KULTURA
"Tajnata kniga" vo Nacionalnata biblioteka na Francija
Makedonsko-francuskiot poetski film "Tajnata kniga" vo
rezhija na Vlado Cvetanovski, vo petokot vecherta ja
imashe oficijalnata francuska premiera vo Pariz, po
negovoto pretstavuvanje na filmskiot festival vo Kan.
Proekcijata na filmot beshe vo prestizhnata Nacionalna
biblioteka na Francija, koja go nosi imeto na
pretsedatelot Fransoa Miteran, inaku biblioteka vo koja
se chuva eden od prepisite na Tajnata kniga za koja
stanuva zbor vo filmot. Originalot koj sodrzhi rezime na
bogomilskata doktrina se smeta za avtentichno delo na
bogomilskata literatura, do denes ne e pronajden.
Prikazhuvanjeto na filmot beshe vo prisutsvo na del od
ekipata od filmot, megju koi francuskite akteri Zhan-Klod
Karier i Tjeri Fremon i scenaristite na filmot ljube
Cvetanovski i Jordan Plevnesh. Francuskata priemiera na
filmot beshe vo ramkite na tradicionalnata poetska
manifestacija Proletta na poetite.
Vo predvecherieto na proletta na poetite, izleze od
pechat izborot na pesni od Bogomil Gjuzel pod naslov "Opsada".
Knigata e objavena od belgiskata izdavachka kukja "LÕArbre
a Paroles", izborot e prosleden so dva predgovori, eden
od poznatiot francuski poet i filozof Zhan-Pjer Faj,
vtoriot od Marija Bezhanovska, koja go naopravi izborot
od pesnite na Bogomil Gjuzel i nivniot prevod na
francuski jazik.
FILMOT NA LEShNIKOVSKA NA FESTIVALSKA TURNEJA
"Boli li?" vo Sofija, Buenos Aires, Bermuda, London
"Boli li? Prva balkanska dogma" na Aneta Leshnikovska
beshe vo konkurencija na 11. internacionalen filmski
festival vo Sofija. Filmot se natprevaruvashe so ushte
11 filmovi vo glavnata internacionalna programa.
Leshnikovska uchestvuvashe na festivalot i vo programata
"Sredbi vo Sofija", na koja izbrani avtori gi
prezentiraat svoite novi proekti zaradi pomosh za
naogjanje partneri za snimanje.
Inaku, nagradite na festivalot vo Sofija predizvikaa
skandal poradi konfliktot na interesi na direktorot na
festivalot Stefan Kitanov. Imeno, Kitanov, kako
producent i distributer, ima vrska so pobednichkiot film
"Klopka" na srpskiot rezhiser Srgjan Golubovikj, koj ja
dobi i nagradata za prezentacija na sleden proekt, a i
so filmot "Gucha", koj dobi nagrada od publikata.
"Boli li? Prva balkanska dogma" prodolzhuva so
festivalskata turneja, pokanet e vo Buenos Aires, na
Bermuda, London i Brisel. Filmot ja imashe svojata
svetska premiera vo konkurencijata za prestizhnata
nagrada "Zlaten tigar" vo Roterdam.
Makedonskata premiera na "Boli li?", koj e snimen vo
Makedonija, so makedonski akteri i so delumna finansiska
poddrshka vo delot na postprodukcijata, kje bide
sledniot mesec.
BITOLA
Promoviran proektot "Filmlend Bitola"
Proektot "Filmlend Bitola" beshe promoviran vo hotelot
"Epinal", na videomaterijal od osum minuti. Toj treba da
privleche filmski kompanii da snimaat vo Bitola. Na
videoto se pretstaveni prirodnite ubavini i istoriskite
obelezhja na gradot, pridruzheni so iskonska muzika.
Idejata e da se pretstavi Makedonija kako zemja so
golemi kvaliteti za razvoj na filmskata produkcija.
Inicijatori na proektot se bitolskiot gradonachalnik
Vladimir Taleski i makedonski filmski umetnici, chija
cel e Bitola da stane filmski centar. Dogovorena e
sredba so germanskata filmska produkcija vo Bavarija,
kako i so ruski "Mosfilm". Na filmuvaniot reklamen
materijal se pretstaveni mnogu mesta vo Makedonija, koi
mozhe da se upotrebat za snimanje filmovi, no Bitola e
predvidena kako centar. Se ochekuva da se izgradat
objekti za potrebite na filmadzhiite ili preadaptiranje
na delovi od bitolskata kasarna.
