New Page 1

AMW Archive   

 
New Page 2

Edition No

Edition No. 963
20 March 2007

Balkan   

Svet   

Sport   

English   

Zaednica   

Istorija   

Crna Hronika   

Zabava   

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 

 


ZABAVA
KULTURA
"Tajnata kniga" vo Nacionalnata biblioteka na Francija
Makedonsko-francuskiot poetski film "Tajnata kniga" vo rezhija na Vlado Cvetanovski, vo petokot vecherta ja imashe oficijalnata francuska premiera vo Pariz, po negovoto pretstavuvanje na filmskiot festival vo Kan.
Proekcijata na filmot beshe vo prestizhnata Nacionalna biblioteka na Francija, koja go nosi imeto na pretsedatelot Fransoa Miteran, inaku biblioteka vo koja se chuva eden od prepisite na Tajnata kniga za koja stanuva zbor vo filmot. Originalot koj sodrzhi rezime na bogomilskata doktrina se smeta za avtentichno delo na bogomilskata literatura, do denes ne e pronajden. Prikazhuvanjeto na filmot beshe vo prisutsvo na del od ekipata od filmot, megju koi francuskite akteri Zhan-Klod Karier i Tjeri Fremon i scenaristite na filmot ljube Cvetanovski i Jordan Plevnesh. Francuskata priemiera na filmot beshe vo ramkite na tradicionalnata poetska manifestacija Proletta na poetite.
Vo predvecherieto na proletta na poetite, izleze od pechat izborot na pesni od Bogomil Gjuzel pod naslov "Opsada". Knigata e objavena od belgiskata izdavachka kukja "LÕArbre a Paroles", izborot e prosleden so dva predgovori, eden od poznatiot francuski poet i filozof Zhan-Pjer Faj, vtoriot od Marija Bezhanovska, koja go naopravi izborot od pesnite na Bogomil Gjuzel i nivniot prevod na francuski jazik.

FILMOT NA LEShNIKOVSKA NA FESTIVALSKA TURNEJA
"Boli li?" vo Sofija, Buenos Aires, Bermuda, London
"Boli li? Prva balkanska dogma" na Aneta Leshnikovska beshe vo konkurencija na 11. internacionalen filmski festival vo Sofija. Filmot se natprevaruvashe so ushte 11 filmovi vo glavnata internacionalna programa. Leshnikovska uchestvuvashe na festivalot i vo programata "Sredbi vo Sofija", na koja izbrani avtori gi prezentiraat svoite novi proekti zaradi pomosh za naogjanje partneri za snimanje.
Inaku, nagradite na festivalot vo Sofija predizvikaa skandal poradi konfliktot na interesi na direktorot na festivalot Stefan Kitanov. Imeno, Kitanov, kako producent i distributer, ima vrska so pobednichkiot film "Klopka" na srpskiot rezhiser Srgjan Golubovikj, koj ja dobi i nagradata za prezentacija na sleden proekt, a i so filmot "Gucha", koj dobi nagrada od publikata.
"Boli li? Prva balkanska dogma" prodolzhuva so festivalskata turneja, pokanet e vo Buenos Aires, na Bermuda, London i Brisel. Filmot ja imashe svojata svetska premiera vo konkurencijata za prestizhnata nagrada "Zlaten tigar" vo Roterdam.
Makedonskata premiera na "Boli li?", koj e snimen vo Makedonija, so makedonski akteri i so delumna finansiska poddrshka vo delot na postprodukcijata, kje bide sledniot mesec.


