NAD 3.000 KANDIDATI ZA 30 INSPEKTORSKI MESTA VO MVR
Site sakaat da bidat policajci
Na konkursot na MVR za 30 inspektori za ekonomski kriminal, za samo osum dena se prijavile nad 3.000 kandidati! Sektorot za pravni i kadrovski raboti vo MVR bukvalno e zatrupan so prijavite od zainteresiranite za vrabotuvanje vo policijata. Sekojdnevno, vo prosek, se prijavuvale nad 370 kandidati. Od MVR velat deka se iznenadeni i po malku zatecheni. Velat, ochekuvale deka kje ima mnogu kandidati, no ovoj ogromen broj gragjani shto sakaat da bidat policajci, navistina gi iznenadil. "Priznavame deka sme iznenadeni. Toa, najverojatno, se dolzhi na visokiot rejting na policijata", velat vo MVR. Spored oglasot, MVR kje vraboti 30 inspektori za ekonomski kriminal i kandidatite moraat da bidat bez iskustvo vo taa oblast vo organizacionite edinici na MVR vo Skopje i so zavrshen ekonomski ili praven fakultet. (Vest)

Vo Struga gi iskrshija i Miladinovi
Na meta na vandalite vo Struga se najde i spomen-plochata na brakjata Konstantin i Dimitar Miladinovi vo centarot na gradot. Ova spomen obelezhje e skrsheno, a pod iminjata na dvajcata strushki dejci, go nema nivnoto prezime, oti bukvite nekoj gi ukral. Po skvernavenjeto na bistite na Aco Shopov i na Slavko Janevski na levata strana od Crni Drim, na udar e i lokalnata vlast vo Struga. "Spomen obelezhjata, kako shto e ova na brakjata Miladinovi, se vo nadlezhnost na Opshtinata. Do pochetokot na letoto nie kje storime se spomen plochata na ovie strushki sobirachi na narodni umotvorbi da bide popravena, a del od bukvite shto nedostasuvaa da bidat vrateni na staroto mesto. Toa kje go napravime i so bistite na drugite poeti shto neodamna bea otkornati od postamentite. Ova e nash dolg kon gradot, kon nasheto minato, no nie ne sme tie shto treba da gi shtitat. Za toa ima nadlezhno ministerstvo", veli sekretarot na Opshtina Struga Zoran Gulicoski. (Vest)
"Zdravje" od Radovo kje gradi mlekarnica vo Ukraina
Mlekarnicata Zdravje od Radovo, koja denovive ja odbelezhi petgodishninata od svoeto rabotenje, najavi deka naskoro, vo sorabotka so partner od SAD, kje gradi pogon za prerabotka na mleko i mlechni proizvodi vo Ukraina. Vo Zdravje, kade shto se vraboteni 116 lica, dnevno se prerabotuvaat okolu 50.000 litri mleko, od koi se dobivaat 40 vida razni mlechni proizvodi. Proizvodite na Zdravje od Radovo, osven na domashniot, se plasiraat i na pazarite vo Srbija, BiH, Hrvatska, Crna Gora, Kosovo i vo Albanija. (Shpic)

MENDUH TAChI TVRDI DEKA CRVENKOVSKI E LUD, A PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI SE OGRADUVA:
Ne sum zapoznat so navosnite zakani na Crvenkovski kon Tachi
Zamenik-pretsedatelot na DPA, Menduh Tachi, nema da podnese krivichna prijava za zakanite za zhivotot shto, navodno, mu gi upatil pretsedatelot Branko Crvenkovski, bidejkji go smeta za lud i smeta deka tie zakani gi upatil pod dejstvo na droga i alkohol. Spored nego, Crvenkovski mu se zakanuva poradi negoviot nastap od sobraniskata govornica pred dve nedeli, koga go obvini pretsedatelot deka e kriminalec i bandit. "Se boram da im objasnam na gragjanite, i posebno na partiskite chlenovi i moeto semejstvo deka, ochigledno, chovekot e von sebe i nikoj ne smee da go zema za seriozen. Mislam deka koga gi upatil zakanite, bil pod dejstvo na kokain i alkohol - izjavi Tachi.
Spored soznanijata na Tachi, pretsedatelot Crvenkovski gi upatil zakanite vo minatiot petok, vo negoviot kabinet, na sredba so direktorot na Agencijata za razuznavanje Ð AR, Kire Naumov i direktorot na Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavanje Ð DBK, Sasho Mijalkov. Navodno, Crvenkovski rekol deka "kje mu go istrebi celoto semejstvo, sose kuche i mache". Tvrdenjata na Tachi, gi potvrdi sopartiecot Refet Elmazi, zamenik-minister za vnatreshni raboti. "Jas lichno, vecherta vo ponedelnikot, imav kontakt so direktorot na AR i go prashav za zakanite. Toj mi potvrdi deka bile upateni na taa sredba, i beshe zachuden od toa shto nenadejno go slushnal od pretsedatelot" - tvrdeshe Elmazi. Zamenik-pretsedatelot na DPA veli deka ne gi sfakja seriozno zakanite na Crvenkovski. Spored nego, nema mesto za zagrizhenost. I pokraj toa, Elmazi najavi deka i MVR i negovata partija kje gi sledat site potezi na Crvenkovski i ako e potrebno kje reagiraat za da go sprechat vo negovite nameri.
Za razlika od stavot na DPA i MVR, premierot Nikola Gruevski reche deka ne bil zapoznat so navodnite zakani. Zatoa, odbi da komentira bilo shto. (Vecher)

CRVENKOVSKI NE VLEGUVA VO MEDIUMSKIOT PING-PONG NA TAChI
Pripagjame na dva razlichni sveta!
Pretsedatelot Branko Crvenkovski ne saka da gi komentira obvinuvanjata od zamenik-pretsedatelot na DPA Menduh Tachi za navodnite zakani shto shefot na drzhavata mu gi upatil preku visok policiski funkcioner. "Menduh Tachi vo eden podolg vremenski period vlozhuva ogromni napori da me isprovocira i da me vkluchi vo nekakva javna kavga, vo nekakov mediumski ping-pong so nego. Toa nema da go dozvolam i toa zadovolstvo nema da mu go priredam. Nie pripagjame na razlichni kulturoloshki nivoa, na dva razlichni sveta i igrame vo dve razlichni ligi. Na sekoe prashanje shto e povrzano so nekoi od izjavite na Tachi kje nemam komentar", izjavi Crvenkovski.

