KRIZA VO AVIONOT NA HAUARD NAD IRAK

Avionot so koj federalniot premier Dzon Hauard letal nad Irak, vo sabotata moral prisilno da se spushti otkako kabinata se napolnila so gust chad. Koga avstraliskiot voen transporter „Herkules C-130“ sletal vo bazata vo Talil, na okolu 300 kilometri jugoistochno od Bagdad, telohranitelite od specijalnata edinica SAS brzo go oddalechile Hauard od avionot shto chadel, plashejki se deka mozhe da eksplodira. Avionot vo koj imalo triesetina lica, se napolnil so chad nabrzo po poletuvanjeto od vozduhoplovnata baza vo Talil. Koga dostignal visochina od 1.500 metri, pilotot go svrtil avionot nazad vo Talil. Vo tekot na 14-minutnata drama, Hauard i shefot na avstraliskite oruzheni sili, vozduhoplovniot vicemarshal Angus Hjuston, bile vo pilotskata kabina. Site vo avionot vednash navlekle maski so kislorod. Voeni krugovi ja opishale situacijata kako eden chekor pred emituvanje na signalot “mayday” - krajna opasnost! Za sega nema podatoci shto go predizvikalo pojavuvanjeto na chad vo avionot. Po zadrzhuvanje od dvaesetina minuti vo Talil, Hauard so drug avion go prodolzhil patuvanjeto kon Bagdad. Po sletuvanjeto vo Bagdad, Hauard so helikopter bil prefrlen vo silno utvrdenata diplomatska „zelena zona“, kade se sretnal so irachkiot premier Nuri Al Maliki. Toj pobaral od Hauard avstraliskite trupi da ostanat vo Irak dodeka ne bidat porazeni teroristichkite grupi. Hauard ja potvrdil reshenosta na negovata vlada avstraliskite vojnici da ostanat vo Irak dodeka irachkite vladini sili ne bidat sposobni sami da bezbednost sigurnost vo zemjata. Irachkite trupi ja prezedoa grizhata za bezbednost vo dve provincii vo juzhniot del na zemjata, no avstraliskite vojnici ostanuvaat vo tie oblasti obuchuvajki gi Irachanite i davajki im voena poddrshka. Posetata na Hauard na Irak beshe drzhana vo najstroga tajnost, kako i negoviot prestoj prethodniot den vo Avganistan. Po posetata na Tokio, pri koja so japonskiot premier Shinzo Abe potpisha spogodba za voena sorabotka me|u dvete zemji, Hauard eden den beshe „ischeznat“ zashto ne se vrati doma, a nemashe vesti kade e. Podocna beshe objaveno oti toj tajno zaminal vo Avganistan i potoa vo Irak. Vo Kabul, Hauard se sretna so avganistanskiot pretsedatel Harmid Karzaj i so komandantot na silite na NATO vo taa zemja, amerikanskiot general Dan Meknejl. Hauard ja posetil i glavnata avstraliska baza vo Tirin Kot, na jugot na zemjata. Vo Avstralija momentalno ima okolu 550 avstraliski vojnici. Vo tekot na prestojot vo Kabul, Hauard reche deka negovata vlada seushte ne odluchila dali ke go zgolemi brojot na svoite vojnici vo Avganistan. [efot na federalnata opozicija Kevin Rad izjavi deka toj ke poddrzhi „sekoj razumen predlog“ za prakanje dopolnitelen broj vojnici vo Avganistan. Toj dodade deka situacijata vo Avganistan i informaciite za intenziviranje na akciite na talibanskite buntovnici gi opravduvaat inicijativite za jaknenje na avstraliskoto voeno prisustvo vo taa zemja.

AVSTRALISKI VOJNICI LESNO RANETI VO AVGANISTAN
Trojca avstraliski vojnici bile lesno povredeni vo petokot koga edna raketa ja pogodila nivnata kasarna na aerodrom kaj Kandahar, na jugot na zemjata. Ministerstvoto za odbrana soopshti deka po ukazhanata medicinska pomosh vo bazata, trojcata vojnici se vratile na svoite redovni dolzhnosti.

DEBNAM ODNAPRED SE PREDADE

Liderot na opozicijata na Nov Juzhen Vels, Piter Debnam praktichno veke go prizna porazot na parlamentarnite izbori vo taa drzhava shto ke se odrzhat vo sabota. Toj izjavi deka ako anketite se tochni, vladejachkite laburisti odnovo ke bidat pobednici, pa gi po_vika izbirachite svoeto nezadovolstvo od segashnata vlada da go iskazhat na glasachkite mesta. Edno ispituvanje na raspolozhenieto na glasachkoto telo, objaveno denovive vo sidnejski Daily Telegraph, pretskazha ushte eden tezhok poraz na liberalno-nacionalnata koalicija, od 58 sprema 42 otsto glasovi vo korist na laburistite. Na pres-konferencija Debnam se pojavi vozbuden i naluteno odgovarashe na prashanjata, oddavajki vpechatok na zagubena samodoverba. Toj kako da se otkazha od pridobivanjeto glasovi za svojata partija i namesto toa se zalozhi za protestni glasovi protiv vladata na premierot Moris Jema.