Taleski reche deka prvite sto cedinja mu gi dale na
premierot Gruevski, a toj materijal go dobile i
makedonskite ministri, ambasadori, konzuli.
Videomaterijalot go snimi "Kino oko", a proektot chini
12 iljadi evra.
Prvpat proektot ovoj mesec beshe prikazhan vo Verona,
Italija, po shto Bitola, edinstvena od site gradovi na
teritorijata na poraneshna Jugoslavija, uspea da stane
polnopravna chlenka na Evropskata asocijacija na
istoriski gradovi i regioni. Rezhiserot Darko Mitrevski
vekje odnesol del od primerocite vo Amerika.
VO VELES OTKRIENA SPOMEN-BISTA NA VELIKANOT NA
MAKEDONSKOTO AKTERSTVO
So tvorechkiot instinkt Petre Prlichko sozdade ulogi za
pametenje
So otkrivanje na spomen-bista, rodniot Veles na akterot
Petre Prlichko odbelezha 100 godini od ragjanjeto na
velikanot na makedonskoto akterstvo. Pred negovite
sogragjani, kolegi-akteri, rodnini na semejstvoto
Prlichko, bistata shto e postavena vo Mladinskiot park
ja otkrija gradonachalnikot na Veles, Ace Kocevski i
avtorot na skulpturata, Tome Serafimovski. Vo
inspirativnoto obrakjanje na svechenata akademija,
teatrologot Jelena Luzhina najavi deka na ovoj nachin
Prlichko se vrakja vo rodniot grad.
- Karierata ja zapochna i ja zavrshi vo Veles. Tokmu
tuka ja odigra prvata rolja, no ja odigra i poslednata
proshtalna pretstava "Na sechilo". Pomegju tie dva
znachajni nastana shto simbolichno go zatvoraat
profesionalniot i zhivoten krug na eden od
najmarkantnite balkanski i evropski akteri, se naogjaat
roljite shto se kluchni za razvojot na makedonskiot
teatar, a gi odigral Prlichko - reche Luzhina.
Vo bogatiot zhivot akterstvo (66 godini) Prlichko
odigral najmalku 8.000 teatarski pretstavi. Pritoa,
chetiri i pol decenii Prlichko go tolkuval Arso vo "Chorbadzhi
Teodos", 262 pati go igral Jerotie vo "Somnitelno lice"
i 203 pati Mitke vo "Koshtana". Za filmskiot opus na
Prlichko zboruvashe filmologot Ilinka Petrushevska,
spored koja legendarnite Mandanata od "Mis Ston",
Fezliev od "Crnila", striko Tale od "Mirno leto" i
redica drugi likovi, sozdadoa od Perica legenda i mit.
- Scenaristite pishuvaa ulogi za nego, rezhiserite sakaa
da rabotat so nego, kolegite sakaa da im bide partner, a
toj si terashe po svoe. Pred kamerata igrashe spored
tvorechkiot instinkt i taka gi sozdade ulogite za
pametenje - izjavi Petrushevska.
Prlichko imal 18 ulogi vo makedonski igrani filmovi i 13
vo filmovi od eksjugoslovenskite kinematografii.
- Otkrivanjeto na bistata na Prlichko e ovekovechuvanje
ushte na edna nezaobikolna i osvedochena lichnost i ova
e mig za pametenje, moment od prvostepeno znachenje ne
samo za makedonskiot teatar tuku i za nacionalnata
kultura, nashe oddolzhuvanje kon akterot, so ovie
zborovi ja otkri bistata teatrologot Ivan Ivanovski.
