PO VRAKJANJETO NA "FIROM” VO AKTOT NA SENATOT
Bush ja zagrea Makedonija za NATO, a ja "oladi” za imeto

Oficijalen Vashington ja neutralizirashe porakata od potpishuvanjeto na prviot zakon vo SAD so referencata BJRM, izleguvajkji povtorno so izjava deka toj poteg ne znachi promena na pozicijata okolu imeto, koe i natamu vo bilateralnite odnosi ostanuva Republika Makedonija. "Amerikanskata politika za imeto na Makedonija ne e promeneta. Vo 2004 nie ja priznavme Makedonija pod nejzinoto ustavnoto ime Republika Makedonija vo site bilateralni odnosi”, izjavi zamenikot na pomoshnik sekretarot vo Biroto za evropski prashanja Rozmari di Karlo. Spored nea, poddrshkata na aktot shto go usvoi amerikanskiot Senat, vo koj imeto na Makedonija e prosledeno so referencata FIROM vo zagrada, "ne e prifakjanje na poinakvo obrakjanje kon Makedonija”.
Sepak, vakvata usna ograda ne se sovpagja so ochekuvanjata i nastojuvanjata od Makedonija - potpishuvajkji go zakonot, pretsedatelot na SAD da izleze so aneks-izjava vo koja kje go objasni toa shto go kazha Di Karlo pred mediumite. Kako kompenzacija od Belata kukja Bush go ponudi soopshtenieto vo koe drzhavata beshe imenuvana samo kako Makedonija, t.e. nitu BJRM, no nitu Republika Makedonija. Bush potpisha akt shto pretstavuva reafirmiranje na amerikanskata poddrshka za natamoshno proshiruvanje na NATO, so shto se ovlastuva finansiska pomosh za aspiraciite za chlenstvo vo Alijansata na Makedonija, Albanija, Gruzija, Hrvatska i Ukraina.
Iako vo makedonskite politichki krugovi postoeshe jasna tendencija potpishuvanjeto na zakonot so referencata da se stavi vo vtor plan vo odnos na glavnata poraka - deka SAD i’ davaat poddrshka na Makedonija za priem vo NATO - razocharanosta ne ostana nezabelezhana. (Spored Utrinski vesnik)

GENERAL STOJANOVSKI:
Makedonija zasluzhuva pokana za vleguvanje vo NATO
"Makedonija zasluzhuva pokana za vo NATO, a dali taa kje stigne vo 2008 - treba da znaeme na krajot na 2007 godina”. Ova go izjavi vo Sofija nachalnikot na Generalshtabot na ARM, general-potpolkovnik Miroslav Stojanovski. Spored nego, soglasno dosegashnata politika na proshiruvanje na NATO, toj ne ochekuva deka Alijansata kje napravi distinkcija megju chlenkite na Jadranskata grupa, t. e. deka zaedno so Makedonija pokana za chlenstvo ochekuvaat i Albanija i Hrvatska. "Mnogu lugje mislat deka uchestvoto na Makedonija vo megjunarodnite misii e simbolichno. No, ako se zemat predvid mozhnostite na Republika Makedonija i brojnata sostojba na ARM, nashiot pridones vo misiite vo Irak i vo Avganistan e mnogu pogolem od nekoi chlenki na NATO”, izjavi Stojanovski. "Nie pochnavme so prakjanje na pomali kontingenti, no vo ovoj moment go postignavme maksimalniot broj vojnici, soglasno odgovornosta shto ja imame so strategiskite dokumenti. Toj broj e okolu 200 vojnici i toa e maksimum”, veli Stojanovski, dodavajkji deka vo idnina kje se zgolemuva uchestvoto na Makedonija vo misiite na NATO. (Vecher)

PO SOSTANOKOT SO AMBASADORITE NA ZEMJITE-CHLENKI NA NATO
Pokanata za vleguvanje vo Alijansata pretstavuva realnost

Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski gi proceni kako realni i seriozni shansite na Makedonija vo slednata godina da dobie pokana za chlenstvo vo NATO. Ovie proceni bea iskazhani na brifingot vednash po sostanokot na premierot Nikola Gruevski i na vladinite pretstavnici so ambasadorite na zemjite-chlenki na NATO vo Makedonija. "Imame golema shansa i seriozna mozhnost vo slednata godina da ja dobieme pokanata za NATO. Toa e cel shto nosi i privilegii i obvrski shto sme podgotveni da gi prifatime”, reche ministerot Miloshoski. Ohrabren od tekot na sostanokot, toj istakna golema samouverenost pri chekorenjeto na Makedonija na patot kon NATO: "Ambasadorite se interesiraa za povekje oblasti, no generalno ukazhaa deka go zabelezhuvaat seopfatniot napredok shto go postignuva vladata na povekje polinja, koi se vazhni za ispolnuvanje na NATO-kriteriumite. Generalno, se dvizhime vo dobra nasoka i so dobra dinamika. Ne bi izdvoil posebna slabost na koja ukazhaa, no bi izdvoil postignuvanja, osobeno vo borbata protiv organiziraniot kriminal i protiv trgovijata so lugje”, reche Miloshoski. Spored nego, ambasadorite se interesirale i za procesot na fiskalnata decentralizacija, za ekonomskata sostojba i za politichkiot dijalog. (Vest)

VO BRISEL SE PARAFIRASHE DOGOVOROT ZA POLABAV VIZEN REZHIM SO EU
Vizni olesnuvanja za 20 kategorii gragjani
Makedonija i Evropskata komisija vo Brisel go parafiraa dogovorot za olesnuvanje na vizniot rezhim. Toa znachi drastichno olesnuvanje na procedurata za vadenje viza za zemjite od EU za okolu 20 kategorii makedonski gragjani. Spored glavniot pregovarach od makedonskata strana Agnesa Rusi, dogovorot treba da stapi vo sila vo dekemvri.
"Spored dogovorenoto, stapuvanjeto vo sila treba da se sluchi po shest meseci. Potpishuvanjeto kje bide vo letnite meseci, po shto dogovorot treba da mine vo Evropskiot parlament, a potoa i vo Sovetot na EU. Kje stapi vo sila prviot den dva meseca otkako kje dobie viza od Sovetot. Toa znachi deka vo dekemvri kje mozhe da se koristat pogodnostite od ovoj dogovor”, izjavi Rusi. Spogodbata kje ja primenuvaat site zemji-chlenki na EU, osven Velika Britanija, Irska i Danska. Sepak, makedonskiot tim ne uspeal da izdejstvuva i grchkite vizi da vazhat vo Shengen-zonata, zashto Grcija ne go priznava makedonskiot pasosh. Toa bila edinstvenata tochka shto Evropskata komisija ne ja prifatila.
Vizni olesnuvanja dobivaat studentite, stopanstvenicite, penzionerite, turistite, decata do shest godini, nauchnicite, istrazhuvachite, kulturnite rabotnici, chlenovite na verskite zaednici i na nevladinite organizacii, sportistite, vozachite-transporteri, rodninite na makedonski gragjani koi imaat legalen prestoj vo Evropskata unija...
Od dekemvri ambasadite kje baraat pomal broj dokumenti, a polesno kje se dobivaat i podolgorochni vizi so povekjekratna mozhnost za vleguvanje. Cenata na vizata ostanuva kako i dosega - 35 evra, so toa shto nekoi kategorii kje bidat oslobodeni od plakjanjeto. Interesno e i toa shto gragjanite shto kje bidat odbieni kje mozhat da podnesat zhalba do Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ako spogodbata se prekrshi i ako nivnoto baranje se odbie bez osnova.
Za celosna liberalizacija kje mozhe da se pregovara otkako Makedonija kje gi pochne pregovorite za chlenstvo vo EU. "Go dobivme maksimumot. Toa znachi deka gi dobivme site raboti shto mozhevme da gi pobarame, odnosno za koi Evropskata komisija imashe mandat da pregovara”, veli Rusi. (Vest)

DUEL MEGJU PORANESHNATA I AKTUELNATA VICEPREMIERKA
Shekerinska edno, Konevska drugo - i obratno!
Praneshnata i aktuelnata vicepremierka shto bea zadolzheni za evrointegracijata na Makedonija ne stivnuvaat so javnite debati i prepukuvanja okolu smenata na rakovodnite lica na rabotnite grupi vo Sekretarijatot za evropski prashanja. Na sednica na Komisijata za evropski prashanja liderkata na najgolemata opoziciona partija SDSM Radmila Shekerinska obvini deka rakovodnite lica bile smeneti i pokraj pozitivnite oceni za nivnata rabota shto gi dobile od Evropskata komisija. Taa smeta deka nacrt-verzijata na Nacionalnata programa za usvojuvanje na pravoto na Evropskata unija nema nikakva vrednost. "Toj dokument ne vredi nishto zatoa shto za negovoto sproveduvanje treba struchni lica”, istakna Shekerinska, dodavajkji deka za chetiri godini teshko se sozdavaat kadri shto treba da ja sproveduvaat programata.
Vicepremierkata Gabriela Konevska-Trajkovska ja oceni diskusijata na Shekerinska kako proizvolna i dnevno-politichka. Taa tvrdi deka edna od prichinite za smenite na rakovoditelite bila i nivnoto elementarno nepoznavanje na angliskiot jazik i nedovolnoto rabotno iskustvo. Shekerinska ne ostana bez zborovi. Povtorno obvini, ovoj pat za toa deka vladata ne im posvetuvala dovolno vnimanie na prashanjata shto se povrzani so Evropskata unija. Konevska-Trajkovska vozvrati: "Edna tretina od sednicite vladata gi posvetuvashe tokmu na evrointegraciite”.
Inaku, Komisijata se izjasni pozitivno po nacrt-verzija na Nacionalnata programa za usvojuvanje na pravoto na Evropskata unija. (Vecher)