Tachi kje bara Mijalkov i Naumov da svedochat za zakanite
Menduh Tachi kje pobara od sobraniskata Komisija za nadzor na rabotata na Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavanje i na Agencijata za razuznavanje - da gi povika direktorite Sasho Mijalkov i Kire Naumov da svedochat vo vrska so zakanuvachkite poraki shto mu gi upatil pretsedatelot Branko Crvenkovski. Esad Rahikj, pretsedatel na sobraniskata Komisija za nadzor na rabotata na DBK i na AR, veli deka ova telo nema nadlezhnost da rasprava za "Sluchajot Crvenkovski - Tachi". Shto znachi deka potpretsedatelot na DPA kje treba da go goni Crvenkovski so privatna tuzhba. Krivichniot zakonik predviduva "parichna kazna ili zatvor do shest meseci za toj shto kje ja zagrozi sigurnosta na drug so seriozna zakana - deka kje napadne vrz negoviot zhivot ili telo ili zhivotot ili teloto na nemu blisko lice". Tachi, sepak, kako chlen na sobraniskata komisija kje bara na nejzina sednica da se rasprava i za zakanite shto mu gi upatil Crvenkovski. (Vreme)

Obvinitelstvoto nema da reagira
Javnoto obvinitelstvo nema da postapi po sluzhbena dolzhnost ni po izjavite na Menduh Tachi deka dobil zakani po zhivot od pretsedatelot Branko Crvenkovski, ni po negovite tvrdenja deka zakanite na Crvenkovski se dadeni pod dejstvo na kokain i alkohol. Navredata na javnite lichnosti i institucii e dekriminalizirano spored postoechkite zakonski propisi, velat od Javnoto obvinitelstvo. Dvete strani mozhe da se tuzhat privatno. No, ni edniot, ni drugiot ne najavuvaat takvo neshto. Zasega ni MVR nema namera da reagira. "MVR postapuva po prijavi. Dokolku dobieme prijava, nie sekako neodlozhno kje postapime. Do ovoj moment nema prijava", reche Gordana Jankulovska, minister za vnatreshni raboti.

Stranskite diplomati zagrizheni
Makedonija dobiva losh imidzh i gi potkopuva instituciite. Ova e poraka na del od ambasadorite vo oficijalno Skopje, koi izrazuvaat golemo nezadovolstvo po obvinuvanjata na Menduh Tachi za navodnite zakani na pretsedatelot Branko Crvenkovski upateni kon nego. Diplomatite osobeno se zagrizheni okolu zatemnetata slika na Makedonija koja se proektira se pochesto, najnapred blagodarejkji na krizata pretsedatel-premier okolu ambasadorite, za shto apelirashe i ambasadorot na EU Ervan Fuere, a eskalira so najblago recheno neserioznite izjavi na Tachi, koi osobeno dobivaat tezhina so negovoto koaliciono partnerstvo so Vladata. Megjunarodnata zaednica postojano ja akcentira potrebata drzhavniot vrv da se fokusira na reformite, da funkcionira politichkiot dijalog tokmu vo ime na tie reformi. Tokmu zaradi toa za megjunarodnata zaednica e nesfatlivo produciranjeto na novi politichki krizni zharishta vo godinata koga Vladata na Nikola Gruevski ochekuva najava za chlenstvo vo NATO i izveshtaj od EU koj bi anticipiral datum za pregovori so Unijata. (TV A1)

ZDRAVJETO NA DRZhAVNIOT VRV - DRZhAVNA TAJNA
Samo Tachi mu postavi dijagnoza na Crvenkovski
Javnosta ne e upatena vo zdravstvenata sostojba na drzhavnite funkcioneri, koi se izbiraat na neposredni izbori i ja vodat Makedonija i da ja pretstavuvaat pred svetot. Vo Ustavot i soodvetnite zakoni ne postojat zakonski odredbi shto obvrzuvaat na transparentnost za zdravstvenata sostojba, nitu nejzinoto eventualno narushuvanje mozhe da pretstavuva ogranichuvanje za izvrshuvanje odredena funkcija. Od NSDP neodamna najavija deka koga kje se otvorat izmenite vo Izborniot zakonik, kje predlozhat kandidatite za funkcii da dostavuvaat lekarski uverenija, kako potvrda deka se sposobni da ja izvrshuvaat funkcijata. Najavata dojde kako reakcija na odnesuvanjeto na zamenik-pretsedatelot na DPA Menduh Tachi, koga se raspravashe so sobraniskiot potpretsedatel, a potoa i so novinarite.
Eksperti posochuvaat deka, koga bi postoele lekarski uverenija za funkcionerite, bi se izbegnale shpekulaciite i ozboruvanjata za nivnoto zdravje. Vo takov sluchaj bi bile bespredmetni i poslednite obvinuvanja od Tachi, spored koi pretsedatelot Branko Crvenkovski e "lud, pod sedativi, halucinira, pie viski i shmrka kokain". Diskusiite za zdravjeto na politicharite vo Makedonija pretstavuvaat tabu-tema, za razlika od primerite vo drugi zemji.
"Gragjanite treba da se zapoznaeni so zdravstveniot bilten na pratenicite i na politicharite, osobeno na nositelite na najvisokite drzhavni funkcii, kako pretsedatelot, premierot, prviot parlamentarec, vodachite na instituciite od pravosudstvoto. Vo nedostig od takva zakonska regulativa, samite partii bi trebalo da baraat lekarski potvrdi od lugjeto shto planiraat da gi kandidiraat za odredena funkcija" - velat eksperti, koi insistiraat na anonimnost. Spored niv, medicinskite kontroli bi trebalo da se pravat pri kandidiranjeto i pred prezemanjeto na funkcijata i najmalku ednash vo tekot na mandatot. Generalnata ocena za zdravstvenata sostojba potoa bi trebalo da bide dostapna za javnosta. (Spored Vreme)