NAGRADA
"Snegot vo Kazablanka" e proglasen za "Roman na godinata"
na "Utrinski vesnik"
"Zhiri-komisijata za dodeluvanje na nagradata "Roman na
godinata" za 2006 godina na redakcijata na "Utrinski
vesnik" vo sostav: Pajo Avirovikj, pretsedatel, Mihail
Rendzhov, akademik Vlada Uroshevikj, Ivan Chapovski i
dzvezdan Georgievski, chlenovi, po napravenite selekcii
na vkupno 32 razgledani romani, na zavrshniot sostanok
odrzhan na 13 mart 2006 godina, donese odluka nagradata
"Roman na godinata" za 2006 godina da mu se dodeli na
romanot "Snegot vo Kazablanka" od Kica B. Kolbe, vo
izdanie na knigoizdatelstvoto "Tri" od Skopje"-soopshti
pretsedatelot na zhiri-komisijata Pajo Avirovikj na
sredbata so novinarite koja se odrzha vo Drushtvoto na
pisatelite na Makedonija.
"Odlukata e donesena so mnozinstvo glasovi, prodolzhi
Avirovikj i podvleche: "Vo najtesniot izbor, osven
nagradeniot roman, vlegoa i romanite "Hrapeshko" od
Ermis Lafazanovski, "Veshtica" od Venko Andonovski i
"Bruno i boite" od Kalina Maleska. Zhiri-komisijata
odrzha pet sostanoci od 17 januari do 13 mart 2007
godinava, pri shto napravi nekolku selekcii. Site romani
shto bea vo konkurencija, bea pretstaveni so izvadoci na
stranicite na "Utrinski". Zhiri-komisijata konstatirashe
deka osven kvantitetot, godinashnata romansierska
produkcija se odlikuva so seriozen kvalitet, pri shto
barem desetina romani mozhea so pravo da ja ponesat ovaa
nagrada. Vtorata odlika na godinashniot konkurs beshe
zastapenosta na site generacii vo makedonskata
literatura".
AKADEMIJA ITALIJANA FIRENCA
Makedonski manekenki povtorno vo Firenca
Manekenki od makedonskite modni agencii i godinava kje
uchestvuvaat na zavrshnata revija na apsolventite na "Akademija
Italijana", koja se odrzhuva tradicionalno vo Firenca.
Devet devojki od modnoto studio "Crnokrak", tri od
"Models in" i po dve od "Elit" i od "Makmodels" se
izbrani na kastingot, koj neodamna se odrzha vo Skopje,
a izborot go napravi Vinchenco dzhuba, pretsedatel na
akademijata.
Godinava svoi modeli kje pretstavat apsolventi od
razgranocite vo Firenca i vo Bangkok, a kako gosti kje
bidat prisutni i studenti od novootvoreniot razgranok vo
Skopje.
Revijata kje se odrzhi vo teatarot "Sashol" na 14 april.
Ekipata od Makedonija kje prestojuva vo Firenca edna
nedela.
ZABAVA
Zuica i Naum so starogradsko duet cede
p.n. ljubovno -profesionalnata folk dvojka Naum Petreski
i Zuica Lazova podgotvuvaat zaednichko cede so
starogradski duet pesni
ljubovno -profesionalnata folk dvojka Naum Petreski i
Zuica Lazova podgotvuvaat zaednichko cede so
starogradski duet pesni. Vakvo cede odamna se nema
pojaveno vo Makedonija i, kako shto velat tie, kje bide
vistinsko osvezhuvanje za vljubenicite na starogradskata
pesna. Ova e samo del od proektite shto ponatamu kje gi
prigotvuvaat Naum i Zuica.
- Se podgotvuvame za pretstojnoto izdanie na folk fest "Valandovo",
no ne kako duet, tuku solo. I pokraj toa shto vo idnina
kje imame mnogu zaednichki proekti, sepak, sekoj kje ja
turka i svojata kariera. Dodeka da bide "Valandovo" vo
ochekuvanje sme na spotot koj treba da stasa od
Avstralija. Spotot e za duet pesnata "Tikveshka elegija",
shto ja ispejavme na poslednoto izdanie na folk fest
"Rosa". Se snimashe vo Avstralija, koga bevme na
ednomesechna turneja i toa vo "Vizhual boks" produkcija
i "V.P" studio od Avstralija. Snimen e vo nekolku
vinarii i del vo studio. Mnogu kolegi pravat spotovi so
znamenitosti od Avstralija, no ovaa pesna ne trpi takvi
snimki. Se pee za siromashtvoto, za ljubov megju
chorbadzhija i siromashna devojka, velat Zuica i Naum.
