Rusija bara prodolzhuvanje na pregovorite so nov posrednik na ON
Rusija vo petokot predlozhi pregovorite za idniot status na Kosovo da prodolzhat, so nov posrednik na Obedinetite nacii. Aktuelniot posrednik Marti Ahtisari gi okoncha pregovorite megju Srbija i kosovskite Albanci so predlogot so koj na pokrainata shto e pod uprava na ON i se otvara mozhnost za dobivanje nezavisnost. Takviot poteg Rusija go okarakterizira kako izbrzana i soopshti deka se neophodni dopolnitelni pregovori za opredeluvanje na konechniot status na Kosovo. Ahtisari vo chetvrtokot svojot predlog go dostavi na razgleduvanje do ON, bez da gi prodolzhi naporite da dobie odobruvanje od Srbija za predlogot. "Vo ovaa faza, dokolku se imaa predvid kako bea formulirani tie pozicii, neophodno e pregovorite da prodolzhat", izjavi pred novinarite shefot na ruskata diplomatija Sergej Lavrov. Toj reche deka ako Ahtisari napravil se shto e vo negova mokj, mozhe da se najde drug chovek shto kje se zanimava so prashanjeto

Hashim Tachi: Gi proteravme Srbite!
Liderot na Demokratskata partija na Kosovo i poraneshen komandant na OVK, Hashim Tachi prizna deka Albancite gi proterale Srbite od Kosovo: "Nie togash zaedno so NATO gi proteravme Srbite", izjavi Tachi za vienskiot vesnik Esterajh, govorejkji za vojnata vo Kosovo vo 1998-1999 godina. Toj vo isto vreme se zalozhi poraneshnite pripadnici na OVK da bidat primeni vo novite voeni sili na Kosovo: "Poraneshnite pripadnici na OVK kje bidat del od idnata vojska na Kosovo, zatoa shto go zasluzhuvaat toa", reche Tachi, otfrluvajkji gi obvinenijata deka pripadnici na OVK stojat zad brojnite napadi vrz srpskite civili.

Kosovcite izbiraat zname i grb
Kosovskoto sobranie reshilo da raspishe konkurs za izbor na drzhavni simboli, vo ochekuvanje na skorashnoto proglasuvanje nezavisnost. Konkursot kje trae 30 dena, a prvin kje se izbiraat samo zname i grb, po shto himnata kje se izbira na nov konkurs. Vo predlogot na megjunarodniot pratenik Marti Ahtisari e predvideno Kosovo da dobie svoi simboli, zname, grb i himna.
Vo megjuvreme, Evropskiot parlament izglasa deka go poddrzhuva predlogot na Ahtisari za Kosovo, so koj Kosovcite kje gi dobijat rechisi site obelezhja na nezavisna drzhava. Evropskata Unija kje ima svoja misija na Kosovo, koja kje mora da go nadgleduva razvojot na Kosovo. Za taa cel e predvideno misijata da ima 72 chlena i da vraboti dopolnitelno 200 Kosovci kako pomoshen personal. EU e podgotvena da potroshi 18,8 milion evra vo prvata godina od funkcioniranjeto na misijata.

SPORED BELGRADSKO SPISANIE
Ceca go organizirala kidnapiranjeto na sinot na Lepa Brena?
Srpskata turbofolk-dzvezda Ceca Razhnjatovikj uchestvuvala vo kidnapiranjeto na sinot na Lepa Brena vo 2000 godina, tvrdi srpskoto spisanie Bum. Navodno, vdovicata na Arkan stoela zad operacijata vo koja beshe grabnato deteto Stefan, za chie osloboduvanje bea pobarani povekje od milion evra. Bum tvrdi deka poseduva doverliva informacija deka Ceca go prikrila zlostorstvoto, pushtajkji ja vo javnosta informacijata deka mozokot na operacijata e crnogorskiot mafijash Mojmir Radulovikj. Vo obvinuvanjata shto gi iznesuva spisanieto stoi i deka pejachkata rakovodi so kriminalna organizacija shto po razni ilegalni patishta doagja do pari i taka gi finansira nejzinite albumi, stajlinzi i turnei. Ova ne e prvpat folk-dzvezdata da se povrzuva so kriminalni dejstva, no ovojpat srpskata javnost e zgrozena.

NAFTOVOD BURGAS - ALEKSANDROPOLIS
Godishno kje techat 50 milioni toni nafta
Vo Atina e potpishan dogovorot za sorabotka vo izgradbata i eksploatacijata na naftovodot Burgas - Aleksandropolis. Dokumentot go potpishaa ministerot za industrija i energetika na Rusija Na ceremonijata na potpishuvanjeto prisustvuvaa ruskiot pretsedatel Vladimir Putin i premierite na Grcija i Bugarija, Kostas Karamanlis i Sergej Stanishev. Proektot, koj chini edna milijarda evra, e namenet za transport na ruska nafta od Burgas do Aleksandropolis i ponatamu za stranski pazari. Dolzhinata na naftovodot e okolu 300 kilometri, a propusnata mokj mu e od 35 do 50 milioni toni surova nafta godishno. Marshrutata na naftovodot gi zaobikoluva turskite tesneci Bosfor i Dardanelite, so shto kje se oslobodi taa transportna arterija i kje se namali cenata na dostavkite.