BITOLA
Promoviran proektot "Filmlend Bitola"
Proektot "Filmlend Bitola" beshe promoviran vo hotelot "Epinal", na videomaterijal od osum minuti. Toj treba da privleche filmski kompanii da snimaat vo Bitola. Na videoto se pretstaveni prirodnite ubavini i istoriskite obelezhja na gradot, pridruzheni so iskonska muzika. Idejata e da se pretstavi Makedonija kako zemja so golemi kvaliteti za razvoj na filmskata produkcija.
Inicijatori na proektot se bitolskiot gradonachalnik Vladimir Taleski i makedonski filmski umetnici, chija cel e Bitola da stane filmski centar. Dogovorena e sredba so germanskata filmska produkcija vo Bavarija, kako i so ruski "Mosfilm". Na filmuvaniot reklamen materijal se pretstaveni mnogu mesta vo Makedonija, koi mozhe da se upotrebat za snimanje filmovi, no Bitola e predvidena kako centar. Se ochekuva da se izgradat objekti za potrebite na filmadzhiite ili preadaptiranje na delovi od bitolskata kasarna.
Taleski reche deka prvite sto cedinja mu gi dale na premierot Gruevski, a toj materijal go dobile i makedonskite ministri, ambasadori, konzuli. Videomaterijalot go snimi "Kino oko", a proektot chini 12 iljadi evra.
Prvpat proektot ovoj mesec beshe prikazhan vo Verona, Italija, po shto Bitola, edinstvena od site gradovi na teritorijata na poraneshna Jugoslavija, uspea da stane polnopravna chlenka na Evropskata asocijacija na istoriski gradovi i regioni. Rezhiserot Darko Mitrevski vekje odnesol del od primerocite vo Amerika.


VO VELES OTKRIENA SPOMEN-BISTA NA VELIKANOT NA MAKEDONSKOTO AKTERSTVO
So tvorechkiot instinkt Petre Prlichko sozdade ulogi za pametenje
So otkrivanje na spomen-bista, rodniot Veles na akterot Petre Prlichko odbelezha 100 godini od ragjanjeto na velikanot na makedonskoto akterstvo. Pred negovite sogragjani, kolegi-akteri, rodnini na semejstvoto Prlichko, bistata shto e postavena vo Mladinskiot park ja otkrija gradonachalnikot na Veles, Ace Kocevski i avtorot na skulpturata, Tome Serafimovski. Vo inspirativnoto obrakjanje na svechenata akademija, teatrologot Jelena Luzhina najavi deka na ovoj nachin Prlichko se vrakja vo rodniot grad.
- Karierata ja zapochna i ja zavrshi vo Veles. Tokmu tuka ja odigra prvata rolja, no ja odigra i poslednata proshtalna pretstava "Na sechilo". Pomegju tie dva znachajni nastana shto simbolichno go zatvoraat profesionalniot i zhivoten krug na eden od najmarkantnite balkanski i evropski akteri, se naogjaat roljite shto se kluchni za razvojot na makedonskiot teatar, a gi odigral Prlichko - reche Luzhina.
Vo bogatiot zhivot akterstvo (66 godini) Prlichko odigral najmalku 8.000 teatarski pretstavi. Pritoa, chetiri i pol decenii Prlichko go tolkuval Arso vo "Chorbadzhi Teodos", 262 pati go igral Jerotie vo "Somnitelno lice" i 203 pati Mitke vo "Koshtana". Za filmskiot opus na Prlichko zboruvashe filmologot Ilinka Petrushevska, spored koja legendarnite Mandanata od "Mis Ston", Fezliev od "Crnila", striko Tale od "Mirno leto" i redica drugi likovi, sozdadoa od Perica legenda i mit.
- Scenaristite pishuvaa ulogi za nego, rezhiserite sakaa da rabotat so nego, kolegite sakaa da im bide partner, a toj si terashe po svoe. Pred kamerata igrashe spored tvorechkiot instinkt i taka gi sozdade ulogite za pametenje - izjavi Petrushevska.
Prlichko imal 18 ulogi vo makedonski igrani filmovi i 13 vo filmovi od eksjugoslovenskite kinematografii.
- Otkrivanjeto na bistata na Prlichko e ovekovechuvanje ushte na edna nezaobikolna i osvedochena lichnost i ova e mig za pametenje, moment od prvostepeno znachenje ne samo za makedonskiot teatar tuku i za nacionalnata kultura, nashe oddolzhuvanje kon akterot, so ovie zborovi ja otkri bistata teatrologot Ivan Ivanovski.


