New Page 1

AMW Archive   

 
New Page 2

Edition No

Edition No. 963
20 March 2007

Balkan   

Svet   

Sport   

English   

Zaednica   

Istorija   

Crna Hronika   

Zabava   

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
NAJNOVI VESTI
DA NE OSTANEME FIROMCI
Se sekjavate li na istoriskiot 9 april 1993 ili vekje go zaboravivte? Kje ve potsetam, togash ni se sluchi referencata i stanavme nova chlenka vo Obedinetite Nacii so privremenoto ime "Poraneshna jugoslovenska republika Makedonija". Teshko e da go prochitash, a ne da go izgovorish, ama zatoa mnogu lesno se adpatiravme na FIROM i si velevme "nema vrska, privremeno e ova". Ama ova privremenovo e tolku privremeno kje zaboravime koe ni e vistinskoto ime. Da ne bide po terkot "jas sum Kris", a koga kje go zaprashate koe mu e vistinskoto ime kje vi odgovori "Risto me vikaa stari kraj". Sega vie mislete mu ja so FIROMOV.
Da ja ostavime shegata na strana, vekje 122 drzhavi ja priznaa Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime, a Avstralija ostana vo 1993-ta. Prichini za toa ima mnogu (vidi go napisot od Ordan Andreevski na str. 32), no jas bi sakal da se osvrnam na nashata uloga da vlijaeme taa politika konechno da se smeni.
Premnogu raboti prepushtame na drugi, na popametni, na tie shto toa im e rabota ... Dokolku imashe takvo reshenie "tie" dosega milion pati kje ja zavrshea rabotata i Avstralija kje ja priznaeshe Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime.
Vreme e da se pogledneme v ochi i da napravime strategija so koja kje doprineseme da ni go trgnat "privremenoto" za da ne ni se luchi da zaboravime koe ni beshe vistinskoto. Grchkoto lobi denonokjno rovari, za razlika od nas koi sme vo dlabok son, no i mechkite se budat, zar ne.
Otkako pochna da raboti nashata veb stranica, postojano od SAD dobivame prashanja vo stil "Do kade ste so imeto?", "Shto chekate so imeto?" ... Se razbira na site vi e jasno shto sakaat da prashaat nashite Amerikanci, no jas, a veruvam nitu nekoj drug Makedonec vo Avstralija bi mozhel da odgovori na prashanja od ovoj vid. Vistinata e deka ne sme do nikade, tuku sme zanikade so nashiot odnos kon "referencata".
Po nekoja sluchajnost, minatata nedela, nekolkumina aktivisti mi se javija i bukvalno kako po dogovor prashuvaa shto se sluchuva so imeto. Si muabetevme kako po obichaj, no nikoj nemashe predlog za brzo reshenie. Zoshto? Nevzomozhno e da ochekuvame brzo reshenie dokolku ne prevzememe kakvi - takvi merki (lobiranje kaj lokalnite politichari, drzhavnite i sojuznite) vo taa nasoka. Reshenieto mozhebi bi doshlo preku nokj dokolku referencata se ukine vo njujork, ama za toa kako shto se dvizhat rabotite kje treba da prichekame.
Koga e taka, ne ni ostanuva nishto drugo tuku kako vo pochetokot na 90-tite od minatiot vek, site zdruzheni da pochneme da lobirame i da im stavime do znaenje na avstraliskite politichari deka pred slednite federalni izbori moraat da smetaat na nas. Da ne se lazheme, tie sekogash gledaat samo brojki, a vo momentov raskarani kakvi shto sme ne gledaat opasnost od nashiot glas. Znaat deka sekoj kje glasa "kako kje mu duvne". Imame dovolno vreme seto toa da go izmenime. Mozheme za nekoj mesec da gi zakopame "voenite sekiri" (posebno crkovnite) i da im stavime do znaenje deka makedonskiot glas kje odi onamu kade shto kje bideme pochituvani za toa shto sme, za toa koi sme, a ne za grupa na ovci na koi vodachite trgnale sekoj na svoja strana.
Vekje v sabota, Makedoncite vo Nov Juzhen Vels imaat mozhnost da ja "osetat vodata" davajkji go svojot glas na Partijata za chovekovi prava, chii lider Petar Brin, javno go pokrena prashanjeto za priznavanje na Republika Makedonija pod ustavnoto ime. Toa shto nekoj ne gi saka negovite sorabotnici od makedonsko poteklo ostavete go na strana. Vie ne mora da piete kafe so niv, toa e Vash lichen izbor, no glasajte za politikata na taa partija koja zastana vo odbrana na se makedonsko, pochnuvajkji od imeto pa se do pravata na Makedoncite vo porobenite delovi na Makedonija.