Vo Romanija nema mazhenje pred 18 godini!
Romanskiot Senat usvoi izmeni vo Zakonot za semejstvo, so koi devojkite nema da mozhat da se mazhat pred 18-tata godina. Izmenite se usvoeni na predlog na pratenichki od opoziciskata Socijaldemokratska partija. Romanskite senatori isto taka usvoija i odredba deka roditelite mozhat da se otkazhat od pravata kon deteto, najdocna tri godini po negovoto ragjanje.

Vo Albanija rodilo dete so lik na volk
Vo akusherskoto oddelenie pri gradskata bolnica vo Elbasan se rodilo bebe so lik na volk. Poroduvanjeto techelo normalno, bez nikakvi komplikacii. Dvaeset i devetgodishnata majka izjavila deka bremenosta i bila ista kako i prethodnite dve. Bebeto so lik na volk imalo normalna telesna tezhina. Inaku, Elbasan e poznat i kako grad vo koj chesto se ragjaat deca so genetski anomalii, no ima i primeri na zhivotni so chudni karakteristiki.

Patot na Bosna kon Evropa nema da bide lesen
Generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer vo Saraevo povtori deka pristapuvanjeto kon evroatlantskite voeni i politichki integracii e edinstveniot pat za trajna stabilnost na Zapaden Balkan, pritoa predupredvajkji deka patot na Bosna i Hercegovina kon tie integracii nema da bide lesen. "Toj pat podrazbira tolerancija i mnogu reformi, vkluchuvajkji reformi vo policijata, odbranata, kako i donesuvanje ustavni reformi", potencira Shefer po sredbata so chlenovite na Pretsedatelstvoto na BiH.

Serija eksplozii vo Atina
Shest pomali napadi bea izvrsheni za edna nokj vo razlichni kvartovi vo Atina. Napadite bile nasocheni vrz tri banki i dve kancelarii na vladejachkata partija Nova demokratija i na Fondot za zdravstvo. Grchki policiski izvori soopshtija deka e prichineta samo materijalna shteta. Zasega nikoj ne ja prezel odgovornosta za napadite. Napadi, koi ne prichinuvaat seriozni shteti, se chesta pojava vo Atina, a policijata za niv gi obvinuva malite anarhistichki i krajno levicharski grupi
Opra Vinfri kupuva kukja vo Dubrovnik
Svetski poznatata TV voditelka Opra Vinfri bila reshena da kupi luksuzna kukja vo stariot del na Duborvnik, chija momentalna vrednost e okolu pet milioni amerikanski dolari. Taa dosega nikogash ne bila vo Dubrovnik, nitu pak na Jadarnot, no naskoro kje doshla da ja vidi i da ja plati ubavata trikatna kukja. Vkupnata povrshina na objektot e okolu 600 kvadrati i vo nego ima pet luksuzno opremeni apartmani. Sopstvenikot na luksuznata kukja e amerikanski Hrvat, koj ne saka da go otkrie svojot identitet pred javnosta. Navodno, toj i bil prijatel na Opra i uspeal da ja nagovori barem da ja vidi kukjata.

HRVATSKA
Patriotizam za 500 milioni amerikanski dolari!
"Preku 30 do 40 smetki Ð ÔmajkiÕ rasshtrkani niz celiot svet pominale megju 300 i 500 milioni amerikanski dolari nameneti za kupuvanje oruzhje vo voenite godini, a site pari doagjaa od budzhetot na Hrvatska, od donacii vo dijasporata i od prodazhbata na drzhavnite stanovi"- izjavi Tereza Barbarikj, nekogashna bliska sorabotnichka na uapseniot hrvatski general Vladimir Zagorac, a denes eden od dvata krunski svedoka vo istragata protv istoimeniot generalot koj e obvinet za manipulacija so parite nameneti za odbrana na Hrvatska. "Toa beshe igra na hobotnica. Se odeshe preku generalot Zagorec, no so znaenje na drzhavniot vrv. Milioni germanski marki se uplatuvaa na razlichni smetki vo Argentina, Izrael, Shvajcarija, Ungarija... Nachelno, se beshe nameneto za odbrana na Hrvatska, a fakturite se naznachuvaa za kupuvanje zemjodelski mashini i drugo. Tugjman nikogash ne beshe potpisnik, a site smetki ne odea vo Ministerstvoto za finansii, tuku direktno kaj Gojko Shushak vo Ministerstvoto za odbrana"- objasnuva Barbarikj.
Vo svoeto prvo intervju za hrvatskata javnost taa ne gi otkri site raboti, bidejkji statusot na krunski svedok ja obvrzuva na toa. Sepak, taa dodade deka uredno gi izvrshuvala site nalozi i uplatuvala doznaki na brojni smetki, no nikogash ne znaela vo korist na kogo i na koj iznos!? Taa otkriva i eden kuriozitet deka generalot Zagorac, kako vljubenik vo avtomobili, na del od smetkite shto gi otvoral im daval iminja na luksuzni vozila. Na krajot Barbarikj go iskazha svoeto mislenje deka Zagorac vaka zavrshil, bidejkji toa shto go zemal ne go delel so svoite sorabotnici! Inaku, hrevatskoto Ministerstvo za pravosudstvo podgotvi baranje za izrachuvanje na generalot Zagorac, koj minatata nedela beshe uapsen vo Viena.