Rakovoditelite ne znaat angliski!
Vicepremierkata Gabriela Konevska-Trajkovska tvrdi deka smenata na rakovoditelite na rabotnite grupi vo Sekretarijatot za evropski prashanja e poradi elementarno nepoznavanje na angliskiot jazik i nemanjeto dovolno iskustvo za oblasta shto ja pokrivaat. "Podgotveni sme da vi dademe informacija za site 16 rakovoditeli na rabotni grupi shto gi smenivme. Nekoi od niv se smeneti duri i poradi elementarno nepoznavanje na angliskiot jazik”, izjavi vicepremierkata. Spored nea, vo Sekretarijatot se izgradeni novi kriteriumi za da mozhe nekoj da vodi nekoja rabotna grupa: "Poznavanjeto jazik i poznavanjeto na soodvetnata oblast se osnovnite kriteriumi za da mozhe nekoj da se nosi so funkcijata. Za prvite tri rabotni grupi predviden e uslovot aktivno poznavanje na angliskiot jazik”. (Spored Vest)

MAKEDONIJA STANUVA NISKOZADOLZHENA ZEMJA
Vladata predvreme vrakja ushte 137 milioni dolari
Makedonija predvreme kje vrati 137 milioni dolari dolg kon Svetska banka i kon Evropskata investiciona banka i kje vleze vo grupata nisko zadolzheni zemji. Zaedno so 103-te milioni dolari dolg kon Pariskiot klub shto bea vrateni minatiot mesec, predvreme se otplatuvaat 240 milioni dolari, objavi premierot Nikola Gruevski. Sredstvata se od deviznite rezervi shto go nadminale planiranoto nivo i iznesuvaat nad 1,8 milijardi evra. Vkupniot javen dolg na Makedonija iznesuva 1,6 milijardi.
So predvremeniot otkup kje bidat vrateni 20 procenti od vkupniot dolg kon Svetska banka i 6 procenti od dolgot kon EIB i kje se napravi zashteda od nad 37 milioni dolari shto dospevaat za naplata do 2021 godina. So toa se namaluva vkupniot nadvoreshen dolg na zemjata za 20 procenti. "Vakov predvremen otkup e retkost so koja vo bliskoto minato mozhele da se pofalat samo Rusija, Brazil, Argentina, Peru i Meksiko, koi so toa pratile signal na globalnite finansiski pazari deka vrtat nova stranica vo ekonomskata politika. Predvremeniot otkup na dolgot e signal za investitorite i dokaz deka zemjata vodi dobra, zdrava i stabilna ekonomska politika i pozitivno kje se odrazi na kreditniot rejting na drzhavata, na biznisot i kje gi podobri karakteristikite na vkupnoto portfolio na javniot dolg od aspekt na valutnata i kamatnata struktura”, reche Gruevski. Vladata razmisluva da prodolzhi so predvremeniot otkup na dolgovite i kon drugi institucii, a sleden na red e dolgot kon MMF. (Vest)

OMO ILINDEN-PIRIN
Za Sandanski kje se chestvuva vo Melnik
Makedoncite od Bugarija kje ja chestvuvaat godishninata od zaginuvanjeto na Jane Sandanski na 22 april vo gradot Melnik, pred spomenikot na golemiot makedonski revolucioner. Portparolot na OMO Ilinden-PIRIN Stojko Stojkov izjavi deka chestvuvanjeto nema da se odrzhi pred Rozhenskiot manastir, kade shto e grobot na Sandanski, za da se odbegnat incidentite shto gi predizvikuvaat bugarskite nacionalisti. "Pobaravme dozvola od opshtinskite vlasti za odrzhuvanje na manifestacijata. Tie ne odgovorija, a spored bugarskite propisi se smeta deka ima dozvola ako vlastite vo rok od tri dena ne se izjasnat negativno”, reche toj. Pred chestvuvanjeto delegacija na OMO Ilinden-PIRIN kje polozhi cvekje pred grobot vo manastirot. (Dnevnik)

MOLEBEN ZA HASHKITE PRITVORENICI
Duhovna potkrepa za Ljube i za Johan

Vo site hramovi na Makedonskata pravoslavna crkva zavchera, na Tomina nedela, po svetata liturgija se otsluzhuvaa molebeni za molitvena duhovna potkrepa na Ljube Boshkoski i Johan Tarchulovski, kako i za nivno pravedno sudenje vo Hashkiot tribunal. So molebenot vo Arhiepiskopiskiot soboren hram Sv. Kliment Ohridski vo Skopje nachalstvuvashe Negovoto blazhenstvo arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan, vo sosluzhenie na arhierei i sveshtenosluzhiteli na MPC. So soopshtenie MPC gi povika site blagochestivi hristijani zaedno da im dadat molitvena poddrshka na makedonskite braniteli shto se obvineti pred Hashkiot sud.
Po povod pochetokot na sudenjeto na Boshkoski i Tarchulovski, vo nedelata vo crkvata Presveta Bogorodica vo rodnoto selo na Brat Ljube, Chelopek, se odrzha centralen crkovno-naroden sobir. Zdruzhenieto za poddrshka na Boshkoski i na Tarchulovski i sveshtenosluzhitelite na Tetovskoto arhierejsko namesnishtvo na MPC bea uvereni deka vo sluchajot na makedonskite braniteli kje pobedi pravdata, koja e na stranata na nevino pritvorenite i koja i dvajcata kje im gi vrati na svoite vo Makedonija.

Pochetok na sudenjeto
Za vchera, ponedelnik, vo devet chasot nautro po srednoevropsko, odnosno vo 17 chasot po istochnoavstralisko vreme, vo sudnicata broj 1 vo Hag beshe zakazhan pochetokot na sudenjeto na Ljube Boshkoski i na Johan Tarchulovski. Glaven branitel na Boshkoski na sudenjeto kje bide Edina Rashidovikj, a pravo da im postavuva prashanja na svedocite kje ima i advokatot Genail Metro. Tie dvajcata imaat iskustvo i osloboditelni presudi na klienti od bivshojugoslovenskite prostori shto bea obvineti tokmu za komandna odgovornost. Tarchulovski ostanuva so edinstveniot branitel Antonio Apostolski od Skopje. Sudenjeto kje go vodi avstraliskiot sudija Kevin Parker. Prognozite na Rashidovikj se deka sudskiot proces kje trae okolu osum meseci. Tribunalot gi obvini Tarchulovski i Boshkoski za ljubotenskite nastani vo 2001 godina - i toa edniot deka naredil napad na seloto, pri shto zaginale sedummina civili, makedonski Albanci, a eksministerot deka, kako pretpostaven na Tarchulovski, ne prezel nishto za da go ispita sluchajot i da gi kazni storitelite.

ZHUPANISKI SUD VO PULA
Predmetot protiv Ljube za Rashtanski Lozja e aktiven
Obvinenieto protiv eksministerot za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski vo Zhupaniskiot sud vo Pula, koe go tovari deka e odgovoren za ubistvoto na sedumtemina stranski emigranti kaj Rashtanski Lozja, se’ ushte e aktivno i e vo sila. "Zaedno so neodamneshnoto baranje od makedonskoto Ministerstvo za pravda toj da se vrati kaj makedonskite sudovi, predmetot se’ ushte e na razgleduvanje kaj nadlezhniot drzhaven obvinitel. Se’ ushte nema odluka za toa dali predmetot protiv Boshkoski kje se dade vo Makedonija. Ne se znae ni koga kje se donese odlukata” - vaka glasi porakata za makedonskite mediumi od nadlezhniot sudija Damir Krpan.
I od kabinetot na ministerot za pravda Mihajlo Manevski beshe potvrdeno deka ushte nema nikakov odgovor od Pula vo vrska so baranjeto shto lichno toj go ispratil za prezemanje, odnosno za zgasnuvanje na predmetot protiv Boshkoski za Rashtanski Lozja. Ministerot ispratil izvestuvanje do hrvatskite nadlezhni organi za toa deka makedonskite sudovi donesoa osloboditelni presudi za chetvoricata obvineti policiski stareshini za smrtta na palestinskite imigranti. Od druga strana, advokatite na Boshkoski podolgo vreme predupreduvaat deka na sudenjeto vo Hag obvinitelot kje ja iskoristi kako otezhitelna okolnosta deka protiv nego ima obvinenie za pogubuvanje na sedummina civili i na druga lokacija, osven vo Ljuboten. (Vest)

HASHKO OBVINITELSTVO
Sluchajot Rashtanski Lozja nema da vlijae vrz sudenjeto vo Hag
Nezatvoreniot sluchaj Rashtanski Lozja vo sudot vo Hrvatska nema da vlijae na sudskiot proces protiv Ljube Boshkoski vo Hag, tvrdi Olga Kavran, portparolka na Hashkoto obvinitelstvo, koja vo Skopje uchestvuvashe na konferencijata shto i’ beshe posvetena na rabotata na Hashkiot sud za voeni zlostorstva, iako spored advokatite na Boshkoski - vo nedostig na dokazi protiv Boshkoski i Tarchulovski, obvinitelite kje se obidat na sekakov nachin da go ocrnat likot na eksministerot za vnatreshni raboti.
Portparolkata Kavran informira deka Obvinitelstvoto dostavilo okolu 90 izjavi od svedoci za sluchajot Ljuboten. Spored nea, povekjeto od niv kje se pojavat vo zhivo na sudenjeto, otkako Hashkiot sudski sovet ja prifati zabeleshkata na advokatite na Tarchulovski i na Boshkoski deka preku pismenite izjavi na svedocite shto se zavereni na notar nema da se ilustriraat vistinskite nastani od konfliktot vo 2001 godina.

VO MAKEDONIJA KJE SE AMNESTIRAAT DVA HASHKI PREDMETA
Makedonija nema da go sudi vodstvoto na ONA!