Bez razlika kako kje zavrshat ovie izbori vo NJV, nie morame da napravime nasha strategija pred federalnite izbori koi se ochekuva da se odrzhat do krajot na godinava. Obedineti kako vo 90-tite, Ve uveruvam shansite referencata da zamine vo istorija znachitelno kje ni se zgolemat.
***
Prvata pobeda koga e imeto vo prashanje na ovoj kontinent ja izvojuvavme vo sabotata koga na Svechenoto otvaranje na 12-to Svetsko prvenstvo na sportovi vo voda vo Melburn, Republika Makedonija beshe pretstavena pod ustavnoto ime.
Da se nadevame deka ne e daleku denot koga i Avstralija kje im se pridruzhi na zemjite koi ja priznaa Republika Makedonija so nejzinoto edinstveno ime - Republika Makedonija.
Za da se sluchi toa, potrebno e site da pochneme da deluvame vo taa nasoka.
Vash,
Ljupcho Stankovski
Partijata za chovekovi prava na Nov Juzhen Vels - shansa i perspektiva za Makedoncite
DA GO DADEME SVOJOT GLAS NA PRAVO MESTO
A ko gi prashate stranskite drzhavjani osobeno diplomati, politichari, pravnici, istorichari, uchiteli, profesori, lekari, sluzhbenici... lugje od razlichni profesii, ne samo od drzhavite od zapadnata hemisfera, tuku i od celot svet: shto mislat - "Koi se Makedoncite i koja e Makedonija"?.
Pogolemiot broj od niv, kje odgovorat, na ova prashanje, deka navodno Makedoncite se Grci i deka navodno Makedonija e vo Severna Grcija! Ostanatite znaat tochno koi se Makedoncite i koja e Makedonija.
Tie isto taka znaat za deneshnite problemi so koi se soocheni Makedoncite i Republika Makedonija. Za tie koi znaat, kje se prashame: "Zoshto ne zastanat na nasha strana i zoshto ne se izborat za priznavanje na nashata nacionalnost i suverenost, vo avstraliskite politichki partii, koi se na vlast ili vo opozicija? Ili, vo svoite obrazovni institucii, vo svoeto sudstvo, vo dnevnite pechateni i elektronski mediumi? Zoshto seto toa shto go nabroiv, ne doagja na razgleduvanje ili na reshavanje vo evropskite tela - Evropskata unija, Evropskiot parlament, ili vo najvazhnite prestavnichki tela na Obedinetite Nacii, kako vo Generalnoto sobranie?
Spored moi procenki, odgovorot na gornoto kje go najdeme, vo toa shto site tie se sluzhat so zastareni evidencii i falshlivi fakti, koi gi imaat doneseno nivnite pretci vo minatoto. Tie "fakti" za makedonskata istorija, se nevistiniti zaradi lichni i politichki interesi na golemite sili koi ja oformija grchkata drzhava vo 1820-te godini, za prv pat vo istorijata.
Se postavuva ushte edno prashanje: "Dali nema drugi podatoci, istoriski fakti ili artefakti koi i odat vo prilog na vistinata za Makedoncite i na Makedonija"? Vednash da recham so gordost, deka ima dovolno, za sekoj od spomenatite profesii i institucii, vo zapadnata hemisfera, pa i vo celiot svet. Koga e taka, zoshto tie podatoci i fakti ne se plasiraat-dostavuvaat i prezentiraat na tie shto treba da gi imaat? Nitu oficijalnite organi i tela na Vladata na Republika Makedonija, nitu nevladinite organizacii (vo koi spagjaat i organizaciite za chovekovi prava, nacionalnite makedonski organzacii, makedonskite zaednici pri drzhavite i gradovite na Avstralija i drugi tela i asocijacii) iako gi imaat uslovite, ne go pravat toa dostavuvanje-prezentiranje. Koi se prichinite, sami mozhete da zakluchite. Ne mislam deka nemaat dovolno kadar ili nemaat barem minimalni sredstva za toa! Jasno e deka nemaat inicijativi, nemaat dovolno informacii, za da dojdat do adresi, kade da gi prakjaat kusite sodrzhini na istoriski