EKSMINISTEROT ZA ODBRANA NA JUGOSLAVIJA VEljKO KADIEVIKj GI NAPLATI SOZNANIJATA ZA IRAK
Skopskiot genral Ð sovetnik na SAD
Generalot vo penzija Veljko Kadievikj, poraneshen minister za odbrana na Jugoslavija i komandant na Tretata armiska oblast (Makedonija i del od Juzhna Srbija) koj so godini raboteshe vo Skopje, sega e angazhiran kako ad-hok sovetnik na voenata koalicija vo Irak, predvodena od SAD. Negovite vrski so SAD datiraat od vremeto koga beshe student na elitnata Voena akademija Vest Point koja ja zavrshi kako eden od najdobrite vo generacija.
"Kadijevikj nema postojana funkcija vo Pentagon. Informaciite koi gi dava ne se od krucijalno znachenje. No seedno, takviot vid uslugi mozhe da donese zarabotuvachka i do milion i pol evra", veli izvor blizok na srpskata voena razuznavachka sluzhba. Kako shto svoevremeno objavi germanskata agencija DPA, Kadievikj koj od 2003 godina zhivee na Florida, trebalo da im pomogne na koaliciskite sili da gi pronajdat tajnite voeni bunkeri na eks-pretsedatelot na Irak, Sadam Husein. Za vozvrat, Kadievikj dobil imunitet za zashtita od eventualen proces pred Tribunalot. Najverojatno zatoa Hag "ne bil zainteresiran" za Kadijevikj, a ne mu bil potreben nitu azil na nitu edna zemja. Otkako se iselil na Florida, toj rechisi i ne se vratil vo Srbija. "Ne sum go videl nitu slushnal od devedesettite godini. Nikoj vo krugot vo koj se dvizham ne znae kade e i zoshto zamina", izjavi Branko Krga, poraneshen nachalnik na Generalshtabot na Vojskata na Srbija.

KADE ISChEZNA BOGATSTVOTO NA MILOShEVIKj
"Znam se, no ne smeam da zboruvam"!
Ministerot za kapitalni investicii na Srbija, Velimir Ilikj, vo 2001 godina beshe eden od glavnite lovci na srpskite pari koi vo tekot na vladeenjeto na Slobodan Miloshevikj zavrshija na Kipar. Vo izjavata za Kurir toj potvrduva deka togash bil shef na trichlenata drzhavna delegacija koja utvrdila koj se prefrlal pari i so koi avioni se noseni, no dodava deka za toa ponatamu ne smee nishto da govori. "Tochno e i mozham da kazham deka so Kipranite odrzhavme ne eden, tuku povekje sostanoci. Mnogu znam i mnogu rabotev na toj sluchaj, no ne smeam da zboruvam! Imavme se vo race, a na krajot nishto ne napravivme" - otvoreno priznava Ilikj. Na prashanjeto kade zapnalo i koj konkretno gi stopiral site akcii, ministerot odgovara:
"Ottamu kade shto zapnalo, ni e kazhano Kipar povekje da ne go spomnuvame i taa prikazna da ja zaboravime. Naredbata stasa od najvisokiot drzhaven vrv, a nam ni e recheno deka rabotata kje ja zavrshi drzhavata na nekoj svoj poinakov nachin i deka Komisijata mora da se rasformira" - tvrdi Ilikj. Spored nego, golema shteta e shto togashniot drzhaven vrv stavil rampa na sluchajot, bidejkji Kipranite sakale da ja dadat celata dokumentacija, no nekomu toa ne mu odgovaralo. "Razgovaravme i so chovek od policijata koj gi prezemal parite.Toj lichno ni nudeshe kopii od site dokumenti! Se znaeshe se - koj gi dal parite i pod chie ime, so kakov pasosh, koj bil pilot... Imavme i chovek koj parite direktno gi prezemashe od aerodrom i gi noseshe vo banka. Toj na race vo fascikla ni gi donese site fotokopii, no samo barashe semejstvoto da mu se trgne shest meseci na nekoe bezbedno mesto" - dodava Ilikj.