Dva od chetirite predmeti za voeni zlostorstva shto drzhavata Makedonija gi predade vo nadlezhnost na Hashkiot tribunal nema da se procesuiraat vo Makedonija. Nashite sogovornici tvrdat deka predmetite Vodstvo na ONA i Zatvoranje na lipkovskata brana Obvinitelstvoto kje gi otfrli. Kje prodolzhi samo istragata za kidnapiranite Makedonci chii tela bea najdeni vo grobnicata Neproshteno i za kidnapiranjeto i maltretiranjeto na gradezhnite rabotnici na Mavrovo. Zasega ne se obelodenuvaat prichinite za vakvata odluka, nitu na koe nivo e donesena.
Sprotivno na ovie tvrdenja, vo Obvinitelstvoto velat deka ne se razgovaralo za chetirite hashki predmeti. Otkako predmetite kje se vratat vo Makedonija, Obvinitelstvoto kje razgleduva dali i shto prezel Tribunalot od nivnoto predavanje dosega, a potoa kje reshi dali ima dovolno dokazi za da podigne obvinenija. Nashite izvori tvrdat deka stanuva zbor za politichki dogovor so politichkite partii na Albancite, koi stojat na stavot deka chetirite predmeti ne smeat da se procesuiraat vo Makedonija. Spored niv, samo Hag e nadlezhen da oceni dali se raboti za voeni zlostorstva, da gi sudi tie predmeti i ako treba vrz niv da go primeni Zakonot za amnestija.
Hashkoto obvinitelstvo ushte pri prezemanjeto na predmetite od makedonskite sudovi najavi deka kje gi fokusira istragite na rakovodnite lichnosti na ONA i na makedonskite bezbednosni sili, no podigna obvinenie samo protiv bivshiot minister za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski i protiv Johan Tarchulovski. Hag ne podigna obvinenie protiv edinaesette lideri na ONA i osumtemina nivni pomagachi i soizvrshiteli koi makedonskite organi gi somnichea za genocid, voeni zlostorstva protiv civilnoto naselenie, velepredavstvo, oruzhen bunt, diverzija, terorizam, razgoruvanje na nacionalnata i verskata omraza i za ubistva so umisla. Rakovodstvoto na ONA beshe osomnicheno deka go naredilo masakrot na policiskite i voenite sili kaj Vejce, podmetnuvanjeto na minite kaj Karpalak i na Ljubotenski Pat, pri shto zaginaa 18 pripadnici na makedonskite bezbednosni sili, vrzuvanjeto eksploziv na teloto na dvajca civili vo motelot Brioni, za etnichko chistenje, kidnapiranjeto na stotici civili, machenjeto i siluvanjeto, i za unishtuvanjeto na kulturno-istoriskite spomenici i svetilishta. (Spored Dnevnik)

TEODOROS PANGALOS, PORANESHEN MINISTER ZA NADVORESHNI RABOTI NA GRCIJA
Na vasheto ustavno ime mu treba dodavka
◊ Koga iskrsna problemot so imeto, Vie dadovte svoj predlog, potochno ponudivte inicijativa za direktni pregovori. Kje sakate li da ni kazhete shto se sluchuvashe togash?
- Koga prvpat bev informiran za namerite na togashniot minister za nadvoreshni raboti Andonis Samaras, ja imav istata pozicija kako i sega - odgovoren vo PASOK za nadvoreshna i odbranbena politika. Mu rekov deka mislam deka treba da odime direktno vo Skopje, iako nezavisnosta doprva trebashe da usledi, i da im kazheme na liderite, kako Kiro Gligorov, deka Grcija gi garantira granicite na novata drzhava, saka da sorabotuva, da ponudi praktichni sredstva za poddrshka vo pochetniot period, kako krediti, energija itn. Osven toa, smetav deka treba da postigneme spogodba spored koja, poradi postoenjeto na mnogu vazhniot grchki region koj isto taka se narekuva Makedonija, vie verojatno bi mozhele da ja narechete vashata zemja Makedonska Republika Skopje ili Makedonska Republika (Skopje). (Od intervjuto za Dnevnik)

VLADEACHKOTO MNOZINSTVO OKRUPNUVA
PDP vleguva vo vladata
Partijata za demokratski prosperitet dobi pokana od premierot Nikola Gruevski za vleguvanje vo vladinata koalicija. Liderot na PDP Abduladi Vejseli veli deka na taa tema i prethodno razgovarale so VMRO-DPMNE. Neoficijalno, bez ogled na brojot na pratenici, na partijata na Vejseli kje i’ se ponudat tri mesta - edno ministersko, edno mesto na zamenik minister i edno drzhaven sekretar.
Vejseli reche deka ne kontaktiral so pratenicite Safet Neziri i Blerim Bedzheti koi reshija da ostanat vo koalicija so DUI na Ali Ahmeti. Toj smeta deka tie mora da gi pochituvaat odlukite na PDP, no ushte e neizvesno dali tie kje dejstvuvaat nezavisno ili kje reshat da preminat vo DUI. Vo sekoj sluchaj, vladeachkoto mnozinstvo sigurno kje pridobie barem eden pratenik i so toa vkupniot broj narodni izbranici od vlasta kje bide minimum 66. Vo vladata se nadevaat deka toa kje im bide od golema pomosh i pri obezbeduvanjeto Badinterovo mnozinstvo vo Sobranieto.
Spored potpretsedatelot na DPA Menduh Tachi, so formiranjeto na blokot na edinstvo megju partiite od albanskiot politichki blok "dijalogot megju DUI i VMRO-DPMNE stanuva edinstveno obichen razgovor na politichki partii”. (Spored Vecher)

PREDUPREDUVANJE ZA VLASTA
Makedoncite od Egejska Makedonija kje formiraat partija
Na svechenoto otvoranje na trinaesettata Veligdenska sredba shto se odrzha kaj manastirot Sveti Pantelejmon kaj shtipskoto selo Brest, beshe istaknato deka Makedoncite od Egejska Makedonija kje formiraat politichka partija ako ne se reshat nivnite problemi. "Im porachuvame na Sobranieto i na Vladata da se razbudat i da pochnat da go reshavaat problemot na obespravenite Makedonci od Egejska Makedonija, zashto diskriminatorskiot odnos kon nas, progonetite od svoite ognishta, trae vekje shest decenii. Ne e Republika Makedonija najgolemiot problem za sporot so Grcija, tuku nie Egejcite”, beshe recheno na sredbata.
Kako shto reche pretsedatelot na Zdruzhenieto Makedonski Egej od Shtip Stojan Dimkov, vo Makedonija zhiveat 300.000 Makedonci po poteklo od Egejska Makedonija, koi so netrpenie ochekuvale da se ostvarat vetuvanjata Sobranieto da donese rezolucija ili deklaracija za reshavanje na problemot. "Vekje nema da chekame. Ako toa ne se sluchi, kje prezememe drugi merki, a verojatno kje formirame politichka partija. Kje imame barem po deset mesta vo site parlamentarni sostavi”, reche generalniot sekretar na Sojuzot na zdruzhenijata na Makedoncite od Egejska Makedonija Gjorgji Donevski. (Dnevnik)

NOV KODEKS NA SDSM
Nema da krademe!

Opozicioniot SDSM kje se obide da ja povrati vlasta so promoviranje politichari koi se chesni i patrioti. Na chlenovite za koi se znae deka imaat leplivi prsti ili deka ja lazhele javnosta za da profitiraat, partiskite funkcii kje im bidat nedostapni. Ova se osnovnite crti na noviot Etichki kodeks na socijaldemokratite, so koj kje se obidat da ja povratat doverbata na gragjanite. Sekoj shto kje pretendira na nekoja partiska funkcija kje mora da gi prifati navedenite normi koi, inaku, se obvrzuvachki za site chlenovi na partijata. Najinteresna etichka crta vo koja kje se kolnat vo idnina novite socijaldemokrati na Radmila Shekerinska za da se vratat na vlast e deka nema da lazhat i nema da koristat nechesni metodi na komunikacija so javnosta zaradi lichni ili partiski interesi.
"Vo svoeto politichko dejstvuvanje, chlenot na SDSM nema da se sluzhi so navredi i so kleveti, so koristenje nasilni sredstva i zakani, so prezentiranje lazhni podatoci nitu so davanje i vetuvanje protivuslugi”, stoi vo kodeksot shto go usvoi Centralniot odbor na SDSM.
Ako im se dade ushte edna shansa da upravuvaat so Makedonija, od SDSM vetuvaat deka funkciite nema da gi koristat za lichno ili za grupno bogatenje. So lichen primer novite partiski funkcioneri kje se borat protiv site formi na organiziran kriminal i korupcija. Nema da ja krijat imotnata sostojba i nema da dozvolat eden chovek da izvrshuva povekje funkcii. "Vo izvrshuvanjeto na svojata funkcija chlenot na SDSM kje bide fer, otvoren, neposreden i dostapen i kje se zalaga vo celost da ja opravda dadenata doverba”, stoi vo kodeksot.
Koga kje se vratat na vlast, novite socijaldemokrati kje gi pochituvaat zakonite i interesite na drzhavata i na gragjanite, nema da diskriminiraat po niedna osnova, no kje bidat patrioti shto kje vodat smetka za ugledot na Makedonija. (Spored Vest)

PO 40 DENOVI SHTRAJKUVANJE VO SHATORI - STECHAJCITE KAJ PRETSEDATELOT

Crvenkovski ne go potpishal zakonot zashto mu potturile pogolem broj
Pretsedatelot na Makedonija Branko Crvenkovski primi delegacija na stechajcite koi so 18 shatori chetiriesetina denovi protestiraat vo parkot sproti Sobranieto. Vo ednochasovniot razgovor stechajcite go potsetile Crvenkovski na negovoto nepotpishuvanje na zakonot vo vremeto na vladeenjeto na SDSM, na shto toj odgovoril deka podocna sfatil deka bil izlazhan so golemiot broj stechajci chie baranje treba da se reshava, zashto namesto 17.000 kolku mu prezentirale, vsushnost tie bile tripati pomalku. Crvenkovski vetil deka kje se obide da razgovara so premierot za prashanjeto na stechajcite da se reshi shto e mozhno pobrzo. (Vest)

