zavrshi so koncertot.
Gostinchinjata od Makedonija bea smesteni kaj nivnite
ovdeshni vrsnici, pa veke se dogovaraat vozvratni poseti.
Organizatori i pokroviteli na turnejata na „Zlatno
slavejche“ niz Avstralija se Sojuzot za grizhi i
vospituvanje na decata na grad Skopje, Ministerstvoto za
kultura na Republika Makedonija i Ambasadata na Republika
Makedonija vo Kanbera. Golemi zaslugi za izvonredno
uspeshniot koncert imaat operskata umetnichka Iskra
Bozhinovska i kompozitorot Tode Novachevski koi gi
podgotvuvaa za nastap ovdeshnite ispolniteli, sponzorskata
poddrshka od biznismenite Hristo Petreski i Milka
Sekulovska i organizacioniot angazhman na Novka
Pejovska-Blajer i Boris Trajkov. NASTAPIJA
OD MAKEDONIJA: Stefan MANASIEVIK Tijana JANEVSKA Mila
JANEVSKA Monika MILOSHEVSKA Emilija TASEVSKA Stefanija
BLAZHEVSKA Izabela POPOVSKA Marko ACEV ANDONOV Elena
ANGELOVA Tatjana TANEVA Viktor NACEVSKI Vesna LEVKOVSKA
Petar GUREVSKI Zorica ILIEVSKA Tamara GELEVSKA Stefan
ANGELOV
OD MELBURN: Magdalena NOVACHEVSKA Bobi ANDONOV Stefani
DAJKOV Vesna KOTEVSKA Sandra ZATKOSKA Lena ZATKOSKA Angela
ANGELEVSKA Marija PETREVSKA Anastasija STERJOVA Dzesika
PETROVSKA Keli BOZHINOSKA Meri DUNIMAGLOVSKA Sanja
NIKOLOVSKA Ana STERJOVSKA Veronika PETROVSKA
|