knigi, knigi, broshuri, specijalni izdanija..., vo koi ima stotici novi fakti kako od mitoloshki, taka i od nauchen karakter. Seto toa mozhe lesno da se najde i naracha, kako od individualci, taka i od grupi, preku izdavachki kukji i pechatnici, od makedonski i stranski avtori. Najtochni istoriski pishuvanja, so fakti, shto se koristeni od antichki dela na avtori od grchko poteklo, od makedonsko ili evrejsko poteklo, ili od drugi nacionalni koreni, a koi datiraat od poslednata dekada, osobeno od vremeto na obnovuvanjeto na makedonskata drzhava, Republika Makedonija od 1991 godina.
Ako nie nekolku milioni Makedonci, kako vo Makedonija, taka i vo dijasporata, ne mozheme da gi nabavime potrebnite istoriski materijali-knigi, napisi i spisanija i ako ne mozheme da gi vrachime, na site tie gorni makedonski prijateli i lichnosti od razlichni profesii, od koi zavisime, a se megju nas, vo zapadnata hemisfera, togash toa kje go stori, mozhebi na pouspeshen nachin, novata Partija za chovekovi prava na gospodinot Piter Brin.
Janko Tomov (jtomovZhbigpond.net.au)
Glasajte za HUMAN RIGHTS PARTY
GLASAJTE ZA PRAVATA NA MAKEDONCITE
Na izborite vo Nov Juzhen Vels, na 24ti mart 2007, Mekedoncite vo Avstralija za prv pat mozhat da glasaat za partija koja pravilno kje gi zastapuva nashite prava i interesi, bez vlijanie od onie koi sakaat da go zadushat Makedonskiot identitet. Human Rights Party (Partija za chovekovi prava) e prva i edinstvena Avstraliska partija chij Pratenik, Peter Breen:
1. Od Parlamentarna govornica ja povika Avstralija da ja priznae Republika Makedonija pod ustavnoto ime i da ne go upotrebuva navredlivoto ime FYROM;
2. Od Parlamentarna govornica ja osudi direktivata na Avstraliskata vlada za preimenuvanje na Makedoncite vo Slavo-Makedonci i ja povika Avstralija oficijalno da se izvini za takvoto prekrshuvanje na nashite chovekovi prava;
3. Od Parlamentarna govornica Privleche vnimanie kon nepravdite vrz Makedonskiot narod napraveni po podelbata na Makedonija megju Grcija, Srbija, Bugarija i Albanija i ja povika Avstralija da gi pritisne tie drzhavi da prestanat da gi prekrshuvaat chovekovite prava na Makedoncite;
4. Gi poseti obespravenite Makedonci vo Egej, Pirin i Mala Prespa i ja poddrzhuva nivnata borba za chovekovi prava;
5. Na Parlamentot mu podari tradicionalna Makedonska drvorezba, koja denes stoi vo kancelarijata na Pretsedatelot na Parlamentot na Nov Juzhen Vels kako odraz na drevnata Makedonska kultura;
6. Gi osuduva nepravdite koi se pravat od strana na Hashkiot tribunal protiv poraneshniot Minister za vnatreshni raboti na Republika Makedonija, Ljube Boshkoski.
Human Rights Party ima mnogubrojno Makedonsko chlenstvo i chetvorica Makedonci na kandidatskata lista za pratenici: Miki Nikolovski, Boshko Veleski, Suzana Panovska i ljupcho Popovski.
Ako osvoime pratenichko mesto, kje barame pogolema drzhavna poddrshka za da se zachuvaat Makedonskiot identitet, jazik i kultura vo Avstralija, kako i pogolema socijalna pravda i ednakva zashtita na chovekovite prava na site Avstraliski gragjani, vkluchuvajkji gi rabotnichkite prava, pravata na roditelite da dobijat plateno slobodno vreme od rabota za da se grizhat za svoite novorodenchinja, pravoto na kvalitetno obrazovanie vo site delovi na NJV i pravoto na kvalitetna drzhavna detska grizha.
Sega e vreme Makedoncite vo Nov Juzhen Vels da gi ostavat nastrana site nesoglasuvanja koi ne delat i da glasaat za toa shto ne obedinuva. Na golemiot glasachki list za Legislative Council, glasajte za Human Rights Partdz, na desnata strana na gorniot del od listot. GLASAJTE ZA PRAVATA NA MAKEDONCITE!
Napishano od Gjorgji Nikolovski, vo ime na Human Rights Party
MAKEDONCITE DA GLASAAT ZA MAKEDONSKI PRATENICI