PROMOCIJA NA NOVATA PRIDRUZHNICHKA
Buchkovski pak vo zhensko drushtvo
Ekspremierot Vlado Buchkovski (45) prvpat se pojavi vo drushtvo na 25-godishnata Katerina Mukaetova, kavadarchanka po poteklo, na Kejot 13 Noemvri vo Skopje, kade shto vo poznatiot restoran Anja ruchaa, najprvo vo zaedno so biznismenot Zore Temelkovski i so ushte dve lichnosti, za potoa da ostanat sami. Ova e prvo pojavuvanje na poraneshniot premier i pretsedatel na SDSM vo javnosta vo zhensko drushtvo po razvodot od Aneta Buchkovska na krajot na 2006 godina, so koja bea vo brak 18 godini i gi imaat sinovite Damjan i Viktor. (Vecher)

MPC NEMA ODGOVOR NA PRASHANJETO KADE SE DOLARITE ZA ZADRUGATA OD TRUBAREVO
Dali preku firmata na MPC se "isprani” 700.000 amerikanski dolari?
Makedonskata pravoslavna crkva molchi i za poslednite informacii shto gi objavi Vecher, povrzani so rabotenjeto na Miladinov DOO, zaednichkata firma na brakjata Miladinovi i MPC. Sekretarot na Arhiepiskopskiot upraven odbor Dimitar Belchovski ne sakashe da odgovori na prashanjeto shto Vecher javno go postavi - dali na smetkata na Miladinov DOO okolu Nova godina stranska kompanija uplatila okolu 700.000 amerikanski dolari i vednash potoa parite bile izvadeni od smetkata? I kade zavrshile tie pari? " Pred da pishuvate, ako imate nekoi soznanija, dojdete, kje razgovarame. A ne - vie kje objavite nekoja vest vo mediumite i potoa od nas barate komentari. Komu mu e potrebno sega toa mislenje? Nemam komentar. Pishuvajte shto sakate”, izjavi toj.
Vecher objavi deka neposredno po Nova godina na smetkata na Miladinov DOO legnale okolu 700.000 dolari shto gi uplatil Evrosvis kredit, a vednash potoa tie pari se povlecheni. Kako partner vo firmata, MPC morala da znae ili da bide konsultirana za taa transakcija. I Gorgji Miladinov, eden od trojcata sopstvenici na firmata Miladinov DOO, tvrdeshe deka voopshto ne se tochni informaciite za takva transakcija. "Nema nishto od toa tochno. Nema nikakva transakcija na toj iznos vo toj period. Jas sum samo eden od trojcata sopstvenici, no siguren sum deka transakcijata ne postoi. Ako postoela, taa kje bila evidentirana i vo revizorskiot izveshtaj shto go napravi privatnata revizorska kukja za rabotata na Miladinov DOO”, izjavi toj.
No, sopstvenikot na Nastel inzhenering Zoran Azmanov, koj zavrshi kako oshteten vo celiot sluchaj na MPC i Miladinov DOO, go tvrdi sprotivnoto. "Apsolutno e tochno deka na smetkata na Goce Delchev od Trubarevo Evrosvis kredit uplatil 650.000 dolari od kreditna linija od dva miliona dolari. Tie pari istiot den bile prefrleni na smetkata na Miladinov DOO i vednash bile povlecheni. Za toa imam i dokazi. Toa najodgovorno go tvrdam”, izjavi Azmanov za Vecher, no ne sakashe da shpekulira za shto se potrosheni tie pari. Neoficijalnite informacii velat deka parite bile povlecheni vo kesh i najverojatno bile potrosheni za privatni celi. Kade se potrosheni parite i kako se dvizhele, i koja e ulogata na MPC vo taa zdelka - definitivno kje treba da utvrdi Upravata za javni prihodi. (Vecher)

OGRADUVAJKJI SE OD MALVERZACII SO CRKOVNIOT IMOT
Poglavarot Stefan kani revizori
Poglavarot na MPC g. g. Stefan e podgotven da se napravi celosna revizija na finansiskoto rabotenje na Crkvata. Toj smeta deka reviziite se dobredojdeni za Crkvata da se popravi tamu kade shto ima propusti. "Ne velam deka se’ funkcionira idealno, no zhelba i zalozhba ni e da imame najvisok stepen na uredno i chesno rabotenje. Bidejkji nie funkcionirame na finansiski plan od prihodite shto se ostvaruvaat od darenijata na nashite vernici, tie imaat pravo da znaat kako se troshat parite vo Crkvata”, veli g. g. Stefan.
Za sluchajot so gubenjeto na hotelot Izgrev g. g. Stefan veli deka toa bilo samo povod za da im se pridodadat novi aferi na vekje plasiranite za prodadeni lokacii, crkvi... "Se povtoruvaat: kade se parite? Eden denar ili milimetar od crkoven imot ne sum zel, nitu sum otugjil, a osobeno ne za lichen interes. MPC si go poseduva svojot del od Izgrev. No, bez nasha vina beshe otvorena stechajna postapka za firmata AD Izgrev. Toj problem go nadminavme so pomosh i so pari na nashite partneri, brakjata Dimitar i Gjorgji Miladinovi. Objektot beshe zapushten i se raspagjashe. Zatoa beshe zemen kredit od milion evra, za koj kako hipoteka ne mozhevme da go stavime Ezeroto ili imotot od tatko mi. Koj bil tamu, kje vidi: hotelot e celosno prepokrien, smeneti se site instalacii - vodovod, odvod, struja, greenje; ureden e i ograden e dvorot, uredena e plazhata i siot breg pred hotelot... Revizijata kje pokazhe koj kako rabotel, koj kolku vlozhil, kolku i od kade zel, ako zel... No, prosteno neka im e. Vremeto kje pokazhe kolku sme vlozhile i dali sme gi napravile najdobrite proceni i potezi. Pred Gospoda kje odgovarame i za sekoj zbor, i za sekoja misla, i za se’ shto sme napravile”, potencira poglavarot na MPC.

MPC VO PREGOVORI
Avstriec saka da gradi hotel kaj Mileniumskiot krst
Avstriskata firma Lejtner saka da gradi hotel na vrvot na Vodno, vednash do Mileniumskiot krst. Minatiot mesec sopstvenikot na firmata, koja gradi zhicharnici i kompleksi hoteli vo poznati svetski ski-centri, go posetil Mileniumskiot krst i bil voodusheven od hristijanskiot simbol i od negovata mestopolozhba. Avstriecot i’ ponudil na Fondacijata Mileniumski krst, pokraj izgradbata na zhicharnicata i na restoranot, da gradi i eliten hotel na zemjishteto shto se naogja do krstot, a e sopstvenost na Makedonskata pravoslavna crkva.
"Nie predviduvavme na toj prostor da gradime konaci, no i idejata za hotel e odlichna. Ponudata na Avstrijcite e seriozna, no nema da dogovarame vo chetiri ochi, zashto Gospod kje ne’ kazni. Kje raspisheme tender i firmata shto kje ponudi najdobar proekt kje stopanisuva so Krstot. Bidejkji toa e mnogu profitabilna investicija, ja razgleduvame mozhnosta nie da ja gradime zhicharnicata. Vo momentov Ministerstvoto za transport i vrski i firmata INPUMA go izrabotuvaat proektot za zhicharnicata i, ako ne e premnogu skap i ako uspeeme da dobieme pari od Vladata, mozhno e zhicharnicata da ne ja dademe pod koncesija”, veli pretsedatelot na Fondacijata Blagoja Dojchinovski.
Vo momentov ekipi od EMO - Ohrid na Mileniumskiot krst rabotat na postavuvanje svetlo na stolbovite i na plochata. Po dvaesetina denovi kje pochne i montiranjeto na liftot vo sredinata na krstot, shto se izrabotuva vo Grcija. Iako od Fondacijata najavija deka patot do Krstot kje pochnat da go gradot kon sredinata na mart, gradezhnite raboti ne se pochnati. Dojchinovski objasnuva deka docnat so izgradbata na patot zatoa shto baraat donacii od domashnite gradezhni firmi. "Patot chini mnogu, i zatoa baravme donacii od nashite gradezhni firmi. Nekolku firmi se podgotveni da ni doniraat tampon, nafta i bitumen i do krajot na mesecov kje pochneme so gradezhnite raboti”, veli Dojchinovski. (Vest)

BRANKO CRVENKOVSKI:
Gruevski forsira konfrontacija!