NA SHESTGODIShNINATA OD VOENIOT KONFLIKT VO TETOVO ALBANSKITE VOENI VETERANI POBARAA
Petti maj Ð den na zaginatite borci na ONA?!
So izvedba na albanskata himna, pesni posveteni na ONA i OVK i razvioreni albanski znaminja voenite veterani od ONA, zaedno so okolu iljada zhiteli na seloto Selce, ja odbelezhaa shestgodishninata od pochetokot na borbite vo Tetovskiot region od konfliktot vo 2001 godina. Im oddadoa pochit na zaginatite pripadnici na 112-ta brigada i ushte ednash povtorija deka Albancite vo Makedonija so oruzhje vo raka morale da gi ostvarat svoite prava. "Toa shto zapochna vo Tanushevci, prodolzhi na 14 mart vo Tetovo. Albancite so oruzhje vo raka moraa da se izborat za svoite prava. Od potpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor do denes ne e storeno nishto za obesshtetuvanje na poraneshnite borci na ONA. Amanetot koj ni go ostavija nacionalnite heroi mora da go sprovedeme. Vojnata vo 2001 ne beshe za osvojuvanje teritorii, tuku za pogolemi prava", reche pretsedatelot na Zdruzhenieto na voeni veterani, Fazli Veliu, koj pobara petti maj da bide proglasen za den na zaginatite borci na ONA.
Gradonachalnikot na Tetovo i poraneshen komandant na 112-tata brigada na ONA, Hazbi Lika reche deka 14 mart se odbelezhuva kako pobeda na albanskiot narod. "ONA ne se boreshe za ostvaruvanje na pravata na Albancite samo za nekolku godini, tuku kako del od celokupnata istorija na albanskiot narod. Denes mnogumina se obiduvaat da manipuliraat so vojnata, no sepak bez ogled na toa i na politichkite partii, onie koi im go zavrtea grbot na svoite brakja ne mozhat da go zamenat Ali Ahmeti". Voditelite na manifestacijata ne ispushtija da kazhat deka vo 2001 godina ONA se borela protiv vlasta na Slavomakedoncite.
Vo Selce prisustvuvaa povekjemina chlenovi na rakovodstvoto na DUI, megju koi i poraneshnite ministri za transport i vrski i zemjodelie dzhemali Mehazi i Sadula Duraku. Iako najaveni ne prisustvuvaa gostite od Tirana i Prishtina, megju koi i chlenovite na kosovskata radikalna organizacija Samoopredeluvanje, koja minatiot mesec beshe organizator na masovnite protesti vo Prishtina protiv predlogot na Marti Ahtisari za statusot na pokrainata. (Vecher)

ZDRUZhENIE NA BIVShI ChLENOVI NA ONA
Partiite da prestanat da manipuliraat so nas, nie ne barame penzii!
Politichkite partii da prestanat da manipuliraat so poraneshnite pripadnici na ONA, a posebno so predlogot za zakonot za penzii bidejkji toa nitu e realno nitu nie go barame, izjavi Besim Hoda, pretsedatel na novoformiranoto Zdruzhenie na poraneshni pripadnici na ONA. Stanuva zbor za zdruzhenie formirano od poraneshni chlenovi na ONA shto se odvoija od Zdruzhenieto na voenite veterani na ONA chij pretsedatel e pratenikot Fazli Veliu, vujkoto na liderot na DUI, Ali Ahmeti. "Nitu sme barale penzii nitu kje barame. Partiite manipuliraat zaradi dnevnopolitichki interesi. Kakvi penzii, koga stanuva zbor za mladi lugje shto sakaat da rabotat, a ne da se penzioniraat. Za niv edinstvenoto reshenie e da se resocijaliziraat i da se vrabotat, kako shto sakaat site mladi lugje vo drzhavata. Nashite baranja se odnesuvaat za pomosh na licata shto ostanaa invalidi i za semejstvata shto gi zagubija bliskite vo konfliktot vo 2001 godina. Barame ist odnos kako i za semejstvata na pripadnicite na makedonskite bezbednosni sili. Ohridskiot dogovor beshe jasen deka najgolem vinovnik za konfliktot beshe drzhavata i taa treba da gi namiri shtetite" - veli Hoda.
Spored nego, stanuva zbor za 210 gragjani, poraneshni chlenovi na ONA i semejstva na zaginati, na koi im e neophodna pomosh od drzhavata. "Spored nashite presmetki, drzhavata za pomosh na ovie lica treba da odvoi okolu 400.000 evra godishno. Taa suma e priblizhno ednakva na onaa shto uspeva da ja ukrade eden direktor od tretiot eshalon na vlasta" - veli pretsedatelot na voenite veterani na ONA. (Spored Vreme)

DUI se rasheta po beliot svet
Ja sfati li DUI seriozno porakata na evroambasadorot Ervan Fuere deka moraat da nauchat da bidat opozicija? Bezmalku celoto partisko rakovodstvo minatata nedela se naogjashe vo zapadnoevropskite zemji, rechisi dve nedeli po izlaganjeto na Fuere vo Evropskiot parlament vo koe toj istakna deka e najdobro DUI da uchi demokratija vo Velika Britanija. Liderot na partijata, Ali Ahmeti i potpretsedatelite Teuta Arifi i Rafiz Aliti bea vo London, Musa dzhaferi vo Shvajcarija, a pratenikot dzhevat Ademi vo Berlin.
Integrativcite na pochetokot od mesecov ne ja otfrlija i vakvata ponuda od evrodiplomatot, svesni deka mestoto ne im e vo vlasta i deka do nea teshko kje se dograbat. "Otkako e formirana DUI ima sorabotka so razni fondacii i politichki partii na Zapad. Nie imame tradicija na razmena na nashi chlenovi i aktivisti koi bile na obuka vo razni centri. Ne e problem da uchime zatoa shto chovekot uchi dodeka e zhiv", reche Teuta Arifi. (Vecher)

I zakonot za vozduh kje se glasa so dvojno mnozinstvo?!
Ekspertskite grupi na VMRO-DPMNE i DUI vo sredata povtorno odrzhale sredba na koja partijata na Ahmeti na masa ja stavila listata na zakoni koi treba da se glasaat so takanarechenoto Badenterovo mnozinstvo. Od VMRO-DPMNE ne sakaat da kazhat kolku zakoni se naogjaat na listata, no velat deka ima od site oblasti. DUI smeta deka e potrebno dvojno mnozinstvo za povekje zakoni od politichkiot sistem, ekonomijata, sudstvoto, lokalnata samouprava, ekologijata, zdravstvoto... Megju nesekojdnevnite predlozi na ekspertite od DUI se i onie da se obezbedi Badenterovo mnozinstvo i za zakonite za zashtita na ambientalen vozduh i za zarazni bolesti.