NAGRADA
"Snegot vo Kazablanka" e proglasen za "Roman na godinata" na "Utrinski vesnik"
"Zhiri-komisijata za dodeluvanje na nagradata "Roman na godinata" za 2006 godina na redakcijata na "Utrinski vesnik" vo sostav: Pajo Avirovikj, pretsedatel, Mihail Rendzhov, akademik Vlada Uroshevikj, Ivan Chapovski i dzvezdan Georgievski, chlenovi, po napravenite selekcii na vkupno 32 razgledani romani, na zavrshniot sostanok odrzhan na 13 mart 2006 godina, donese odluka nagradata "Roman na godinata" za 2006 godina da mu se dodeli na romanot "Snegot vo Kazablanka" od Kica B. Kolbe, vo izdanie na knigoizdatelstvoto "Tri" od Skopje"-soopshti pretsedatelot na zhiri-komisijata Pajo Avirovikj na sredbata so novinarite koja se odrzha vo Drushtvoto na pisatelite na Makedonija.
"Odlukata e donesena so mnozinstvo glasovi, prodolzhi Avirovikj i podvleche: "Vo najtesniot izbor, osven nagradeniot roman, vlegoa i romanite "Hrapeshko" od Ermis Lafazanovski, "Veshtica" od Venko Andonovski i "Bruno i boite" od Kalina Maleska. Zhiri-komisijata odrzha pet sostanoci od 17 januari do 13 mart 2007 godinava, pri shto napravi nekolku selekcii. Site romani shto bea vo konkurencija, bea pretstaveni so izvadoci na stranicite na "Utrinski". Zhiri-komisijata konstatirashe deka osven kvantitetot, godinashnata romansierska produkcija se odlikuva so seriozen kvalitet, pri shto barem desetina romani mozhea so pravo da ja ponesat ovaa nagrada. Vtorata odlika na godinashniot konkurs beshe zastapenosta na site generacii vo makedonskata literatura".


AKADEMIJA ITALIJANA FIRENCA
Makedonski manekenki povtorno vo Firenca
Manekenki od makedonskite modni agencii i godinava kje uchestvuvaat na zavrshnata revija na apsolventite na "Akademija Italijana", koja se odrzhuva tradicionalno vo Firenca. Devet devojki od modnoto studio "Crnokrak", tri od "Models in" i po dve od "Elit" i od "Makmodels" se izbrani na kastingot, koj neodamna se odrzha vo Skopje, a izborot go napravi Vinchenco dzhuba, pretsedatel na akademijata.
Godinava svoi modeli kje pretstavat apsolventi od razgranocite vo Firenca i vo Bangkok, a kako gosti kje bidat prisutni i studenti od novootvoreniot razgranok vo Skopje.
Revijata kje se odrzhi vo teatarot "Sashol" na 14 april. Ekipata od Makedonija kje prestojuva vo Firenca edna nedela.


ZABAVA
Zuica i Naum so starogradsko duet cede
p.n. ljubovno -profesionalnata folk dvojka Naum Petreski i Zuica Lazova podgotvuvaat zaednichko cede so starogradski duet pesni

ljubovno -profesionalnata folk dvojka Naum Petreski i Zuica Lazova podgotvuvaat zaednichko cede so starogradski duet pesni. Vakvo cede odamna se nema pojaveno vo Makedonija i, kako shto velat tie, kje bide vistinsko osvezhuvanje za vljubenicite na starogradskata pesna. Ova e samo del od proektite shto ponatamu kje gi prigotvuvaat Naum i Zuica.
- Se podgotvuvame za pretstojnoto izdanie na folk fest "Valandovo", no ne kako duet, tuku solo. I pokraj toa shto vo idnina kje imame mnogu zaednichki proekti, sepak, sekoj kje ja turka i svojata kariera. Dodeka da bide "Valandovo" vo ochekuvanje sme na spotot koj treba da stasa od Avstralija. Spotot e za duet pesnata "Tikveshka elegija", shto ja ispejavme na poslednoto izdanie na folk fest "Rosa". Se snimashe vo Avstralija, koga bevme na ednomesechna turneja i toa vo "Vizhual boks" produkcija i "V.P" studio od Avstralija. Snimen e vo nekolku vinarii i del vo studio. Mnogu kolegi pravat spotovi so znamenitosti od Avstralija, no ovaa pesna ne trpi takvi snimki. Se pee za siromashtvoto, za ljubov megju chorbadzhija i siromashna devojka, velat Zuica i Naum.