◊ Zlite jazici velat deka vo posledno vreme na sekoj nachin se obiduvate da vlezete "vo agenda”, za da go popravite Vashiot rejting koj, spored istrazhuvanjata na IRI, se dvizhi megju 2 i 3 otsto. Dali e toa tochno?
- Zlite jazici ne se bash nekoj referenten izvor na koj mozhete da se povikate. Meu drugoto, niv gi narekuvaat zli i zatoa shto nivnata namera ne e da gi analiziraat rabotite na objektiven nachin, tuku da konstatiraat so odnapred zacrtana cel. Jas samo na odgovoren nachin ja vrsham funkcijata shto mi ja doverija gragjanite na Republika Makedonija. Nastojuvam postojano da go pravam najdobroto shto mozham i umeam. Shto se odnesuva do istrazhuvanjeto na IRI, takov podatok kakov shto naveduvate apsolutno ne postoi. Tochno e deka na edno prashanje samo 23 otsto od anketiranite smetaat deka bi trebalo povtorno da bidam izbran na funkcijata pretsedatel. Se razbira, lichno ne sum zadovolen so toj procent i bi sakal da bide povisok. No, serioznoto angazhiranje vo politikata ne e, da upotrebam sportski termin, sprinterska disciplina, tuku maraton. Megjuvreminjata na etapite se bitni kako indikatori, no edinstveno shto vredi na krajot e krajniot rezultat.
◊ Nashiot politichki sistem e dizajniran taka shto neminovno gi upatuva na sorabotka shefot na drzhavata i shefot na vladata. Za zhal, vo ovoj moment, namesto kohabitacija glavno sekoj shefuva na svoj nachin. Koj e vinoven za toa?
- Zhalam za toa shto imame takva situacija. Toa ne e dobro za nikogo, pred se’ ne e dobro za Republika Makedonija i za nejziniot megjunaroden ugled. Ako vekje me prashuvate koj e vinoven za toa, sakam da ve potsetam deka jas ne sum toj shto ne go priznava premierot, tuku obratno. Ne ja bojkotirav jas parlamentarnata sednica za izborot na vladata, tuku premierot, negovite ministri i pratenicite od negovata partija ja bojkotiraa sednicata na Sobranieto na Republika Makedonija koga jas go imav godishnoto obrakjanje. Ne gi odbiv jas vladinite, tuku premierot gi odbi moite predlozi za ambasadori. Gruevski od prviot den ja forsira konfrontacijata so institucijata pretsedatel na drzhavata. Za motivite mozham samo da pretpostavuvam, no posledicite se evidentni. Ochigledno e deka gospodin Gruevski se’ ushte go nema naucheno i razbrano vistinskoto znachenje na zborot kompromis vo politikata, bez shto kje mu bide mnogu teshko da stane uspeshen premier. Od moja strana i ponatamu ostanuva podgotvenosta za celosna sorabotka vo interes na gragjanite i vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.
◊ Gospodine Crvenkovski, dali go spodeluvate vpechatokot deka Makedonija opasno zaostanuva vo procesot na evrointegraciite? Vekje ne se ni zboruva za datum za pochetok na pregovite so EU, a stanuva se’ poizvesno deka Hrvatska vo 2008 godina ekskluzivno kje bide pokaneta za chlenstvo vo NATO.
- Za zhal, moram da se soglasam so takvata ocena. Samo pred edna godina beshe sosem realno ochekuvanjeto deka vo 2007 godina kje gi pochneme pristapnite pregovori so EU. Denes vekje se problematizira takvata mozhnost i za 2008 godina. Posebno me zagrizhuva toa shto, namesto celosno da se fokusirame na sopstvenite propusti i slabosti i da napravime se’ za vo shto pokratok rok da gi nadmineme, pochnuva da se kreira nekakva alibi-klima od tipot Evropa ne ne’ saka, Brisel e neprincipielen, shto i da napravime - isto ni se fakja, nekoj ne’ kodoshel vo Brisel i slichno. Shto se odnesuva do NATO, situacijata e neshto podobra, pred se’ poradi se’ ushte silniot stav na Vashington deka vo 2008 godina treba da se upati pokana za chlenstvo do trite zemji od Jadranskata grupa. Se razbira, toa ne e neshto shto ne mozhe da se promeni i tokmu zatoa vo pretstojnite shest-sedum meseci treba da napravime se’ za da im dademe dopolnitelni argumenti na nashite prijateli i poddrzhuvachi vo Alijansata.
◊ Kako ja objasnuvate ogromnata razlika megju Vashiot rejting i rejtingot na Nikola Gruevski?
- Visokata poddrshka shto vo ovoj moment ja imaat premierot i negovata partija ne e rezultat na dosega srabotenoto, tuku na golemite nadezhi deka neshto doprva kje se sraboti. Kako rezultat, megju drugoto, i na permanentnata mediumska kampanja od strana na vladata, gragjanite sega ochekuvaat konkretni i vidlivi rezultati za prashanjata shto najmnogu gi zasegaat, kako shto se vrabotuvanjeto, povisokiot standard, namaluvanjeto na siromashtijata... Segashnava situacija po malku lichi na psiholoshki naduena berza, kade shto akciite na kompaniite rastat bez kakva bilo realna prichina, samo vrz osnova na nadezhite deka mozhe brzo i lesno da se zaraboti. Se razbira, takvata psiholoshka, vo dadenava situacija politichko-populistichka piramida, ne mozhe da trae neogranicheno. Ako nema realni, konkretni i vidlivi rezultati, porano ili podocna realnosta ja pobeduva iluzijata, a cenata za zagubenoto vreme i za potroshenite chekori mora da se plati.
◊ Neodamna Utrinski vesnik, koj vazhi za dobro informiran za prigodite vo vasheto opkruzhuvanje, najavi deka vo 2009 godina kje se povlechete od politikata. Dali e toa tochno?
- So ova intervju so vas, sega i vashiot vesnik kje bide "dobro informiran”. Do slednite pretsedatelski izbori vo 2009 godina ima ushte celi dve godini. Toa e premnogu dolg period za da mozham vo ovoj moment da donesam definitivna odluka. Ova e period vo koj glavna grizha i preokupacija mi e da ja opravdam doverbata na gragjanite na Republika Makedonija na najdobar mozhen nachin.
(Delovi od intervjuto Nema plan B, ima samo plan EU, vo Shpic)

VLADATA GO USVOI PREDLOG-ZAKONOT ZA SPRECHUVANJE SUDIR NA INTERESI
Kje go krkaat svatovite!
Drzhavnite sluzhbenici ne smeat da primaat podaroci povredni od 50 evra, pari, hartii od vrednost, zlato, nakit i drugi skapoceni predmeti. Istragite za toa dali nekoj sluzhbenik primil podarok ili mito i so toa se korumpiral kje bidat tolku detalni shto kje se proveruvaat site bliski i podalechni rodnini do chetvrtoto koleno na osomnicheniot sluzhbenik! Kje se proveruvaat duri i vonbrachnite partneri i svatovite, ako ima somnevanje deka niv i sluzhbenikot gi povrzuva nekakov zaednichki korupciski interes.
Ova go predviduva predlog-zakonot za sprechuvanje sudir na interesi shto go usvoi vladata na maratonskata sednica shto traeshe do pet chasot nautro. Zadolzhena za sproveduvanje na zakonot kje bide Drzhavnata komisija za sprechuvanje na korupcijata. Spored predlog-zakonot, za prekrshuvanje na zakonot se predvideni opomeni, javni opomeni i razreshuvanje od funkcijata, vo zavisnost od toa kolku e narusheno izvrshuvanjeto na nadlezhnostite i sluzhbenite ovlastuvanja so primanjeto na podarokot.
Vo predlozheniot tekst na predlog-zakonot e proshirena listata na licata shto kje se analiziraat vo korupciskite sluchai. Kje se proveruvaat soprugite i sopruzite na sluzhbenicite ili nivnite vonbrachni partneri, nivnite rodnini do chetvrtoto koleno, posvoitelite i posvoenicite na sluzhbenikot, svatovskoto srodstvo do vtor stepen i drugi lica za koi vrz nekoja osnova opravdano mozhe da se smeta deka megjusebno gi povrzuva nekoj interes so sluzhbenoto lice, objasnuvaat od vladata. Predlog-zakonot naskoro kje im se dostavi na pratenicite vo Sobranieto koi treba da go odobrat negovoto stapuvanje vo sila. (Vest)

NA BERZATA SE URIVAAT REKORDI
Za tri meseci "svrteni” 81 milion evra!
Na Makedonskata berza za hartii od vrednost vo prvite tri meseci od godinava e realiziran rekorden promet od nad 81 milion evra, shto e za okolu 60 procenti povekje vo sporedba so istiot period lani. Najgolem promet na Berzata e registriran vo mart, koga bea svrteni okolu 45 milioni evra. Vo poslednata nedela od mart Berzata objavi deka e zabelezhan troen rekord - najgolem broj trguvanja, najgolem promet i najgolem porast na berzanskiot indeks. Direktorot na Makedonskata berza Ivan Shteriev veli deka zgolemeniot promet se dolzhi na celokupniot razvoj na makedonskata ekonomija, no i na se’ pogolemiot broj fizichki lica koi kupuvaat akcii namesto da go investiraat kapitalot vo banki i vo nedvizhnosti. Berzanski eksperti velat deka prometot e zgolemen i poradi interesot na stranskite investicioni fondovi koi se’ povekje se zainteresirani za vlozhuvanje vo nashite kompanii. (Vecher)

KUMANOVO
Zavrsheni srednoshkolci masovno odat vo Avganistan i vo Irak
Sekoj mesec grupi od po desetina momchinja od Kumanovo so shtotuku zavrsheno sredno obrazovanie dobivaat patni dokumenti i odat vo Hjuston, vo SAD. Po izvrshenite detalni pregledi i proverki, ottamu odat vo Irak i vo Avganistan, vo nekoja od tamoshnite logistichki bazi na amerikanskata kompanija Braun i Rut, koja gi opsluzhuva voenite edinici na SAD i na nivnite sojuznici. Za razlika od pred nekolku godini, koga kompanijata regrutirashe vo Kumanovo rabotna sila od povozrasnata populacija, vo poslednive meseci se’ pochesto zaminuvaat i mladi momchinja od 18 do 22 godini, koi od razlichni prichini se sprecheni da studiraat ili da se vrabotat vo svojata rodna sredina, a pomalku ili povekje dobro gi vladeat angliskiot jazik i kompjuterskata tehnika.
"Vo najdobar sluchaj vo Kumanovo mozhe da se vrabotite kako kelner vo nekoja kafeana, i toa na crno, i da mu bidete sluga na gazdata za dzheparlak od chetiri do shest iljadi denari”, veli 22-godishniot Bojan M., koj ima pokana denovive da se javi vo Hjuston. "Bez volja go pushtame deteto vo Avganistan, no ne mozheme ni da go zadrzhime, zashto mnogu negovi vrsnici i drugari se tamu i postojano mu prakjaat poraki po mobilen deka rabotata ne im e teshka i deka dobro zarabotuvaat”, velat roditelite na 23-godishniot Nenad K.
Kumanovcite koi povekje godini se angazhirani od kompanijata Braun i Rut vo Avganistan mesechno zarabotuvaat megju 4.500 i 8.000 amerikanski dolari. Kako shto velat, vo Makedonija tie pari ne mozhat da gi zarabotat ni za sto godini. Za nekolku godini rabota vo Avganistan - kako gotvachi, kelneri, vozachi, elektrichari ili kompjuterdzhii - uspevaat da kupat stan ili kukja vo Kumanovo, da dojdat do luksuzen avtomobil i na podolg rok materijalno da go obezbedat svoeto semejstvo. Mislenjata za ovaa sovremena pechalbarska treska vo Kumanovo se podeleni. Nekoi mislat deka populacijata vo cvetot na mladosta se prakja vo opasni voeni podrachja, a drugi velat deka svetot e globalno selo i deka rabota kje se bara tamu kade shto ima i kade shto dobro se plakja. Kako shto stojat rabotite vo poslednive godini, mladite kumanovci masovno se opredeluvaat za vtorata opcija.
Inaku, vo Kumanovo i vo Makedonija nema sluzhba shto kje dade podatok za toa kolku mladi lugje momentalno se na rabota vo Irak i vo Avganistan, a ushte pomalku za toa kolkumina mechtaat da dobijat pozitiven signal od Hjuston. (Utrinski vesnik)