KAKOV STIL ZA KAROLINA NA 52. EVROSONG VO FINSKA?
Relaksiran glamur namesto "nevideno-spektakularno"
Relaksiran glamur , a ne ambicija za neshto "nevideno-
spektakularno" za stilot na pop-pejachkata Karolina
Gocheva za godineshnata Pesna na Evrovizija, predlaga
Lidija Georgieva, edinstvena makedonska renomirana
dizajnerka so svetska kariera, koja zhivee vo Pariz.
52. Evrosong koj godinava kje se odrzhi na 10 i 12 maj
vo Helsinki, Finska e tradicionalen i edinstven evropski
nastan, osven sportot, koj shto obedinuva tolku mnogu
gledachi od celiot kontinent. Zabavno e da se sledi,
iako preovladuva kich. Na nekoj nachin toa e shansa da
se oseti shareniloto i bogatstvoto na evropskite narodi.
- Da se obleche Karolina e od edna strana mnogu lesno,
bidejkji e ubava, ima sovrsheno telo i dobro go nosi
modelot. No, od druga strana ovojpat treba dobro da se
razmisli za toa kako da se dobie glamurozen izgled, a
pritoa da ne se pretera vo ambicijata za neshto "nevideno-spektakularno".
Tuka najchesto se pravat greshki i se dobiva provinciski
izgled. Sekako i pred se bi ja naglasila nejzinata
zhenstvenost, a ako treba da go definiram stilot, jas bi
igrala na varijanta shto bi se vikala "Relaksiran Glamur".
Taka ja gledam modernosta na ovoj nastan. Se drugo bi
bilo katastrofalna greshka i bi izgledalo smeshno i
nevkusno. Bi mi bilo zadovolstvo Karolina da se pojavi
vo moja kreacija, no vo toj sluchaj bi napravila neshto
za taa prilika, shto e sekako poseben pristap kon
oblekuvanjeto na edna pop svezda. Da se napravi neshto
specijalno za edna lichnost i za odreden nastan, od
pariski aspekt e vrven servis shto edna modna kukja
mozhe da go izvede, veli Georgieva.
Lidija, so diploma od Fakultetot za likovni umetnosti vo
Skopje i preporaka od Kristijan Lakroa, dobiva
stipendija od Francuskata vlada. Vleguva vo poznatata
Pariska shkola za moda Dipere i osvojuva nagrada na
Evropskiot konkurs za mladi dizajneri. Po diplomiranjeto,
raboti vo poznatata pariska kukja za visoka moda Pjer
Balman, a potoa kaj Roshas, kade shto koncipira 5
kolekcii, distribuirani na site kontinenti. Nejzinite
kolekcii se sostojat od mali serii ili unikati, rachno
izraboteni modeli, pechateni, vezeni ili pleteni.
Ushte od samiot pochetok brendot naiduva na uspeh koj
sopstvenicite na dizajnerski butici od Pariz, Milano,
Tokio, Osaka, njujork, kako i na podrshka od
internacionalniot pechat (Vog, Le Mond, Ele, Madam
Figaro, Kosmopolitan...)
SPISOKOT KOMPLETIRAN, KAROLINA BROJ 18!
So izborot na pretstavnik na Velika Britanija se
kompletira spisokot na pretstavnici na 52. izdanie na
Izborot za Pesna na Evrovizija 2007 shto kje se odrzhi
na 10 maj (polufinale) i 12 maj (finale) vo arenata "Hartnjall"
vo Helsinki, Finska.
Kako shto e poznato, makedonskata pretstavnichka
Karolina Gocheva kje nastapi 18. vo polufinalnata vecher
na 10 maj, a kvalifikaciite prvpat kje gi otvorat
pretstavnicite na Bugarija. Makedonija ima dobra startna
pozicija i nastapuva po pretstavnikot na Portugalija.
- Drago mi e shto srekjata me posluzhi pri
izvlekuvanjeto. Priznavam deka malku se plashev, zashto
ne sakav da bidam megju prvite osum natprevaruvachi.
Imam superpozicija, odlichna pesna i se nadevam deka 18
kje bide moj srekjen broj - izjavi Karolina.