KAKOV STIL ZA KAROLINA NA 52. EVROSONG VO FINSKA?
Relaksiran glamur namesto "nevideno-spektakularno"
Relaksiran glamur , a ne ambicija za neshto "nevideno- spektakularno" za stilot na pop-pejachkata Karolina Gocheva za godineshnata Pesna na Evrovizija, predlaga Lidija Georgieva, edinstvena makedonska renomirana dizajnerka so svetska kariera, koja zhivee vo Pariz.
52. Evrosong koj godinava kje se odrzhi na 10 i 12 maj vo Helsinki, Finska e tradicionalen i edinstven evropski nastan, osven sportot, koj shto obedinuva tolku mnogu gledachi od celiot kontinent. Zabavno e da se sledi, iako preovladuva kich. Na nekoj nachin toa e shansa da se oseti shareniloto i bogatstvoto na evropskite narodi.
- Da se obleche Karolina e od edna strana mnogu lesno, bidejkji e ubava, ima sovrsheno telo i dobro go nosi modelot. No, od druga strana ovojpat treba dobro da se razmisli za toa kako da se dobie glamurozen izgled, a pritoa da ne se pretera vo ambicijata za neshto "nevideno-spektakularno". Tuka najchesto se pravat greshki i se dobiva provinciski izgled. Sekako i pred se bi ja naglasila nejzinata zhenstvenost, a ako treba da go definiram stilot, jas bi igrala na varijanta shto bi se vikala "Relaksiran Glamur". Taka ja gledam modernosta na ovoj nastan. Se drugo bi bilo katastrofalna greshka i bi izgledalo smeshno i nevkusno. Bi mi bilo zadovolstvo Karolina da se pojavi vo moja kreacija, no vo toj sluchaj bi napravila neshto za taa prilika, shto e sekako poseben pristap kon oblekuvanjeto na edna pop svezda. Da se napravi neshto specijalno za edna lichnost i za odreden nastan, od pariski aspekt e vrven servis shto edna modna kukja mozhe da go izvede, veli Georgieva.
Lidija, so diploma od Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje i preporaka od Kristijan Lakroa, dobiva stipendija od Francuskata vlada. Vleguva vo poznatata Pariska shkola za moda Dipere i osvojuva nagrada na Evropskiot konkurs za mladi dizajneri. Po diplomiranjeto, raboti vo poznatata pariska kukja za visoka moda Pjer Balman, a potoa kaj Roshas, kade shto koncipira 5 kolekcii, distribuirani na site kontinenti. Nejzinite kolekcii se sostojat od mali serii ili unikati, rachno izraboteni modeli, pechateni, vezeni ili pleteni.
Ushte od samiot pochetok brendot naiduva na uspeh koj sopstvenicite na dizajnerski butici od Pariz, Milano, Tokio, Osaka, njujork, kako i na podrshka od internacionalniot pechat (Vog, Le Mond, Ele, Madam Figaro, Kosmopolitan...)