VLADATA JA ZGOLEMI PODDRSHKATA ZA AGRAROT ZA POVEKJE OD TRIPATI
Zemjodelcite kje se omrsat so 20 milioni evra
Zemjodelcite godinava kje dobijat rekordni 20 milioni evra od budzhetot vo vid na stimulacii za razvoj na nivnoto proizvodstvo. Vladata reshi za povekje od tripati da ja zgolemi drzhavnata poddrshka za individualnite proizvoditeli vo sporedba so lani. Programite preku koi kje se dodeluvaat parite se vekje usvoeni, a zemjodelcite treba da gi dobijat sredstvata najdocna do letovo. "So ovie merki na poddrshka zemjodelstvoto treba da prerasne vo kluchen sektor, vo koj kje se otvorat novi rabotni mesta i kje se producira dopolnitelna vrednost. Kje nastojuvame da gi zgolemuvame subvenciite se’ do vleguvanjeto na Makedonija vo Evropskata unija, zashto otkako kje staneme chlenka na Unijata kje bide nevozmozhno da se pravi toa”, veli vicepremierot Zoran Stavrevski. (Spored Vecher)

EKSDIREKTOROT NA ESM IMA STOTICI ILJADI DOLARI
Lazarov nedostapen za da kazhe dali ima smetki vo stranski banki
Direkcijata za sprechuvanje na perenje pari vo juni minatata godina dobila dopis od edna od ungarskite banki deka eksdirektorot na Elekstrostopanstvo na Makedonija Pande Lazarov e nivni shtedach, velat za TV A1 izvori od direkcijata. Tie tvrdat deka poseduvaat dokument shto ja potvrduva nerezidentnata smetka na Lazarov koja poteknuva od 1996 godina. Togash mu bile isplateni chetiripati po 111.771, ili vkupno 447.084 amerikanski dolari. Uplatite prodolzhile i vo 1998 godina, koga na smetkata pristignal priliv od 299.999 dolari. Naznakata bila isplata na konsultantski uslugi od Kina za pregovorite okolu gradbata na hidrocentralata Kozjak. Spored podatocite shto Ungarcite gi ispratile do direkcijata, parite lezhele na taa smetka do 10 fevruari 2006 godina. Togash na zhiro-smetka vo Bajerlanders bank, vo Germanija, se prefrleni 511.544 dolari. Iako dopisot e dobien vo juni, Direkcijata go izvestila Obvinitelstvoto pred dve sedmici. Velat deka prethodno sluchajot bil zatvoren od nerazjasneti prichini. Informacijata ja objavile otkako im stignala potvrdata od ungarskata banka.
Lazarov i ponatamu e nedostapen da odgovori na tvrdenjata od Direkcijata za sprechuvanje na perenje pari deka ima otvoreno smetki vo ungarskata i vo germanskata banka, a na niv stotici iljadi amerikanski dolari. Ne beshe ni vo negovata kancelarija vo ELEM, kade shto raboti kako sovetnik na direktorot. Za vesnikot Vreme Lazarov go iskomentira celiot sluchaj so zborovite: "Toa se detski raboti!”
Vo Elektrani na Makedonija se ograduvaat - ne sakaat da komentiraat se’ dodeka istragata ne zavrshi. Preku mediumite sluchajot go sledi i Antikorupciskata komisija, koja na sednicata vo vtornik mozhe da reshi da raboti na sluchajot. Direkcijata potvrdi deka vo ungarskata banka nekolkupati vo 1996 godina na smetka na Lazarov legnale rechisi 450.000 dolari. Toa se povtorilo vo 1998 godina, koga na smetkata imalo priliv od 300.000 dolari, so naznaka za konsultantski uslugi od Kina za gradbata na hidrocentralata Kozjak, shto e blizu 750.000 dolari. Izveduvach na Kozjak beshe kineskata firma Hainen, izbrana tokmu vo vremeto koga Lazarov beshe direktor na ESM. Zasega policijata miruva. Od Oddelenieto za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata vo Obvinitelstvoto izjavuvaat deka oficijalen predmet nema. Ima soznanija shto doprva kje gi istrazhuvaat. (TVA1)

MAKEDONCITE OD MALA PRESPA SE KAAT ZA TOA SHTO SE PRESELILE VO TATKOVINATA
Zhivot megju muvlosani dzidovi
Golemo bushavo crno kuche lezhi srede gjubrishte. Se shiri smrdea od nasobranite kjesi, ama toa kako da ne mu prechi. Se peche na sonce i mrzelivo ne’ poglednuva dodeka pominuvame pokraj nego. Od levata i od desnata strana na gjubreto veselo trchaat deca, zacrveneti od proletnoto sonce i ispoteni od igrata. "Koi ste vie?”, ljubopitno prashuvaat i se sobiraat okolu nas. Gi ima okolu pet-shest. Decata na Makedoncite od Albanija se rodeni tuka. Nivnite roditeli vekje 17 godini se izbegani od Mala Prespa. Doshle vo Makedonija za podobar zhivot, ama sonot ne im se ispolnil. "Stopati se pokajavme”, veli pedesetgodishnata Afrodita Trpkovska. Zaedno so ushte pedeset drugi semejstva, taa zhivee vo mestoto Carina pokraj Prespanskoto Ezero. Objektite vo koi shto se smesteni Makedoncite od Albanija nemaat vrati. Od starite zgradi otkornati se vleznite drveni porti. Polovina od prozorcite vo hodnikot nemaat staklo, pa shiba provev od site strani. Dzidovite pokraj skalite shto vodat kon vtoriot kat se muvlosani. Vlagata gi razjala.
"Selanite shto ostanaa vo Albanija podobro se snajdoa. Sega vo selata tamu nema vekje mladi. Site se zaminati vo Grcija, vo Italija ili vo Amerika na rabota. Nie ovde presedovme 17 godini piknati vo edna soba. Do pred 3-4 godini nemavme ni lichni karti. Na decata shto gi rodivme vo Makedonija togash ne im davaa drzhavjanstvo. Vo izvodite im napishaa deka se rodeni vo Albanija, iako site se rodeni vo Bitola. Sega taa greshka e popravena”, velat Makedoncite od Mala Prespa. Vo ovie godini vo Makedonija im se rodile 80 deca.
Nadvor - sonce, zelena treva, borova shuma i prekrasno ezero. Vnatre - zasmrdeni klozeti, muvlosani dzidovi, propadnati tavani. Vo sobata na Afrodita ima dva kreveta shto gi dobila od bratuchetka i’ od Skopje. Televizorot go dobila od tetka i’, a kjebinjata i jorganite od druga bratuchetka. Celata soba e naredena so ikoni i so verski kalendari. Na edniot dzid e zakacheno improvizirano kandilo. Shishe od apchinja napolneto so maslo i so protnat fitilj gi osvetluva likovite na Isus Hristos i na Bogorodica. "Samo Gospod shto kje dade, toa kje bide za nas”, veli Afrodita i gleda kon ikonite. Taa strahuva deka kje ostanat na ulica sega, koga kompleksot kade shto se smesteni go kupil stranski investitor. "Ni rekoa deka Portugalcite shto go kupija mestovo sakaat da gradat od juni i deka nas kje ne’ isteraat. Se zboruva deka imaat vo plan da ni napravat nekakvi kukjarki, tuka vo blizina, kaj Stenje, ama ne znaeme. Taka ni reche gradonachalnikot na Resen Dimitar Buzleski, ama nekako mnogu se razvleche rabotava. Um nemame vo glavite - shto kje pravime”, kazhuva rastrevozheno zhenata.
Semejstvoto na Afrodita zhivee vo edna soba. Banjata im sluzhi i kako kujna. Tamu se banjaat, tamu gi mijat i chiniite za jadenje. Shporetot za gotvenje im e staven nadvor, na balkonot. Koga vrne dozhd site se grabaat za sajlite i trchaat vo klozetite, zashto starata kanalizacija im go vrakja celiot izmet.
"Kje odime vo Carev Dvor i kje chekame pokraj nekoj kamion da ne’ zemat za rabota. Kje visime, kje visime i na krajot nema rabota. Ama shto da pravime, mazhot ne e za doma”, kazhuva chovekot. Vo hodnikot pokrivot propadnal. Zjaat trskite shto nekogash bile staveni na plafonot. Rachno izlupena greda potpira eden del od tavanot, zashto toj popushtil i rechisi im se urnal vrz glavite na lugjeto. Sami go namestile, zashto nemale drugo chare.
Pokraj nas vo hodnikot pominuva edno dete so kallivi chizmi do kolena. Toplo ne’ pozdravuva. Kluchot od vratata, vrzan na vrvka, si go nosi obesen na vratot. Vratite od sobite ne se zatvoraat ubavo. Zjaat cel prst. Nekoi nemaat ni kvaki. Na mestoto kade shto nekogash imalo kvaka sega ima cela dupka, pa ako se navednesh, niz nea kje ja vidish celata soba na begalcite. Vratite gi drzhi zaaklucheni samo katanecot na rezeto.
Vo hodnikot se naredeni plastichni shishinja. Na sonce great voda. Namesto staklo, na prozorecot vo hodnikot e zalepen najlon.
"Chichko, chichko, ajde da ne’ slikash kako igrame topka”, radosno vikaat decata po nashiot fotoreporter. I se mestat pred objektivot, pravat grimasi. Poveshtite se obiduvaat da ni go privlechat vnimanieto so pirueti i gimnastichki dzvezdi. Devojchinjata, pak, vo nedostig na igrachki, se snashle so stara medicinska dokumentacija. Igraat doktorki so lekarski kartoni i recepti. Gi nashle vo eden kredenec isfrlen vo hodnikot. Isprani detski chevli, patiki i alishta se sushat naredeni na sonce pokraj prozorcite.
I nadvor povtorno sonce i smrdea od rasturenoto gjubre. Nikoj ne go sobira i ne go nosi na deponija. Samo ednash imalo nekoja stranska donacija so koja trebalo da se raschisti gjubrishteto, ama zavrshila neuspeshno. Natovarenite kamioni svrtele eden krug okolu kompleksot i pak im go vratile smetot na begalcite. Zbuneti, ottogash lugjeto gi gorat otpadocite. Zvuci od klopotarci se razlevaat po dvorot. Kozi vrzani so ortomi pasat treva pod edno drvo. "Kozi ima tamu kade shto ima siromashtija”, veli edna stara pogovorka. (Vest)