Karolina vo Helsinki kje se pretstavi so temata "Mojot
svet". Kako shto doznavame, ima aranzhmanski promeni, so
vnesuvanje na pogolem del zhivi instrumenti. Na scenata
kje ja pridruzhuva mashki vokal, koj kje bide vkluchen
na pochetokot od numerata i vo refrenot. Evroviziskata
tema e miksuvana vo Hrvatska, kaj poznatiot producent
Niksha Bratosh.
Pokraj dobrata pozicija na nastap, Makedonija
najverojatno kje ja ima i odluchuvachkata uloga vo
izborot na pobednik. Imeno, spored zhdrepkata,
makedonskoto zhiri kje glasa pretposledno, ili 41. po
red, so shto najverojatno glasovite na makedonskite
gledachi direktno kje vlijaat vrz konechnata odluka. Vo
glasanjeto kje bidat vklucheni TV-gledachi od site 42
zemji, a vo finaleto kje glasaat i onie zemji koi nema
da obezbedat plasman vo glavnata vecher. Se ochekuva
otprilika za tri chasa od pochetokot na shouto da se
doznae i pobednikot, koj kje bide domakjin na "Evrosong
2008".
Evroviziskiot natprevar godinava broi rekorden broj
uchesnici - kje vidime i slushneme duri 42 pretstavnika
na svoite zemji, dodeka vo finaleto kje obezbedat
plasman desette prvoplasirani od polufinalnata vecher,
koi zaedno so drugite 14 direktni uchesnici kje ja
zaokruzhat brojka od 24 finalisti.
- Godineshniot izbor vetuva sharenilo na pesni i
zhanrovi. Toa e najvozbudliviot del od natprevarot, kako
i prezentacijata na razlichni kulturi na scenata, izjavi
Svante Stokselius, prviot chovek na EBU.
Karolina, Toshe i Vlado na "Radiski festival"
Pop svezdite Karolina Gocheva , Toshe Proeski i Vlado
Janevski kje nastapat na 11-ot "Radiski festival" vo
Hvar, Hrvatska, shto kje se odrzhi kon sredinata na juni.
- Tochniot datum seushte ne se znae. Ova kje bide prvo
gostuvanje na Vlado na ovoj prestizhen festival. Vlado
momentno e vo Zagreb kade shto go promovira negoviot nov
album, ni reche menadzherkata na Vlado, Vera.
Na festivalot Toshe Proeski kje nastapi so pesnata "Vrzi
me za sebe" na poznatiot tekstopisec Miro Buljan. Vlado
Janevski pred hrvatskata publika kje ja ispee negovata
avtorska pesna "I togash nekoja budala" koja se najde na
negovoto novo cede, a Karolina kje nastapi so pesnata
"Eden den" na kompozitorot Grigor Koprov, so tekst na
Jelena Trifunovikj i aranzhman na Vladimir Dojchinovski.
OZhIVUVA STARATA ROMANSA?!
Budimir na gosti kaj Toshe
Rakometarkata Adrijana Budimir denovive e vo Makedonija.
Ne se raboti za nov rakometen dogovor so stariot klub,
tuku vo prashanje e osvezhuvanje na sekjavanjata na
starata ljubov Toshe Proeski. Taa vo Skopje, doznavame,
pristignala na negova pokana i najverojatno vo
Makedonija kje ostane vo slednite desetina dena kolku
shto Toshe ima prostor za pauza. Megju napornite
snimanja i nastapi i pred slednoto patuvanje za Hrvatska
kon krajot na nedelava koga vekje ima zakazhano dva
nastapa, dobil desetina dena odmor shto sakal da gi
iskoristi vo drushtvo na starata prijatelka, koja
vednash ja prifatila pokanata i doletala od Shpanija.
Doznavame deka Toshe i Adrijana po kusiot prestoj vo
Skopje otpatuvale vo negovoto rodno Krushevo, kade
nekolku dena kje mozhat vo mir da uzhivaat vo prirodata
i zaednichkite druzhenja. Kolku za potsetuvanje tie bea
vo oficijalna vrska pred okolu tri godini, a ako mozhe
da im se veruva na muabetite, iako togash Adrijana
navodno go napushti poradi izvesen Miro Barishikj, isto
taka rakometar, tie postojano bile vo kontakt.