SPISOKOT KOMPLETIRAN, KAROLINA BROJ 18!
So izborot na pretstavnik na Velika Britanija se kompletira spisokot na pretstavnici na 52. izdanie na Izborot za Pesna na Evrovizija 2007 shto kje se odrzhi na 10 maj (polufinale) i 12 maj (finale) vo arenata "Hartnjall" vo Helsinki, Finska.
Kako shto e poznato, makedonskata pretstavnichka Karolina Gocheva kje nastapi 18. vo polufinalnata vecher na 10 maj, a kvalifikaciite prvpat kje gi otvorat pretstavnicite na Bugarija. Makedonija ima dobra startna pozicija i nastapuva po pretstavnikot na Portugalija.
- Drago mi e shto srekjata me posluzhi pri izvlekuvanjeto. Priznavam deka malku se plashev, zashto ne sakav da bidam megju prvite osum natprevaruvachi. Imam superpozicija, odlichna pesna i se nadevam deka 18 kje bide moj srekjen broj - izjavi Karolina.
Karolina vo Helsinki kje se pretstavi so temata "Mojot svet". Kako shto doznavame, ima aranzhmanski promeni, so vnesuvanje na pogolem del zhivi instrumenti. Na scenata kje ja pridruzhuva mashki vokal, koj kje bide vkluchen na pochetokot od numerata i vo refrenot. Evroviziskata tema e miksuvana vo Hrvatska, kaj poznatiot producent Niksha Bratosh.
Pokraj dobrata pozicija na nastap, Makedonija najverojatno kje ja ima i odluchuvachkata uloga vo izborot na pobednik. Imeno, spored zhdrepkata, makedonskoto zhiri kje glasa pretposledno, ili 41. po red, so shto najverojatno glasovite na makedonskite gledachi direktno kje vlijaat vrz konechnata odluka. Vo glasanjeto kje bidat vklucheni TV-gledachi od site 42 zemji, a vo finaleto kje glasaat i onie zemji koi nema da obezbedat plasman vo glavnata vecher. Se ochekuva otprilika za tri chasa od pochetokot na shouto da se doznae i pobednikot, koj kje bide domakjin na "Evrosong 2008".
Evroviziskiot natprevar godinava broi rekorden broj uchesnici - kje vidime i slushneme duri 42 pretstavnika na svoite zemji, dodeka vo finaleto kje obezbedat plasman desette prvoplasirani od polufinalnata vecher, koi zaedno so drugite 14 direktni uchesnici kje ja zaokruzhat brojka od 24 finalisti.
- Godineshniot izbor vetuva sharenilo na pesni i zhanrovi. Toa e najvozbudliviot del od natprevarot, kako i prezentacijata na razlichni kulturi na scenata, izjavi Svante Stokselius, prviot chovek na EBU.


Karolina, Toshe i Vlado na "Radiski festival"
Pop svezdite Karolina Gocheva , Toshe Proeski i Vlado Janevski kje nastapat na 11-ot "Radiski festival" vo Hvar, Hrvatska, shto kje se odrzhi kon sredinata na juni.
- Tochniot datum seushte ne se znae. Ova kje bide prvo gostuvanje na Vlado na ovoj prestizhen festival. Vlado momentno e vo Zagreb kade shto go promovira negoviot nov album, ni reche menadzherkata na Vlado, Vera.
Na festivalot Toshe Proeski kje nastapi so pesnata "Vrzi me za sebe" na poznatiot tekstopisec Miro Buljan. Vlado Janevski pred hrvatskata publika kje ja ispee negovata avtorska pesna "I togash nekoja budala" koja se najde na negovoto novo cede, a Karolina kje nastapi so pesnata "Eden den" na kompozitorot Grigor Koprov, so tekst na Jelena Trifunovikj i aranzhman na Vladimir Dojchinovski.


OZhIVUVA STARATA ROMANSA?!
Budimir na gosti kaj Toshe
Rakometarkata Adrijana Budimir denovive e vo Makedonija. Ne se raboti za nov rakometen dogovor so stariot klub, tuku vo prashanje e osvezhuvanje na sekjavanjata na starata ljubov Toshe Proeski. Taa vo Skopje, doznavame, pristignala na negova pokana i najverojatno vo Makedonija kje ostane vo slednite desetina dena kolku shto Toshe ima prostor za pauza. Megju napornite snimanja i nastapi i pred slednoto patuvanje za Hrvatska kon krajot na nedelava koga vekje ima zakazhano dva nastapa, dobil desetina dena odmor shto sakal da gi iskoristi vo drushtvo na starata prijatelka, koja vednash ja prifatila pokanata i doletala od Shpanija.
Doznavame deka Toshe i Adrijana po kusiot prestoj vo Skopje otpatuvale vo negovoto rodno Krushevo, kade nekolku dena kje mozhat vo mir da uzhivaat vo prirodata i zaednichkite druzhenja. Kolku za potsetuvanje tie bea vo oficijalna vrska pred okolu tri godini, a ako mozhe da im se veruva na muabetite, iako togash Adrijana navodno go napushti poradi izvesen Miro Barishikj, isto taka rakometar, tie postojano bile vo kontakt.
Na shto se sega znaat samite, iako najverojatno vo idnina kje imaat povekje shansi za druzhba zatoa shto mozhnostite Adrijana da zaigra za hrvatskata rakometna reprezentacija se so pogolemi.