DRAMA PRED GRADSKATA BOLNICA VO SKOPJE
Se zadushuvashe, a ne mu pomagaa
Nieden od dezhurnite lekari i sestri ne izleze da mu pomogne 59-godishniot Rasim Mimishi od Shuto Orizari, koj dobi napad na astma i padna na trevnikot pred Gradskata bolnica vo Skopje. Rasim, koj boleduva od hronichna astma, pochna da se bori za vozduh i padna na trevata vo krugot na bolnicata. Reporerot na Vest beshe svedok na dramata shto rechisi polovina chas traeshe pred Gradska, vo centarot na gradot. Otkako vidoa deka ne mozhat samite da mu pomognat, chlenovite na negovoto semejstvo pobaraa pomosh od dezhurnite ekipi vo bolnicata, no nitu edna od negovite dve maloletni kjerki ne mozheshe da pomine pokraj vratarot, a kamoli da dojde do nekoj doktor ili sestra. Petnaesetina minuti tie go molea vratarot da vikne lekar, ochajni trchaa de nakaj bolniot tatko de nakaj vratata na bolnicata, no nikoj ne izleze da gi soslusha.
Dodeka Rasim se boreshe za zhivot dvaesetina metri oddalechen od vratata na bolnicata, nieden od doktorite i sestrite ne sakashe da izleze i da mu ukazhe pomosh. Pomogna eden policaec, koj vleze vo bolnicata i pobara od vrabotenite da im dadat na devojchinjata na Rasim bolnichka kolichka za da go trgnat od trevnikot. Otkako sami so trchanje ja isturkaa kolichkata do trevata, zaedno so svojata majka i so ushte eden vozrasen chovek go krenaa i go natovarija Rasim na kolichkata, pa go odnesoa do vratata na Gradska bolnica.
Direktorot na Gradska bolnica Viktor Kamilovski ne beshe dostapen za izjava. Zamenik direktorot na bolnicata d-r Jasminka Chabukovska prvo demantirashe deka takvo neshto se sluchilo vo nivnata bolnica, a potoa samata se javi i reche deka Mimishi go primila dezhurnata ekipa vo prvata smena, mu bila ukazhana pomosh i bil prefrlen na Klinikata za kardiologija. (Vest)

OHRIDSKIOT GRADONACHALNIK TVRDI DEKA GO PRISLUSHUVAAT
Petrevski se plashi od bubachki vo kabinetot
"Vo kontinuitet vekje nekolku meseci imam osnovani somnevanja deka me prislushuvaat. Se somnevam deka e ozvuchen mojot kabinet vo opshtinskata zgrada, no i mojot telefon.Toa e svoeviden pritisok vrz mene i vrz moeto semejstvo. Koj go pravi toa - jas ne znam”, reche gradonachalnikot na Ohrid Aleksandar Petrevski. Toj ne saka da navleguva vo toa koj mu postavil prislushni uredi vo negoviot raboten kabinet, no veli deka ima soznanija deka nekoj go pravi toa. "Jas se reshiv da gi iznesam vo javnosta tie moi somnevanja, zatoa shto sakam da gi predupredam gragjanite shto doagjaat kaj mene ili razgovaraat so mene po telefon deka se’ shto kje kazhat, nekoj go snima. Toa go napraviv najmnogu zaradi niv”, kazhuva toj.
Za ohridskiot gradonachalnik pretstavuva iznenaduvanje toa shto po negovata izjava za lokalnite mediumi se oglasil portparolot na MVR. "Jas nikade ne rekov deka me prislushuva MVR, ne posochiv konkretna adresa. Denes kaj nas se zboruva za prislushuvanja od razlichni nivoa, ne znam vekje koj prislushuva. Jas samo alarmirav za ovaa pojava, a nadlezhnite sluzhbi neka go ispitaat celiot ovoj sluchaj”, pojasnuva Petrevski. (Vest)

UNESKO
Ohrid mora da se grizhi za kulturnoto nasledstvo

Ohrid ima obvrska da go chuva i soodvetno da se grizhi za kulturnoto i za prirodnoto nasledstvo, izjavi direktorot na UNESKO za strategisko planiranje Hans de Orvil. "Mnogu zemji vo svetot pravat se’ za da se najdat na listata na kulturno nasledstvo na UNESKO, a Ohrid i negovoto ezero vekje ja imaat taa privilegija. Zatoa, Ohrid ima obvrska soodvetno da se grizhi za kulturnoto i za prirodnoto bogatstvo i zatoa treba da im odolee na sovremenite predizvici i da ja zachuva svojata avtentichnost”, reche De Orvil pri posetata na manastirskiot kompleks Sveti Naum i na hramot Sveti Kliment na Plaoshnik. Toj najavi deka vo oktomvri vo Ohrid kje se odrzhi konferencija na verskite lideri od celiot svet i posochi deka toa e vistinsko mesto na koe kje se vodi duhovniot dijalog za mirot i za megjusebnoto razbiranje.

ISTRAZHUVANJE NA ZEMJODELSKI EKSPERTI
Vo veleshkata pochva ima desetpati povekje teshki metali od dozvolenoto
Kolichestvoto na teshki metali vo veleshkata pochva e desetici pati pogolemo od dozvolenoto! Olovoto, kadmiumot i cinkot se prisutni vo enormni kolichestva do 40 santimetri vo dlabochina na pochvata. Polovina od kolichestvoto teshki metali preku korenot na rastenijata se razgraduva vo zemjodelskite kulturi shto se odgleduvaat na obrabotlivite povrshini vo gradot.
Konsumirajkji gi tie rastenija, gragjanite se izlozheni na ogromni zdravstveni rizici. Ova go pokazhaa rezultatite od ispituvanjeto na pochvata na zemjodelskite eksperti.
Vo izminatava godina na dve parceli vo Veles tie go realiziraat proektot za dekontaminiranje na pochvata od teshkite metali - zasadija rastenija shto izvlekoa od zemjata i do 50 procenti od teshkite metali. "Proektot e uspeshen i vladata treba da go poddrzhi. Ako se napravi toa, kje se zgolemat i povrshinite na koi se sadat rastenijata dobitochna repka, kelj, bela detelina i lucerka. So niv kje se ischisti zagadenata pochva”, reche profesor d-r Tatjana Prentovikj.
Drzhavnite institucii zasega ne pokazhaa golema zainteresiranost za chistenjeto na pochvata vo Veles od teshki metali. Lani vladata dade samo 100.000 denari, a potrebni se milioni, velat ekologistite. Tie se isplasheni od mozhnoto restartiranje na veleshkata topilnica. (Vest)

Shumski plodovi od Mariovo vo Italija
Biznismenot Ilija Majstoroski kje nasadi malini, kapini, ribizli i borovinki na 15 hektari vo seloto Veprchani vo Mariovo. Majstoroski 15 godini zhivee vo Torino, Italija, a vo svojot roden kraj planira da investira 100.000 evra. "Eden struchnjak od Italija go oceni zemjishteto kako kvalitetno. Toj garantira maksimalna plodnost”, izjavi Majstoroski, koj planira da go zeme zemjishteto pod koncesija, za da mozhe esenva da go zasadi rasadniot materijal. "Prvite plodovi kje gi ochekuvam po tri godini. Bi trebalo prinosite da se dvizhat od 12 do 14 toni po hektar. Vo slednite godini kje razgovaram so nekolku firmi za zamrznuvanje na proizvodite. Prodazhbata e obezbedena vo Italija, glavno za mlechnata industrija”, veli Majstoroski. (Dnevnik)