Na shto se sega znaat samite, iako najverojatno vo
idnina kje imaat povekje shansi za druzhba zatoa shto
mozhnostite Adrijana da zaigra za hrvatskata rakometna
reprezentacija se so pogolemi.
Toshe so novi koncerti i vo obrazovna kampanja
Tempototo na rabota na Toshe prodolzhuva so nesmalen
intenzitet. Po odlichiot osmomartovski koncert vo
objektot na srpskiot naroden teatar vo Novi Sad za koj
biletite bile prodadeni za rekordni pet chasa, sleduva
najava za nova mini-turneja.
Na listata ovojpat, otkriva negovata menadzherka Liljana
Petrovikj, kje se najdat pet-shest pogolemi gradovi niz
Srbija, koi Toshe kje gi poseti vo tekot na april.
Togash vo izdanie na Pink ushte treba da se pojavi i DVD
izdanieto od koncertot vo belgradska Arena. Vo Novi Sad
koncertot pominal odlichno i i pokraj dvata drugi
koncerti shto vo istovreme se sluchuvale salata bila
prepolna, a doshla duri i gradonachalnichkata na
srpskata Atina, koja e negova obozhavatelka.
Ushte edna novina povrzana so Toshe e i kampanjata na
USAID za edukacija i podobruvanje na shkolstvoto vo
Makedonija, koja startuvashe minatata nedela, a vo chii
ramki se pojavuva i toj.
"Srekjen e shto kje bide del od vakov proekt i shto kje
mozhe da dade pridones vo razvojot i podobruvanjeto na
obrazovanieto vo zemjata", dodava Petrovikj
KONCERT NA ZAFIR HAdzhIMANOV VO UNIVERZALNATA SALA
Nema beganje od ljubovta, muzikata i od scenata
Od ljubovta i od prijatelite ne mozhe da se izbega
zashto bez niv zhivotot ne bi bil toa shto e - edno
dolgo i interesno pateshestvie. A ako toa pateshestvie
se minuva so pesnata i kako pesna, togash chovek
slobodno mozhe da kazhe deka zhivee ubav zhivot. Eden od
tie shto mozhat da se pofalat deka e ljuben i deka go
ljubat, a najmnogu deka pesnata e taa shto go pravi
velikan megju velikanite, e nashiot Zafir Hadzhimanov.
Taa ljubov i taa energija od noti isprepleteni so
solzi-radosnici mozhea da gi pochuvstvuvaat i da gi
vidat samo tie, privilegiranite, shto dojdoa vo
Univerzalnata sala vo Skopje, vo chest na golemiot
pejach. Tie ne mu kazhaa zbogum, tuku go poddrzhaa i
lichno mu porachaa deka se' ushte i e potreben na
makedonskata zabavna pesna, odnosno na ubavata shansona.
Nikogash ne bilo i nema da bide od rodna loza da se rodi
losh grozd, nitu od seme na velikani da izrti i da nikne
plevel. Taka ni Zafir ne mozhel i ne mozhe da bide
nishto drugo osven golem umetnik - prodolzhuvach na
korenot na Hadzhimanovi. A vekje triesetina godini mozhe
da bide i ushte povekje gord zashto lozata ima ushte
posilen lastar - sinot Vasil, koj i go pridruzhuvashe na
ovoj golem jubileen nastap.
Toa po kojznae koj pat go dokazha na istata scena na
koja ja stekna slavata. Tokmu na tie shtici na koi pred
30-40 godini zastana i gi ispea svoite najgolemi hitovi.
Zafir go vrati glamurot na Skopskiot festival. Tokmu ona
volshepstvo na koe so nostalgija se sekjavaat generacii
lugje shto porasnaa so tie pesni.
Koncertot go pochna so "Skopje moe", a potoa so biseren
trepet ja zapea "Zajdi, zajdi". A bidejkji koncertot
beshe zamislen kako patuvanje niz negovata 40-godishna
kariera, bea zapeani i hitovite od zagrepskiot festival
kako shto e "Chovek kako jas", "Beshe maj", koja vo 1969
godina na noze ja krena Opatija, nezaboravnata "Tamara",
"O ljubov neverna", "ljubov li e ova ili panagjur", "Kako
Vardar kje dotecham" i "Zemi mome Makedonche". Za
zadovolstvo na site, kako magionichar, Zafir na skopjani
im go vrati volshepstvoto shto i po tolku godini mozhe
da se pochuvstvuva vo glasot.