Toshe so novi koncerti i vo obrazovna kampanja
Tempototo na rabota na Toshe prodolzhuva so nesmalen intenzitet. Po odlichiot osmomartovski koncert vo objektot na srpskiot naroden teatar vo Novi Sad za koj biletite bile prodadeni za rekordni pet chasa, sleduva najava za nova mini-turneja.
Na listata ovojpat, otkriva negovata menadzherka Liljana Petrovikj, kje se najdat pet-shest pogolemi gradovi niz Srbija, koi Toshe kje gi poseti vo tekot na april. Togash vo izdanie na Pink ushte treba da se pojavi i DVD izdanieto od koncertot vo belgradska Arena. Vo Novi Sad koncertot pominal odlichno i i pokraj dvata drugi koncerti shto vo istovreme se sluchuvale salata bila prepolna, a doshla duri i gradonachalnichkata na srpskata Atina, koja e negova obozhavatelka.
Ushte edna novina povrzana so Toshe e i kampanjata na USAID za edukacija i podobruvanje na shkolstvoto vo Makedonija, koja startuvashe minatata nedela, a vo chii ramki se pojavuva i toj.
"Srekjen e shto kje bide del od vakov proekt i shto kje mozhe da dade pridones vo razvojot i podobruvanjeto na obrazovanieto vo zemjata", dodava Petrovikj


KONCERT NA ZAFIR HAdzhIMANOV VO UNIVERZALNATA SALA
Nema beganje od ljubovta, muzikata i od scenata
Od ljubovta i od prijatelite ne mozhe da se izbega zashto bez niv zhivotot ne bi bil toa shto e - edno dolgo i interesno pateshestvie. A ako toa pateshestvie se minuva so pesnata i kako pesna, togash chovek slobodno mozhe da kazhe deka zhivee ubav zhivot. Eden od tie shto mozhat da se pofalat deka e ljuben i deka go ljubat, a najmnogu deka pesnata e taa shto go pravi velikan megju velikanite, e nashiot Zafir Hadzhimanov. Taa ljubov i taa energija od noti isprepleteni so solzi-radosnici mozhea da gi pochuvstvuvaat i da gi vidat samo tie, privilegiranite, shto dojdoa vo Univerzalnata sala vo Skopje, vo chest na golemiot pejach. Tie ne mu kazhaa zbogum, tuku go poddrzhaa i lichno mu porachaa deka se' ushte i e potreben na makedonskata zabavna pesna, odnosno na ubavata shansona.
Nikogash ne bilo i nema da bide od rodna loza da se rodi losh grozd, nitu od seme na velikani da izrti i da nikne plevel. Taka ni Zafir ne mozhel i ne mozhe da bide nishto drugo osven golem umetnik - prodolzhuvach na korenot na Hadzhimanovi. A vekje triesetina godini mozhe da bide i ushte povekje gord zashto lozata ima ushte posilen lastar - sinot Vasil, koj i go pridruzhuvashe na ovoj golem jubileen nastap.
Toa po kojznae koj pat go dokazha na istata scena na koja ja stekna slavata. Tokmu na tie shtici na koi pred 30-40 godini zastana i gi ispea svoite najgolemi hitovi. Zafir go vrati glamurot na Skopskiot festival. Tokmu ona volshepstvo na koe so nostalgija se sekjavaat generacii lugje shto porasnaa so tie pesni.
Koncertot go pochna so "Skopje moe", a potoa so biseren trepet ja zapea "Zajdi, zajdi". A bidejkji koncertot beshe zamislen kako patuvanje niz negovata 40-godishna kariera, bea zapeani i hitovite od zagrepskiot festival kako shto e "Chovek kako jas", "Beshe maj", koja vo 1969 godina na noze ja krena Opatija, nezaboravnata "Tamara", "O ljubov neverna", "ljubov li e ova ili panagjur", "Kako Vardar kje dotecham" i "Zemi mome Makedonche". Za zadovolstvo na site, kako magionichar, Zafir na skopjani im go vrati volshepstvoto shto i po tolku godini mozhe da se pochuvstvuva vo glasot.