SVETI NIKOLE PET GODINI BEZ VODA ZA PIENJE
Politichki problem?!
Ovoj mesec kje se navrshat pet godini otkako na svetinikolci vodata za pienje im beshe zabraneta za upotreba. Golgotata na 15.000 zhiteli od ovoj grad trae kolku shto traat i vetuvanjata deka problemot kje se reshi. Poraneshniot gradonachalnik Jordan Gjorchev tvrdi deka problemot e povekje politichki otkolku realen i deka filter-stanicata mozhe da mu isporachuva na gradot ispravna voda za pienje. Spored nego, celiot problem mozhel da se reshi so investicija ne pogolema od 20.000 evra. "Vo oktomvri 2004 godina, koga probno ja pushtivme filter-stanicata, Republichkiot zavod za zdravstvena zashtita izvrshi merenja na zdravstvenata ispravnost na vodata za pienje. Naodot beshe deka vo pogled na mikrobioloshkata i na fizichko-hemiskata ispravnost vodata mozhe da se upotrebuva. Sepak, za dobivanje konechna dozvola trebashe da se zemat ushte dve do tri mostri. Toa ne se napravi i pokraj mnogubrojnite baranja od nasha strana”, veli Gjorchev. Eksgradonachalnikot smeta deka vo celiot ovoj sluchaj, 15.000 zhiteli na Sveti Nikole stanale zalozhnici na politichki igri. "Vo mart 2005 godina imavme lokalni izbori. Vo predizborieto nekoj gi iskrshi novite difuzeri na ozonatorot vo filter-stanicata pred da se montiraat. So toj chin nekoj sakashe da se zabavi procesot, da se pokazhe i dokazhe deka togashnata lokalna vlast ne e sposobna da go reshi najvazhnoto prashanje za gradot, i filter-stanicata da se chuva kako predizboren adut na novite uchesnici vo izborniot proces, shto i se sluchi zashto site pretendenti na lokalnata vlast go postavuvaa reshavanjeto na ova prashanje kako najvisok prioritet”, veli Gjorchev.
Aktuelniot gradonachalnik Slobodan Danevski ni reche deka ne saka da shpekulira vo odnos na tvrdenjata na negoviot prethodnik za politichka vmeshanost vo procesite okolu svetinikolskata voda. "Mozham da zboruvam samo od momentot koga stanav gradonachalnik, odnosno za se’ shto prezemame za reshavanje na problemot. Germanskata vlada preku programata KARDS ne’ poddrzha so 500.000 evra shto kje se iskoristat za izgradba na glavniot cevkovod, dva rezervoara i trafostanica. Vladata raspisha tender za izveduvachi na rabotite na sedumte dupnatini i na vodovodnata mrezha. Se nadevame deka gradot kje dobie ispravna voda za pienje za pet do shest meseci”, veli Danevski. (Utrinski vesnik)

SHTEDACHITE NE SE OTKAZHUVAAT OD SVOITE PARI
TAT pred Antikorupciskata komisija

I pokraj toa shto pominaa povekje od deset godini od bankrotiranjeto na shtedilnicata i menuvachnicata TAT, shtedachite na ovaa propadnata shtedilnica se’ ushte ne se otkazhuvaat od svoite zagubeni shtedni vlogovi. Pokraj sudskata pravda shto "tatovci” ja baraat pred Osnovniot sud 2 vo Skopje, tie denovive ispratija i pismeno baranje so kriminalot vo TAT da se pozanimava i Antikorupciskata komisija, kako i nadlezhnite ministerstva.
Voedno, so prichinite za propagjanjeto na TAT i so svoite razmisluvanja za reshavanje na ovoj sluchaj shto povekje od edna decenija ja potresuva ne samo Bitola, tuku i Republikata, vo otvorenoto pismo shto go ispratija na nivnite adresi i do redakcijata na Bitolski vesnik, tie gi zapoznaa i premierot Nikola Gruevski, ministerot za pravda Mihajlo Manevski, ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska i Republichkiot sudski sovet.
Vo otvorenoto pismo shtedachite na TAT mu sugeriraat na premierot Gruevski deka, i pokraj toa shto vo predizbornata kampanja ne im vetil obeshtetuvanje, sepak, kako glasnogovornik na borbata protiv organiziraniot kriminal mora da se zalozhi za celosno rasvetluvanje na ovoj sluchaj i za realno obeshtetuvanje na shtedachite. "Sigurno Vi e poznato deka so propagjanjeto na TAT beshe izvrshen neviden grabezh od strana na mnogubrojni pretstavnici na instituciite na vlasta, koi smisleno ja gradea i ja propadnaa taa finansiska piramida. Za zhal, preku veshto montiraniot sudski proces, vo koj bea zemeni na dusha i nevini lugje, samo se svrte vnimanieto na javnosta, a voopshto ne se odgovori na prashanjeto kade otidoa parite na shtedachite”. (Bitolski vesnik)

Sonja Nikolovska tera biznis vo Skopje!
Sopstvenichkata na shtedilnicata i menuvachnicata TAT Sonja Nikolovska zhivee i raboti vo Skopje, ni javuvaat izvori na Bitolski vesnik. Spored nashite izvori, po izleguvanjeto od zatvor Nikolovska reshila da vleze vo nov biznis vo Skopje, kade shto kupila petosoben stan i luksuzno vozilo, a imala i lichen vozach. Inaku, spored informaciite shto gi dobivme, iako 3,5 godini beshe v zatvor a izminaa vekje celi 10 godini od propagjanjeto na shtedilnicata TAT, Nikolovska zhivee na visoka noga, moshne bogato i raskoshno. Imeno, taa dobro gi situirala i svoite dve deca. Na ednoto, koe studira vo Solun, mu kupila dzhip, a i na sinot shto studira na privaten koledzh vo Skopje mu kupila isto taka luksuzen avtomobil. Nikolovska uspeala da prodade nekoi od objektite shto bile na nejzino ime, a gi rasprodala i mashinite shto gi imala nabaveno za nejzinata pechatnica koja, za zhal ili za srekja, nikogash ne proraboti.
A za toa deka Nikolovska e "biznismenka” koja saka da zema a ne saka da plakja najdobra potvrda e toa shto taa, i pokraj mnogute pari so koi raspolaga, ne najde pari da go plati dolgot sprema drzhavata od okolu 300.000 denari, pa zatoa neodamna i’ bea konfiskuvani razni aparati (televizori, videorekorderi, sistemi, napravi za vezhbanje i relaksacija...) shto denovive kje bidat dadeni na javno naddavanje. I dodeka Nikolovska e na pat da sozdava nova svoja "imperija”, nekogashnata - shto beshe sozdadena od parite na shtedachite - vo golema mera se raspagja. Toa najdobro mozhe da se vidi od fotografiite na zgradata na Nikolovska vo Bitola, kade shto trebashe da bide smestena pechatnicata, koja bukvalno se raspagja.

PRED OTVORANJETO KONZULAT VO BITOLA
Srbite se skaraa za toa koj da stane konzul
Namesto da gi soedini, otvoranjeto na srpskoto konzularno pretstavnishtvo vo Bitola gi skara srpskite zdruzhenija vo Makedonija za toa koj da sedne vo konzulskata fotelja. Iako srpskata vlada vekje go izbrala bitolskiot biznismen i eksgradonachalnik Siljan Micevski za svoj pochesen konzularen prestavnik, Srbite se’ ushte vodat verbalen konflikt za negovoto naznachuvanje. "Barame idniot srpski konzul da bide ugleden i chesen Srbin. Micevski go predlozhi za konzul srpskiot ambasador vo Makedonija Zoran Popovikj, bez da gi konsultira srpskite asocijacii. Spored site normi konzulot go izbira Republika Srbija, no sepak se vrshat konsultacii so srpskoto malcinstvo”, reche pretsedatelot Dragisha Strahinjikj.
Od Zaednicata na Srbite velat deka se raboti za edna mala grupa lugje, koi ja krevaat celata vreva od lichni interesi. "Strahinjikj sakashe da stane konzul, a bidejkji toa ne mu uspea, sega pravi obidi da ja degradira lichnosta na idniot konzul. Nie go poddrzhuvame Micevski i, ako toj ne bide idniot konzul, kje go bojkotirame otvoranjeto na konzulatot. Toj e izbran poradi plodnata sorabotka shto ja imavme so nego od porano”, reche pretsedatelot Tomislav Zhugikj.
Micevski izjavi deka negoviot izbor lani vo dekemvri go odobrila srpskata vlada, a potoa i makedonskata. "Se ochekuva vo Srbija da se konstituira nova vlada, a idniot minister za nadvoreshni raboti da me naznachi za konzul”, reche Micevski.
Za Ministerstvoto za nadvoreshni raboti nema nishto sporno vo izborot na poraneshniot bitolski gradonachalnik za iden srpski konzul. "Dadena e soglasnost od makedonskata vlada vrz osnova na proverkite za negovata podobnost shto bea napraveni prethodno. Nemame nishto protiv, a dosega ne sme dobile pismo od nitu edno srpsko zdruzhenie shto se protivi na negoviot izbor”, reche portparolkata na MNR Shpresa Jusufi. (Dnevnik)

Efendi Ljata i sveshtenikot Spirkovski krshea veligdenski jajca
I na ovoj Veligden, kako i so vekovi prethodno, stareshinite na dvete verski zaednici vo Debar krshea veligdensko jajce, prodolzhuvajkji gi vekovnata verska tolerancija i sozhivotot shto gi krasat zhitelite od ova podrachje. Debarskiot muftija efendi Ruzhdi Ljata so svoi sorabotnici ja poseti Debarskata parohija, kade shto go precheka sveshtenikot Blagoja Spirkovski so chlenovi na Crkovniot odbor.
"Vo debarsko postoi tradicija na megjusebno chestitanje i poseta, i toa ne samo za praznici. Sme se pochituvale i kje se pochituvame”, izjavi efendi Ljata, dodavajkji deka dobrite odnosi se neguvaat i so stareshinstvata vo manastirite Sveti Jovan Bigorski i Sveti Georgij Pobedonosec. "Zemenite obvrski deka nie kje gi chuvame crkvite i manastirite, a pravoslavnite - dzhamiite, i ponatamu gi smetame kako zavet shto go pochituvame i kje go pochituvame, zashto Debar bil takov i taka treba i da ostane”, reche toj.
Zablagodaruvajkji se za posetata i za chestitkite shto mu gi upati efendi Ljata, debarskiot sveshtenik Spirkovski poracha deka tie shto sakaat da se ubedat vo verskata tolerancija, namesto da vrshat debati na televiziite, treba da dojdat vo Debar za da vidat i da se ubedat kako treba da se zhivee zaedno. (Utrinski vesnik)