Lambe saka da uchi od Dani
Pop pejachot Lambe Alabakovski e golem fan na negovata
atraktivna koleshka Dani Dimitrovska. Doznavame deka
Lambe ja obozhaval nejzinata muzika i gi peel site
nejzini pesni. Na negovite bliski im se doveril deka
Dani e edinstvenata pejachka od koja saka da uchi kako
se pravata dobri hitovi, a i fizichki mnogu ja
bendisuval. Rokerkata bila voodushevena koga razbrala
deka Lambe e nejzin golem obozhavatel.
- Lambe e srce. Momcheto ima golema harizma i mnogu e
sladok. Milo mi e shto mu se dopagja mojata muzika. I
jas gi slusham negovite pesni. Ako nekogash snimam duet,
sigurno Lambe bi go izbrala za partner. Ama samo za
duetot. So kolegi privatno ne sakam da se pletkam, vo
shega ni reche Dani.
POP-PEJAChKATA RASKINA
None go istepa dechkoto
Pop-pejachkata None Nedelkovska mu raskina na dechkoto
Riste, saksofonistot tetovec, od "Bravo bend" i vo kavga
go udrila so pepelnik po glavata. Do raskinuvanjeto
doshlo po burnata raspravija megju ljubovnata dvojka,
navodno poradi sueta i ljubomora. None vo kavgata mu gi
isfrlila i kuferite na Riste od stanot vo koj zhiveeja
zaedno okolu edna godina. Po kavgata, taa reshila da se
iseli, ostavajkji mu go ljubovnoto gnezdo na dechko i.
Nivni bliski velat deka Riste vo posledno vreme bil
mnogu ljubomoren na None i ne ja ostaval nikade da odi
sama, shto bilo i prichina za kavgata.
Pop-pejachkata ne se javuvashe na svojot mobilen telefon.
Od "Premier produkcija", kade shto e ekskluzivka, velat
deka slushnale za raskinuvanjeto na None i na Riste, no
ne znaeja neshto povekje da ni kazhat.
NOVINI NA "MAKFEST"
Chetiri dena festivalsko shou
Festivalot na muzika "Makfest" godinava voveduva mnogu
novini, koi vo golema mera kje go podobrat negoviot sjaj.
Festivalskiot sovet se ushte drzhi vo tajnost del od
novinite, no del od tie shto reshi da gi kazhe se takvi
shto na festivalot kje mu go potvrdat primatot -
najdobar.
- Se razmisluva od ovaa godina festivalot da trae
chetiri dena. Da pochne od sreda so debitantskata vecher,
koja kje bide sosema oddelena od oficijalnite
festivalski vecheri, a prvite petmina debitanti kje se
plasiraat direktno vo finaleto. Kje se smeni i nachinot
na glasanje. Sakame vo finalnata vecher da nema shou,
tuku shou da bide mehanizmot na glasanje i vremeto shto
treba da se potroshi za shou, da se glasa. So
televizijata shto kje prenesuva, se nadevame deka pak
kje bide MTV, da se vkluchuvaat studijata na televiziite
od Makedonija - veli direktorot na "Makfest", Stojan
Troicki.
Spored Troicki, po nekolkugodishna pauza, festivalot kje
go vrati i internacionalniot karakter so gosti od
stranstvo.
- Godinava sakame da gi vratime strancite, kako vo
vremeto koga festivalot beshe megjunaroden. Za toa kako
festival imame vreme da se preispitame i da se stavi na
masa za da vidime shto e za, a shto e protiv. I
najvazhnoto kolku toa kje chini. Se razmisluva za
italijanskata i ruskata estrada, ama konkretni iminja e
se ushte rano da se kazhat - veli Troicki.
Festivalot na muzika "Makfest" kje se odrzhi na 11, 12 i
na 13 oktomvri, vo Domot na kulturata vo Shtip.
|