Lambe saka da uchi od Dani
Pop pejachot Lambe Alabakovski e golem fan na negovata atraktivna koleshka Dani Dimitrovska. Doznavame deka Lambe ja obozhaval nejzinata muzika i gi peel site nejzini pesni. Na negovite bliski im se doveril deka Dani e edinstvenata pejachka od koja saka da uchi kako se pravata dobri hitovi, a i fizichki mnogu ja bendisuval. Rokerkata bila voodushevena koga razbrala deka Lambe e nejzin golem obozhavatel.
- Lambe e srce. Momcheto ima golema harizma i mnogu e sladok. Milo mi e shto mu se dopagja mojata muzika. I jas gi slusham negovite pesni. Ako nekogash snimam duet, sigurno Lambe bi go izbrala za partner. Ama samo za duetot. So kolegi privatno ne sakam da se pletkam, vo shega ni reche Dani.


POP-PEJAChKATA RASKINA
None go istepa dechkoto
Pop-pejachkata None Nedelkovska mu raskina na dechkoto Riste, saksofonistot tetovec, od "Bravo bend" i vo kavga go udrila so pepelnik po glavata. Do raskinuvanjeto doshlo po burnata raspravija megju ljubovnata dvojka, navodno poradi sueta i ljubomora. None vo kavgata mu gi isfrlila i kuferite na Riste od stanot vo koj zhiveeja zaedno okolu edna godina. Po kavgata, taa reshila da se iseli, ostavajkji mu go ljubovnoto gnezdo na dechko i. Nivni bliski velat deka Riste vo posledno vreme bil mnogu ljubomoren na None i ne ja ostaval nikade da odi sama, shto bilo i prichina za kavgata.
Pop-pejachkata ne se javuvashe na svojot mobilen telefon. Od "Premier produkcija", kade shto e ekskluzivka, velat deka slushnale za raskinuvanjeto na None i na Riste, no ne znaeja neshto povekje da ni kazhat.


NOVINI NA "MAKFEST"
Chetiri dena festivalsko shou
Festivalot na muzika "Makfest" godinava voveduva mnogu novini, koi vo golema mera kje go podobrat negoviot sjaj. Festivalskiot sovet se ushte drzhi vo tajnost del od novinite, no del od tie shto reshi da gi kazhe se takvi shto na festivalot kje mu go potvrdat primatot - najdobar.
- Se razmisluva od ovaa godina festivalot da trae chetiri dena. Da pochne od sreda so debitantskata vecher, koja kje bide sosema oddelena od oficijalnite festivalski vecheri, a prvite petmina debitanti kje se plasiraat direktno vo finaleto. Kje se smeni i nachinot na glasanje. Sakame vo finalnata vecher da nema shou, tuku shou da bide mehanizmot na glasanje i vremeto shto treba da se potroshi za shou, da se glasa. So televizijata shto kje prenesuva, se nadevame deka pak kje bide MTV, da se vkluchuvaat studijata na televiziite od Makedonija - veli direktorot na "Makfest", Stojan Troicki.
Spored Troicki, po nekolkugodishna pauza, festivalot kje go vrati i internacionalniot karakter so gosti od stranstvo.
- Godinava sakame da gi vratime strancite, kako vo vremeto koga festivalot beshe megjunaroden. Za toa kako festival imame vreme da se preispitame i da se stavi na masa za da vidime shto e za, a shto e protiv. I najvazhnoto kolku toa kje chini. Se razmisluva za italijanskata i ruskata estrada, ama konkretni iminja e se ushte rano da se kazhat - veli Troicki.
Festivalot na muzika "Makfest" kje se odrzhi na 11, 12 i na 13 oktomvri, vo Domot na kulturata vo Shtip.


 
 
 

 

New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor

 
 

 

 

 

 

 


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.