DVAJCATA HRVATI I CRNOGORECOT OSLOBODENI VO NIGERIJA
So grabnuvachite peele pesni od Ceca
"Se se zavrshi dobro i dobro sum. Za tie 22 dena postojano mislev na semejstvoto i na toa kolku se grizhat, bidejkji znaev deka kje ne pushtat" - veli Crnogorecot Milan Smolovikj od Kotor. Nego i negovite dvajca kolegi Hrvatite Mate Lusha i Renato Garma od Hrvatska, nigeriskata armija gi oslobodi od racete na buntovnicite, koi gi grabnaa na 18 fevruari godinava. Grabnuvachite dobro se odnesuvale so niv i nabrzo i se sprijatelile. Vo pochetokot, za da go razbijat stravot, pomorcite pochnale i da peat. "Grabnuvachite svirea na nekoi tarabuki, a nie peevme. Dalmatinski pesni, pesni od Ceca, od Seka Aleksikj... Toa ne' ohrabri - veli toj. Peenjeto im se dopadnalo i na grabnuvachite. Na pochetokot im se zakanuvale so pushkite, no ne pukale. Im velele deka kje gi ubijat, samo ako ne gi dobijat parite. Spored Smolovikj, vednash im stanalo jasno deka gi grabnale siromashni selani, a ne kriminalna grupa. "Tie bea bedni, vo iskinati alishta, vooruzheni so nekoi kineski pushki. Prashanje e dali voopshto znaat da pukaat". Za bizarnosta na grabnuvanjeto na trojcata pomorci vo Nigerija svedochi i toa shto kidnaperite sakale da gi pushtat vekje naredniot den, no pod neverojaten uslov: najmladiot od grabnatite da se ozheni so kjerkata na glavatarot. Tie odbile, poradi shto ostanale zarobeni vo seloto.

BUGARIJA
EU bara zashtita na novinarite od "Ataka"
Instituciite na Evropskata Unija ostro gi kritikuvaat shovinistichkite napadi od chlenovi na bugarskata ekstremistichkata partija Ataka vrz vesnicite 24 chasa, 168 chasa i Dneven Trud i ochekuvaat od Sofija da go istrazhi sluchajot i vinovnite da gi izvede pred liceto na pravdata: "Sluchajot treba da go istrazhat bugarskite vlasti. Evropskata komisija osuduva sekakov vid nasilstvo, diskriminacija ili kakvi i da e aktivnosti shto ja narushuvaat slobodata na pechatot i slobodata na izrazuvanjeto". Na 23 fevruari Volen Siderov, liderot na Ataka, negoviot zamenik Pavel Shopov i evropskiot pratenik i chlen na Ataka, Dimitar Stojanov, so grupa privrzanici vlegle vo kancelariite na trite vesnici, a organizirana grupa od stotina lica chekala nadvor vo blizina na prostoriite. Siderov, Shopov i Stojanov barale od novinarite da gi vidat dokumentite vrz osnova na koi prethodniot den bile objaveni napisi za finansiski transakcii vo koi bile vmeshani chlenovi na Ataka. Za vreme na "posetata" novinarite i urednicite na vesnicite bile navreduvani i im bile upateni zakani za nivniot fizichki integritet. Osven toa, televizijata Skat, koja e bliska do Ataka, objavila iminjata na novinari i urednici i nivnite telefonski broevi, so baranje od gledachite da im se javuvaat i da im se zakanuvaat.

GRCIJA
Za dva dena proterani 500 albanski emigranti
Za nepolni dva dena preku granichnite premini Kakavija i Kapshtica grchkata policija proterala nad 500 albanski emigranti. Novata akcija "metla" vo Tirana se tolkuva kako odgovor na ostrite reakcii od albanska strana vo vrska so videosnimkata na koja grchki vojnici izvikuvaat antialbanski paroli na maratonsko marshiranje. Iako grchkite vlasti negiraat kakva i da e povrzanost, sepak, spored mediumite, tokmu po ovoj nastan znachitelno e zgolemen brojot na proteranite Albanci. Spored vesnikot Shekuli, povolnite vremenski uslovi ovaa zima ovozmozhile bez prekin da funkcionira shvercerskiot kanal za vlez vo Grcija. No, poradi zajaknata kontrola od grchkata strana, iljadnici Albanci se fateni vednash po minuvanjeto na granicata. Samo vo prvite dva meseca od godinava nazad se vrateni nad 4.000 albanski gragjani, koi ilegalno ja minale albansko grchkata granica i nemale reguliran prestoj vo Grcija.