BITOLA
Nacisti kje marshiraat na Shirok Sokak?
Grupa bitolchani, organizirani vo neregistrirana organizacija narechena Makedonsko ultra-dvizhenje, vo april planiraat marsh vo ovoj grad na koj kje go izrazat svojot revolt protiv, kako shto velat, "golemoalbanskata ekspanzionistichka politika, kako i protiv site drugi negativni pojavi vo drzhavata". Chlen na inicijativata vo telefonski razgovor ni potvrdi deka protestot nema da bide samo poradi "golemoalbanskata politika", tuku i poradi pojavite kako shto se zavisnostite od droga, prostitucijata i homoseksualcite. Velat deka na marshot planiraat da istaknat makedonski simboli i znaminja. "Ochekuvame najmalku stotina lugje da se pojavat so nas na marshot. Imame poddrshka od Ohrid, Skopje, Veles, Kochani i od Shtip. Ako se pojavat, bi trebalo da ima pedesetina do sto lugje. Dopolnitelno mozhe da dojdat i lugje od Srbija so koi sme vo kontakt" - veli nashiot sogovornik. Toj demantira deka stanuva zbor za nacionalsocijalistichko, odnosno nacistichko zdruzhenie, onaka kako shto pishuva vo eden i-meil shto stigna do nashata redakcija. "88! Drugari, ja zavrshivme nashata organizacija i ova e prvo makedonsko zdruzhenie so NS orientacija". "Planirame marsh na (. . .) april vo Bitola, Republika Makedonija, a potoa planirame golem sobir na privaten imot blizu Bitola daleku od ochite na ZOG. Sekoj drugar koj saka da uchestvuva neka mi napishe na ovoj i-meil", se veli vo porakata na angliski jazik shto ja dobivme vo redakcijata.
Brojot 88 na pochetokot na porakata, spored enciklopedijata Vikipedija, e kod shto go koristat suprematistite (veruvaat vo dominacija na odredena rasa). Spored enciklopedijata, ovaa brojka doagja od mestoto na bukvata H vo abecedata i go simbolizira nacistichkiot pozdrav - Hajl Hitler! Kratenkata NS, pak, e za nacionalsocijalizam, kako shto bilo originalnoto ime na partijata so koja Hitler doshol na vlast. Skratenicata ZOG znachi Okupaciska cionistichka vlada i aludira na antisemitskata konspirativna teorija, spored koja nekoi vladi se kontrolirani od Evreite.
Organizacijata vo mejlovite e narechena Makedonsko ultra-dvizhenje. Vo porakite taa redovno povikuva na donacii, a za toa dava broj na smetka vo edna makedonska banka. (Shpic)

SREDBA CRVENKOVSKI Ð GRUEVSKI
Ustavnoto ime na drzhavata e od najvisok interes
Makedonija kje ima edinstvena pozicija i strategija za da se zachuva ustavnoto ime na drzhavata, zakluchija pretsedatelot Branko Crvenkovski, premierot Nikola Gruevski, ministerot Antonio Miloshoski i specijalniot pratenik Nikola Dimitrov. Od kabinetot na pretsedatelot soopshtija deka Makedonija ima edinstvena pozicija i strategija za nadminuvanje na razlikata za imeto kako eden od najvisokite prioriteti na drzhavata.
Izvori od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ja ocenuvaat sredbata kako konstruktivna. Ottamu velat deka ne stanalo zbor za praznite ambasadorski mesta, prashanje za koe minatata nedela Crvenkovski i Gruevski ne uspeaja da se dogovorat. Vakvite sredbi vo idnina kje stanat praktika. Drzhavniot vrv zaemno kje se koordinira vo vrska so prashanjeto za imeto. Poslednata sredba na najvisokite drzhavni pretstavnici za ustavnoto ime beshe odrzhana na 11 januari, den pred posetata na posrednikot na ON Metju Nimic. Togash beshe potvrden oficijalniot makedonski stav za t.n. dvojna formula - edno ime shto kje se dogovori za bilateralna komunikacija so Grcija i ustavnoto ime za drugite drzhavi. (Vreme)

PO SKANDALOT SO ANTIMAKEDONSKITE PAROLI NA GRChKATA ARMIJA
Protestna nota za grchkiot shovinizam
Vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Republika Makedonija na razgovor beshe povikana Teodora Grosomanidu, ambasador i shef na kancelarijata za vrski na Republika Grcija. Povod za ovaa sredba so drzhavniot sekretar Igor Ilievski bile videosnimkite od voenata parada organizirana na 28 oktomvri 2005 godina vo Solun, se veli vo soopshtenieto na MNR. Verodostojnosta na snimkite bila potvrdena vchera. "So nezadovolstvo beshe istaknato deka na snimkite se prikazhani grchki voeni edinici koi izvikuvaat paroli so navredliva sodrzhina za Republika Makedonija. Za vreme na razgovorot dopolnitelno beshe ukazhano deka tie pojavi ne se vo duhot na deklariranite zalozhbi za dobrososedstvo i prijatelstvo i oti negativno se odrazuvaat vrz odnosite megju dvete drzhavi i narodi, se veli vo soopshtenieto. MNR soopshti i deka od ambasadorkata bilo pobarano ovoj protest najitno da im bide prenesen na nadlezhnite institucii vo Grcija i oti ochekuva oficijalna Atina da se ogradi i da gi osudi ovie pojavi.
"Otkako se potvrdi verodostojnosta na sluchajot, reshivme da vrachime protest za odnesuvanjeto na del od armiskiot sostav na Grcija", izjavi prethodno ministerot Antonio Miloshoski. Bidejkji incidentot se sluchil porano, toj smeta deka nema mnogu da vlijae vo odnosite megju dvete drzhavi. Sepak, posochuva deka protestot "se odnesuva za opshtestvoto vo Grcija i za nejzinite voeni institucii, za shto nashiot sosed kako chlen na NATO i EU, seriozno treba da razmisli". Miloshoski se nadeva deka reakcijata kje vrodi so plod i vakvite incidenti, koi sozdavaat nepotrebni tenzii vo javnosta, vo idnina nema da se povtoruvaat bidejkji "dvete drzhavi imaat mnogu shto zaednichko da spodelat".
Pretsedatelot Branko Crvenkovski najavi deka na sredbata so premierot Nikola Gruevski i ministerot Miloshoski kje pobara informacija za protesnata nota do Grcija. "Kje napravime edna analiza, presek na site novi informacii koi se povrzani so sporot okolu razlikite za ustavnoto ime so Grcija. Nema da utvrduvame strategija koja odamna e usoglasena, tuku kje se dogovorame za slednite neposredni chekori na toj plan", izjavi Crvenkovski pred sredbata. (Vest i Vecher)

GRCIJA JA OTFRLI PROTESTNATA NOTA
Kumucakos obvinuva za "besmisleni izgovori"
"Grcija postojano se zalaga za dobri megjusosedski odnosi so site sosedni drzhavi, bez iskluchoci", izjavi portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti Jorgos Kumucakos kako odgovor na novinarsko prashanje vo vrska so reakcijata na makedonskoto MNR okolu video-snimkite od voenata parada. Kumucakos naglasi deka oficijalna Atina "ochekuva reciprocitet od vlastite vo Skopje so identichna pozicija, vo soglasnost so takvite principi, a ne da pribegnuva kon besmisleni izgovori".