ORIDE JABANA USHTE EDEN MINISTER

Federalniot minister za stareenje Santo Santoro beshe prisilen da podnese ostavka na taa funkcija otkako se otkri deka imal izvesen broj neprijaveni akcii koi se nespoivi so negovite ministerski odgovornosti. Vesnikot Sunday Telegraph pishuva deka otkako stanal minister za stareenje, senatorot Santoro kupil akcii vo najmalku dve kompanii so dejnosti vo sektori vo koi imal ministerska odgovornost. Vesnikot naveduva deka otkril ushte najmalku sedum konflikti na interesi, no deka ne e jasno koga ministerot gi otu|il. Minatiot petok Santoro beshe prisilen da podnese ostavka na ministerskata dolzhnost otkako izleze na videlina deka ne prijavil poveke od 70 zdelki so akcii vo kompanii koi dejstvuvale vo sektorite na zdravstvoto i grizhata za stari lica.

AMANDA IZARCHILA $70.000 NA UCHENJE KINESKI!

ivshata federalna ministerka za doseluvanje Amanda Vanston potroshila 31.000 dolari pari na danochnite obvrznici za uchenje na kineskiot jazik. Spored vesnicite, konechnata suma bi mozhela da dostigne 70.000 dolari! No, i pokraj tolkaviot troshok, koga ministerkata se obidela da odrzhi govor na kineski za da impresionira eden visok pretstavnik na Kina, gostinot ne razbral nitu zbor!

VO PRODAZHBA VLEZNICITE ZA „ZLATNO SLAVEJCHE“
Po odrzhanite audicii, odbrani se decata shto ke nastapat na koncertot na „Zlatno slavejche“ vo Melburn, vo nedela, 15 april, so pochetok vo 5 chasot popladne vo Darebin Art Centre. Vleznicite za ovaa manifestacija se pushteni vo prodazhba i mozhat da se nabavat na kasata na Darebin Art Centre vo Preston, na krstosnicata na Bell Street i St. George’s Road. Kako shto veke objavuvavme, koncerti na „Zlatno slavejche“ ke se odrzhat vo Melburn, Kanbera/Kvinbijan, Sidnej i Vulogong, so nastapi na deca od tie gradovi i od Makedonija. Po eden uchesnik na tie koncerti ke se zdobie so pravo na uchestvo na tradicionalniot festival na detski pesni „Zlatno slavejche“ shto poveke od dve decenii se odrzhuva vo Skopje kon sredinata na noemvri.

DEVOJKA ZAGINA VO TOMASTON

Edna devojka na dvaesetina godini zagina na mesto vo nedela rano nautro vo melburnshkata naselba Tomaston. Taa bila vo kolata shto se dvizhela istochno po Settlement Road koga kaj krstosnicata so Temple Drive skrshnala i udrila vo bandera. Vo kolata nemalo nikoj drug.

POLICIJATA KE SNIMA I SO VIDEO-KAMERI
Po primerot na nivnite kolegi vo Nov Juzhen Vels i vo stranstvo, i viktoriskite policajci naskoro ke snimaat so video-kameri. Od juni godinava okolu 100 policiski koli ke bidat opremeni so video-kameri so koi ke gi snimaat soobrakajnite prekrshoci. Snimkite ke bidat tonski, zashto policajcite na epoletite ke nosat mikrofoni shto ke gi registriraat razgovorite so prekrshitelite. Tie vednash ke mozhat da vidat zoshto policijata gi zaprela, a snimkite ke mozhat da bidat koristeni kako dokazen materijal na sud.

REKORDEN BROJ ZABOLENI NA BUBREZI
Edno novo ispituvanje pokazha deka brojot na Avstralijani so bubrezhni zaboluvanja dostignal rekordno nivo. Vo prosek sekoj den shest lica zapochnuvaat so lekuvanje na bubrezite. Analizite pokazhale deka vo 2005 brojot na lica so bubrezhni bolesti se zgolemil za 12 otsto. Na krajot na istata godina poveke od 15.000 Avstralijanci redovno bile na dijaliza ili zhiveele so presaden bubreg. Profesorot Greem Ras od bolnicata Queen Elizabeth vo Adelajd veli deka glavni predizvikuvachi na bubrezhnite zaboluvanja se shekernata bolest (dijabetesot), visokiot krven pritisok, alkoholot, pushenjeto i debelinata. Doktorite baraat redovni pregledi na bubrezi da bidat vovedeni kako preventivna merka.