NA DRZhAVNITE IZBORI VO NOV JUZhEN VELS DA GLASAME ZA LILI GEShTAKOVSKA
Po rechisi chetiri godini glasachite vo Nov Juzhen Vels kje treba da go iznesat mislenjeto i ja izberat najpogodnata partija i vodach na drzhavata. Se razbira, najdominantnite partii t.e. Laburistichkata i Liberalnata kako i sekogash kje go privlechat najgolemiot broj na glasovi.
Tradicionalno, makedonskata zaednica glavno glasa za Laburistichkata partija. Kako direkten rezultat na toa predvidlivo i garantirano glasanje na nashiot narod vo Nov Juzhen Vels, vekje od poodamna mnogu Makedonci pravat zabeleshki deka Laburistichkata partija tolku e relaksirana i naviknata na taa nasha makedonska lojalnost, shto kon nea se odnesuva kako taa (nashata zaednica) da nema potreba od nekakva poznachajna vrednost.
Zatoa, od ogromna vazhnost za glasachite e na izborite da zemat predvid i drugi opcii - bez razlika na toa na koja partija kandidatot i pripagja. Drugite etnichki zaednici ne se pridrzhuvaat strogo kon samo edna politichka partija. Kineskata, arapskata, italijanskata i drugi etnichki grupi vo NJV, imaat pratenici koi im pripagjaat na Laburistichkata i Liberalnata partija. Na toj nachin, ovie zaednici ne dozvoluvaat da bidat od nikogo tretirani kako garantirani glasachi ili privrzanici.
Krajno vreme e da se razbudime i da izlezeme od toj magichen krug na slepa i naivna lojalnost koja nam najmalku ni sluzhi. Samo na toj nachin kje bideme pochituvani od drugite kako gorda zaednica so visok integritet i samoubeduvanje.
Za da go postigneme toa nie morame da im go dademe nashiot glas na lica od makedonsko poteklo. Samo togash smeeme da se nadevame deka postoi mozhnost nekoj da gi brani interesite na nashata zaednica.
Vo izborniot okrug na Rokdejl kade zhivat golem broj na Makedonci, za prv pat kako pretstavnik se javuva lice od makedonsko poteklo koe ja zastapuva Liberalnata partija. Stanuva zbor za mladata i Lili Geshtakovska, koja raboti kako advokat za semejno i kriminalno pravo. Vo svojata izjava taa vetuva deka kje raboti za dobroto na lugjeto i prosperitetot na ovoj okrug. Nejzina najgolema grizha e da se zgolemi kvalitetot na vodata, da se namali delikventnosta i da se podobri zdravstvoto i javniot transport. Vazhno e da se naglasi toa deka Lili e kjerka na poznatiot Makedonec, dzhim Geshtakovski, koj so decenii se zalaga i im pomaga na makedonskite organizacii vo ovoj region.
Nie kako makedonski narod koj otsekogash bil, a i prodolzhuva da bide napagjan i negiran, morame da pochuvstvuvame gordost shto po tolku godini se javuvaat Makedonci od vtorata i tretata generacija i se vkluchuvaat vo avstraliskiot politichki zhivot. Ne smeeme nitu za mig da zaboravime deka zhiveeme vo edna dobro organizirana demokratska zemja kade site grupi imaat isti ramnopravni mozhnosti. Samo od nas zavisi do koj stepen toa nam kje ni sluzhi.
Izborite mozhat da ni se chinat kako besmislena kuklena pretstava na tema bitka za slava i mokj, no vsushnost, tie se od kluchna vazhnost za site glasachi. Zatoa da si go izmieme obrazot i da istapime slozhno pred avstraliskata javnost i so gordost i cvrsta samouverenost i go dademe glasot na nashata Lili Geshtakovska. Makedoncite vo NJV se relevantni i znachajni vo politichkiot zhivot na demokratska Avstralija.
Znachi, bez razlika na toa koja politichka partija kandidatot od makedonsko poteklo ja zastapuva, nie morame NEGO (NEA) da go poddrzhuvame. Dokolku nie ne go poddrzhuvame togash koj kje go stori toa?
Znachi, na izborite na 24-ti mart, dokolku zhiveete vo okrugot Rokdejl, glasajte samo za nashata Lili Geshtakovska!
Mena Popovska - Ristevska
 
 
 
 
 
 
 
 
 







 
New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor
 
 

 

 

 

 

 

Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.