DIPLOMATSKI NATPREVAR
Za razlika od Skopje, Atina prodolzhuva so kampanjata
Makedonskata vlada vikendot go odmolcha grchkoto otfrlanje na protestnata nota, za antimakedonskoto peenje na grchkite vojnici. Nema reakcija nitu na rezolucijata na Kongresot, vo koja pokraj ustavnoto ime se koristi i referencata FIROM. Za razlika od smirenosta na Skopje, Atina prodolzhuva so zasilena diplomatska kampanja. Nedelava ministerot za nadvoreshni raboti na Grcija, Dora Bakojani kje se sretne so amerikanskata koleshka Kondoliza Rajs i so generalniot sekretar na obedinetite nacii Ban Ki Mun, koj od posrednikot Metju Nimic dobil informacii za napredokot vo pregovorite za imeto. Spored informaciite na A1, Bakojani na 25 mart organizira priem za diplomatskiot kor vo Vashington, po povod nacionalniot praznik na Grcija. Priemot treba da se odrzhi vo prostoriite na Belata Kukja.
Prviot shef na makedonskata diplomatija veli deka rezolucija za poddrshka na Makedonija za vlez vo NATO e mnogu pozitivna za zemjata, no zagrizhen e shto Grcija uspeala da proturka reshenie koe e sprotivno na oficijalniot stav na SAD za imeto (vidi: str. 12). Denko Malevski toa go objasnuva delumno i so politichkite odnosi pred pretsedatelskite izbori vo Amerika. "Amerikancite povekje od ova shto go napravija nema da napravat, ni ostanuva na nas da pokazheme kolku ni e znachajno prashanjeto za imeto, identitetot i voopshto celiot toj korpus na problemi, bidejkji tie si imaat i svoi drugi politichki problemi, osobeno shto edna golema zemja, kako shto e Amerika si ima interesi vizavi Grcija", izjavi Malevski.
Odlukata na Senatot, da ja koristi referencata FIROM, ne e iznenaduvanje ni za Aleksandar Dimitrov. Toj ne go gleda grchkoto lobi kako edinstvena prichina za vakviot razvoj na nastanite, zatoa shto nadvoreshnata politika na SAD ne se gradi samo so lobiranje, tuku pred se na amerikanskite strategiski interesi. "Podarokot shto go dobivme vo 2004-ta vo vrska so priznavanjeto na ustavnoto ime od strana na amerikanskata administracija, poleka se potroshi. Ova e najava na novata politika, novata strategija na amerikanskata administracija, osobeno vo naredniot period, so pobedata na Demokratite, vo vrska so nivnata podolgorochna pozicija okolu ovoj spor i seriozna poraka i do dvete strani da gi zabrzaat naporite vo reshavanjeto na ovoj spor", reche Dimitrov. I Dimitrov i Malevski smetaat deka Makedonija mora povekje i podobro da go promovira svojot stav, za problemot so imeto vo stranstvo.
Bez soodvetno pariranje na grchkata diplomatija, postoi rizik Makedonija da ja izgubi podobrata pozicija vo odnos na Grcija. (TV A1)

Bez pomestuvanja vo dijalogot Ð do oktomvri?
Otkako se brifiral so svojot specijalen pratenik Ð posrednikot vo dijalogot za imeto Metju Nimic, prvpat po prezemanjeto na funkcijata. Ban Ki Mun gi slushnal poziciite na Skopje i Atina i sostojbata na pregovorite. Po sostanokot vo njujork, Nimic samo kuso izjavil deka nema nov razvoj na nastanite. Diplomatski izvori za TV Kanal 5 izjavile deka vo narednite 6 do 7 meseci ne treba da se ochekuvaat pogolemi pomestuvanja vo dijalogot, pred se poradi oktomvriskite lokalni izbori vo Grcija. Potoa, ne se iskluchuva mozhnosta Nimic da izleze so nov predlog, dve godini po poslednata negova solucija za nadminuvanje na razlikata koja vo oktomvri 2005-ta beshe otfrlena od Atina.

ATINA Ð VAShINGTON
Imeto na Makedonija i Kosovo glavni problemi
Vo intervju za atinskiot vesnik Elefterotipija, shefot na grchkata diplomatija Dora Bakojani, izjavuva deka so SAD ne se soglasuvaat okolu nekolku prashanja, a deka kluchni od niv bile prashanjeto za imeto na Makedonija i konechniot status na Kosovo. Elefterotipija pishuva deka SAD go promovirale vleguvanjeto na Makedonija vo NATO pod ustavno ime i toa bil eden seriozen problem vo odnosite megju Atina i Vashington.

GRCITE REAGIRAAT NA NA SKULPTURITE PRED VLADATA
Vladata vo Skopje saka da se pretstavi kako edinstven naslednik na Antichka Makedonija
Po preimenuvanjeto na aerodromot vo Skopje od Petrovec vo Aleksandar Veliki, Vladata na severniot sosed gi "mobilizira" i arheoloshkite otkritija so koi raspolaga vo obid svojata zemja na megjunaroden plan da ja pretstavi kako osnoven, ako ne i edinstven, naslednik na istorijata i kulturnoto nasledstvo na Antichka Makedonija, pishuva grchkiot vesnik Katimerini. "Vo foajeto na zgradata na makedonskata vlada izlozheni se osum golemi statui od grchko-rimskiot period, koi spored neoficijalni tvrdenja na skopski arheolozi se avtentichni i se preneseni od muzei", pishuva vesnikot. Avtorot na napisot vo Katimerini pishuva deka "vakvite aktivnosti se vo duhot i ideologijata na vladejachkata partija, koja ostanuva neraskinlivo povrzana so nacionalizmot od minatoto, bidejkji se rodila od rascepuvanjeto na poznatata VMRO-DPMNE".
Avtorot naveduva deka makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski neodamna go okvalifikuval sporot so imeto kako dvostran problem i izjavi deka nitu edna druga organizacija, osven ON, ne mozhe da se natovari so obvrska da razgleduva dvostrani problemi.

Grcija ima pravo da ja blokira Makedonija vo NATO?!
Pomoshnikot na amerikanskiot drzhaven sekretar za evropski prashanja Metju Brajza izjavi za grchkiot vesnik Katimerini deka SAD sakaat da se reshi sporot shto Grcija go ima so severniot sosed za imeto. Zaprashan dali Makedonija mozhe da vleze vo NATO bez pred toa da bide reshen sporot za imeto so Grcija, Brajza veli deka prashanjeto ne zavisi od SAD, tuku od Grcija. "Grcija e chlenka na NATO, suverena drzhava i prijatel. Vo NATO odlukite se donesuvaat ednoglasno i sekoja drzhava ima pravo da blokira konkreten chekor", naglasi Brajza. Spored nego, Grcija saka Makedonija da vleze vo NATO, i e najgolem investitor kaj severniot sosed. Brajza smeta deka Grcija ima "potpolno pravo da go blokira vlezot na FIROM vo NATO, ako ne se postigne zaednichko prifatlivo reshenie za imeto", prenesuva Katimerini.

SPORED GRChKIOT VESNIK "PONDIKI"
PJRM kje stane Republika Makedonija vo ON!
Vesnikot To Pondiki tvrdi deka "blagodarenie na grchkoto veto vo NATO, Skopje kje bide priznaeno vo ON" i toa kako Republika Makedonija. "Dora (Bakojani) bez prigovor gi posmatra - da ne recheme deka premolcheno gi odobruva - razvrskite na edno scenario shto ja vodi PJRM vo OON i vo NATO so imeto Republika Makedonija", pishuva vesnikot. "Spored ova scenario, seriozni i verodostojni faktori na grchkoto MNR jasno kazhuvale deka iako problemot so imeto na PJRM vekje e na vrvot od agendata na grchkata diplomatija, prostorot za realizacija e mal".
Grchkoto MNR bilo pod pritisok da gi prifati "realistichkite pristapi" za da se prodolzhi so neproblematichen priem na Makedonija vo Severoatlantskata alijansa. Postapkata, spored istite ocenki, kje se zaokruzhela ovaa esen na Generalnoto sobranie na ON, na koe se planira da se razgleduva "logichnoto" baranje na Skopje organizacijata da ja priznae drzhavata pod imeto pod koe ja priznaa mnozinstvoto zemji-chlenki. Toa znachi - Republika Makedonija. Vo sluchaj da se ostvari ova scenario, naprolet 2008 godina se kje bide podgotveno za priem na Skopje vo NATO pod imeto shto go posakuvaat, pishuva vesnikot.
Vesnikot Katimerini pishuva deka po izborite vo Grcija mozhe da se ochekuva posrednikot vo sporot za imeto, ambasadorot Metju Nimic, da dade nov predlog za imeto na Makedonija, koj bi bil "neprifatliv". Iako ne se precizira za kogo kje bide "neprifatliv", sigurno se znae deka kje gi smiri tonovite na dvete strani, komentira Katimerini povikuvajkji se na diskusii pomegju makedonski oficijalni pretstavnici i zapadni diplomati. (Spored Dnevnik)

NATO SEOHRADUVA OD TVRDEnjETO NA ELENOVSKI
Ne baravme da se trgnat kartite na etnichka Makedonija!
Zemjite chlenki na NATO nikogash ne pobarale od makedonskite vlasti da gi trgnat kartite na etnichka Makedonija od Voeniot muzej, otkriva dzhejms Apaturaj, portparol na Alijansata. "NATO nema informacii za povlekuvanjeto na kartite na etnichka Makedonija od voenite institucii - izjavil Apaturaj za MIA. So ovoj demant na NATO, odlukata na ministerot za odbrana Lazar Elenovski da gi trgne kartite shto navodno gi iritirale Grcite, stanuva ushte pokontroverzna. Inaku, osven javnosta, i ministrite na poslednata vladina sednica izrazile somnezh vo pravilnosta na odlukata na ministerot. Zatoa go zadolzhile na narednata sednica podrobno da gi informira za motivite, kako i da im objasni zoshto nikoj drug vo vladata ne bil zapoznat so takvata namera. MO ushte vednash po izbuvnuvanjeto na skandalot demantirashe deka kartite bile trgnati pod pritisok na Grcija ili na nekoja druga zemja-chlenka na Alijansata. No, ne demantirashe, naprotiv potvrdi deka imalo "dobronamerni sugestii i ukazhuvanja", shto bile del od politichko-diplomatskata komunikacija so Brisel.

BUGARIJA
Sofiski istorichari baraat da se zabrani vesnikot na Makedoncite
Bugarski istorichari baraat da se zabrani vesnikot Narodna volja, koj e edinstvenoto informativno glasilo na Makedoncite vo Bugarija. Sofiskiot vesnik Novinar, prenesuvajkji gi nivnite stavovi. pishuva deka Narodna volja propagiral separatistichki idei i zatoa obvinitelstvoto treba da ja proveri negovata dejnost. Istoricharot Georgi Markov, inaku poznat po svoite antimakedonski stavovi, tvrdi deka vesnikot na Makedoncite protezhiral idei za otcepuvanje na Pirinskiot del od Bugarija. Neshto slichno izjavuva i Bozhidar Dimitrov, koj isto taka na javnosta i e poznat po chestite izjavi deka makedonskata nacija e kominternovska tvorba, i deka po petnaesettina godini Makedonija kje se rebugarizira. Toj veli deka Narodna volja povikuval bugarskata armija da go napushti Blagoevgradsko, a Nevrokopskata eparhija da se prikluchela kon Makedonskata pravoslavna crkva.
Vo organiziranata hajka protiv Narodna volja se vkluchi i liderot na sofiskata VMRO, Krasimir Karakachanov, koj izjavuva deka toj ne bil lichno protiv pluralizmot i razlichnite stavovi za istorijata, megjutoa bugarskiot ustav i zakonite zabranuvale da se navreduva bugarskiot narod. A tokmu toa, spored nego, go pravel vesnikot na Makedoncite, pa zatoa ne trebalo da postoi.
"Obvinenijata deka propagirame separatistichki idei i deka povikuvame Bugarskata armija da go napushti Pirinskiot kraj e celosno bezumie", izjavi Stojko Stojkov, koj e chlen na ureduvachkiot kolegium na Narodna volja. Toj veli deka vo vesnikot, glavno, se objavuvaat tekstovi koi gi shtitat pravata na Makedoncite vo Bugarija i deka vo nego ne se vodi antibugarska politika, nitu, pak, se navreduva bugarskiot narod. "Ako nekoj smeta deka vo nego ima neshto nezakonsko, neka se obratat kon soodvetnite organi, megjutoa tie dobro znaat deka takvo neshto nema, veli Stojkov.
Na bugarskite nacionalisti ne im e drago shto izleguva Narodna volja, zashto na nejzinite stranici mozhe da se prochita vistinata za Makedoncite vo Bugarija, pa zatoa nastojuvaat nego da go snema. Vo pochetokot na svoeto izleguvanje vo Bugarija vesnikot imashe povekje problemi, megjutoa toj vo poslednite godini izleguvashe bez da mu se sozdadat kakvi bilo prechki. (Utrinski vesnik)

SOJUZ NA MAKEDONCI SO ISLAMSKA RELIGIJA
Makedoncite od Kosovo revoltirani od Ahtisari
Marti Ahtisari ne smee da ne narekuva Gorani vo predlogot za statusot na Kosovo, zatoa shto nie sme etnichki Makedonci i toj trebalo da go znae toa, izjavi Ismail Bojda, pretsedatel na Sojuzot na Makedonci so islamska religija. SMIR bara itna sredba so Ahtisari i so kosovskite vlasti za da se ispravi nepravdata izrechena vo predlogot za idniot status na Kosovo. "Vo Gora, Kosovo, zhiveat 13.000 Makedonci shto vo 2002 godina dobija makedonsko drzhavjanstvo po poteklo. Razocharani sme shto Ahtisari ne ja pochituval voljata na samoopredeluvanje na Makedoncite od Kosovo narekuvajkji gi Gorani. Majchin jazik na Goranite im e makedonskiot, kulturata i tradicijata im se makedonski. Goranite bez svoja zhelba ostanaa odvoeni od matichnata drzhava" - izjavi Bojda. Toj naglasi deka oblasta Gora do 1947 godina bila pod administrativna uprava na Makedonija, a katastarot za imotite na Makedoncite od Gora do 1950 godina se naogjal vo Tetovo. "Stanuva zbor za chisti Makedonci so islamska veroispoved, koi vo momentov se soocheni so proces na asimilacija i obid da se pretstavat kako Boshnjaci samo poradi muslimanskata veroispoved" - reche Bojda.
Od 25.000 Makedonci shto izminative godini zhiveele vo Gora, vo momentov ima okolu 7.000. "Mnogumina emigriraa po vojnata vo 1999 godina i se iselija vo Makedonija, Srbija, Slovenija, Italija" - veli Bojda. (Vreme)

EVREJSKATA ZAEDNICA VO MAKEDONIJA BARA
Sofija da se izvini za ukradenoto bogatstvo
Makedonskata evrejska zaednica gi povikuva i bara oficijalnite bugarski vlasti vo Sofija, da soberat sili i konechno javno da se izvinat za deportacijata na 7.200 Evrei koi na 11 mart 1943 so tri kompozicii od Makedonija se preneseni vo nacistichkiot logor Treblinka vo Polska. 7200-te Evrei od koi nitu eden ne prezhiveal vo nacistichkiot logor, pretstavuvaa 98 procenti od makedonskata evrejska populacija i voedno e najvisokiot procent ubieni Evrei od edna drzhava vo Vtorata svetska vojna.
Poraneshniot pretsedatel na Evrejskata zaednica vo Makedonija, Viktor Mizrahi, veli deka sekoj pominat den e den predocna. "Ako eden Vili Brant otide vo imeto na Germanija i klekna vo varshavskoto geto, normalno e i nie da ochekuveme deka pretstavnik na deneshnata vlast vo Bugarija kje dojde i kje polozhi cvekje na spomenikot na zhrtvite na holokaustot. Ova go velam, ne zatoa shto barame nekoj revanshizam, ova go velam zatoa shto sme sigurni deka samoto polaganje cvekje pretstavuva edno generalno izvinuvanje, ne pred evrejskiot narod vo Makedonija, tuku pred gragjanite na Republika Makedonija", veli Mizrahi.
Vtoriot chekor koj Evrejskata zaednica vo Makedonija go ochekuva od oficijalna Sofija e vrakjanje na celokupnoto bogatstvo, koe preku razni nachini i kanali e izneseno od Makedonija za vreme na Vtorata svetska vojna, posebno po deportacijata na Evreite. Mizrahi veli deka ja poseduvaat celokupnata dokumentacija za vrednosta na toj imot, koj spored presmetkite na bankarskite eksperti denes iznesuva okolu 16,5 milioni amerikanski dolari. "Smetame deka toa bogatstvo treba da se vrati na Republika Makedonija, od kade shto e odneseno i kade shto i pripagja. Toa ne im pripagja samo na Evreite, tuku na celokupnata makedonska nacija. Evrejskata zaednica kako naslednik na ova bogatstvo ima cvrsta odluka ushte od 1996 godina, deka ovie sredstva kje bidat iskoristeni za izgradba na bolnica, investicii vo sistemot na edukacija... i grubo da go narecheme, toa e podarok od mrtvite Evrei za svoite sogragjani Makedonci", ja objasnuva Mizrahi idejata za vrakjanje na ograbenoto evrejsko bogatstvo od Makedonija.
Dokumentacijata shto toj ja poseduva pokazhuva deka najgolem del od ova bogatstvo e izneseno vo forma na pari, koi bugarskite fashistichki vlasti go sobrale od prodazhba na imotot na Evreite po nivnata deportacija. No, tuka se i odredbite za poseben danok, koj so Zakonot za zashtita na bugarskata nacija od 1941 im bil nametnat na site Evrei od okupiranite teritorii. Toj danok tie morale da go plakjaat na posebna smetka so naznaka za Fond na evrejskoto prashanje. Mizrahi veli deka rechisi nikoj od Evreite ne dobival povrat od ovie sredstva. Iako bugarskite vlasti ja odlozhile deportacijata na Evreite od Bugarija, evrejskata zaednica vo Makedonija smeta deka toa ne znachi i oti ne sakale na izvrshat genocid vrz niv. Evreite od regionot na Stara Zagora okolu 7.000 - ne se deportirani samo poradi ostrata reakcija na odredeni bugarski intelektualci i na Bugarskata pravoslavna crkva, koi se protivstavile na deportacijata. Mizrahi veli deka glavni vinovnici za deportacijata na Evreite od Makedonija se togashnite oficijalni vlasti na fashistichka Bugarija, carot Boris, potoa premierot Filov i ministerot za zdravstvo i vnatreshni raboti Gabrovski. (Vecher)

PO BARAnjETO NA MAKEDONSKITE EVREI
Sofija vozbudena!
Bugarskite mediumi, no i del od oficijalnite vlasti, go ocenuvaat kako antibugarska propaganda baranjeto na makedonskata evrejska zaednica, oficijalna Sofija konechno javno da se izvini za genocidot vrz 7200-te Evrei shto fashistichkite bugarski vlasti go izvrshile vrz Evreite od Makedonija vo 1943 godina. Vo Kabinetot na bugarskiot pretsedatel Georgi Prvanov, velat deka ne im e jasna zadninata na ova baranje i zoshto sega se aktualizira bidejkji spored portparolot na bugarskiot pretsedatel, Bojka Bashlieva, pretsedatelot Prvanov ushte vo 2003 godina jasno se proiznel po ova prashanje. "Pretsedatelot Prvanov nekolku pati dosega izrazi zhalenje poradi deportiranjeto na Evreite od Makedonija i sekoja godina bugarskata ambasada polozhuva cvekje na spomenikot vo Skopje. Za nas bugarskata Ambasada vo Skopje e isto taka e del od oficijalnite bugarski vlasti i ne znam zoshto sega ova prashanje se aktuelizira", veli Bashlieva.
Taa, sepak, odbiva da go komenira baranjeto za vrakjanje na 16,5 milioni amerikanski dolari, za koi Evrejskata zaednica vo Makedonija, tvrdi deka bile izneseni vo Vtorata svetska vojna kako imot na makedonskite Evrei. "Toa e prashanje za koe odgovor treba da pobarate od ministerstvata za nadvoreshni vo Skopje i vo Sofija", potencira Bashlieva.
Iako vo bugarskoto MNR dobivme vetuvanje za odgovor, sepak toj izostana.
Vo ochekuvanje na oficijalen odgovor od bugarskata Vlada, pretsedatelot na organizacijata na Evreite od Bugarija - Shalom, Emil Kalo ocenuva deka tekstot vo Vecher e "element na antibugarskata propaganda vo Makedonija". Prashan od bugarskite novinari kako go komentira baranjeto za vrakjanje na 16,5 milioni dolari, Kalo odgovara: "Bugarija plati zhestoka cena za chlenstvoto vo fashistichkiot blok. Gi zagubivme zemjite kako shto se Makedonija, severna Dobrudzha i Belomorska Trakija. Evrejskite imoti odneseni od Makedonija e prashanje na spor megju Bugarija i Makedonija, nasproti toa shto Makedonija togash ne bila drzhava i ne e ni sonuvala deka kje bide. No, toa prashanje treba da go reshavaat dvete vladi", izjavil za bugarskata agencija Fokus, Emil Kalo.

Odbelezhan pogromot na bitolskite Evrei
So niza aktivnosti vo Bitola beshe odbelezhen 11 mart, denot koga pred 64 godini od fashistite beshe organizirana deportacijata na nad 3.000 bitolski Evrei. Odbelezhuvanjeto na ovie nemili nastani od 1943 godina, zapochnaa na 6 mart so predavanje na tema Bitolskite Evrei, na koe za istorijata i zhivotot na Evreite, koi od Shpanija i Portugalija preku Solun vo Bitola, organizirano doshle okolu 1510 godina, govoreshe prof. Gjorgi Dimovski - Colev. Sledeshe organiziranje na akcija na 9 mart za raschistuvanje i ureduvanje na Evrejskite grobishta, vo koja uchestvo zedoa uchenici od OU eTodor Angelevskie i chlenovi na Makedonsko-evrejskoto drushtvo i drugi gragjani od Bitola. Na 12 mart po prechekot na pretstavnicite na Evrejskata zaednica, pred Do-mot za narodno zdravje, domakjinite predvodeni od pretsedatelot na Drushtvoto,Dimche Minovski, se upatija vo Sobranieto na Bitola kade od strana na gradonachalnikot Vladimir Taleski beshe organiziran priem, na koj delegacijata na gradonachalnikot mu ja podari knigata Tragi na nezaboravot od Beno Ruso. Centralniot nastan beshe polaganjeto na cvekje na spomenikot na deportiranite Evrei od Bitola i na spomenikot na narodniot heroj, Estreja Ovadija Mara i chitanjeto na molitvata Ð kadish na Evrejskite grobishta vo Bitola.

SENAT NA SAD
Odobren nacrt-zakonot za priem na Makedonija vo NATO
Amerikanskiot Senat go odobri nacrt-zakonot so koj se poddrzhuva priemot na Makedonija, Hrvatska, Albanija, Gruzija i na Ukraina vo NATO. Pretstavnichkiot dom na Kongresot na vekje go odobri nacrt-zakonot, taka shto za dokumentot da stapi na sila e potrebno ushte toj da bide parafiran od pretsedatelot dzhordzh Bush. Senatorot-republikanec Richard Lugar, chlen na Komisijata za nadvoreshna politika na Kongresot izjavi deka priemot na novite pet chlenki vo Severnoatlantskata alijansa kje bide "uspeh za Evropa, NATO i SAD preku proshiruvanjeto na teritorijata na mir i bezbednost". Lugar isto taka naglasi deka Makedonija, Albanija i Hrvatska postignale zanachajni rezultati vo reformite predvideni so Akciskiot plan za podgotovki za chlenstvo vo NATO, usvoen od trite drzhavi vo 2002 godina. "Za zhal, Gruzija i Ukraina se ushte ne se del od taa programa, no i tie pokazhuvaat znachaen napredok", izjavi senatorot Lugar.
Na 6 mart Pretstavnichkiot dom na amerikanskiot Kongres go odobri nacrt-zakonot nasloven kako Zakon za zajaknuvanje na slobodata vo ramkite na NATO, vo koj se istaknuva deka "za zachuvuvanjeto na stabilnosta i bezbednosta vo Evropa potrebna e ekonomska i politichka integracija na novite demokratii vo postoechkite evropski strukturi". Spored Lugar, ovoj zakonodaven akt e poddrshka na naporite na zasegnatite drzhavi za prisoedinuvanje kon Severnoatlanskata alijansa. (MIA)

Senatot Makedonija ja imenuva so FIROM?!
Grchkoto lobi vo SAD vnese konfuzija vo vrska so ustavnoto ime na Makedonija, vo najnovata rezolucija na Senatot za poddrshka na NATO proshiruvanjeto. Po intervencija na grchkite lobisti Komisijata prifatila, pokraj imeto Makedonija, vo rezolucijata vo zagrada da stoi i referencata FIROM. Vo citatite prezemeni od oficijalni dokumenti na NATO, na nekolku mesta stoi i Poraneshna jugoslovenska republika Makedonija, shto e sprotivno na amerikanskata odluka za priznavanje na ustavnoto ime. Dali vakvata rezolucija kje stapi vo sila zavisi od pretsedatelot Bush, koj treba da go parafira dokumentot.
Organizacijata Obedineta makedonska dijaspora, koja od pred shest meseci zapochna kampanja za poddrshka na makedonskiot vlez vo NATO smeta deka ne postoi mozhnost rezolucijata da go promeni amerikanskiot stav za imeto. "Vo taa sfera sme uspeshni, megjutoa grchkoto lobi intenzivno, vo ofanziva se obiduva, Amerika da i se obrakja na Makedonija pod skratenicata FIROM, a ne pod ustavnoto ime. Grchkoto lobi kaj demokratite e povlijatelno, no toa ne znachi deka Amerika kje go smeni stavot. Nie imame kontakti i vo dvete politichki partii", izjavi Meto Kolovski, od OMD. Diplomatski izvori za A1 tvrdat, deka referencata FIROM vo oficijalnite amerikanski dokumenti na Senatot se dolzhi na agresivnite aktivnosti na grchkoto lobi, koe treba da gi opravda parite shto se troshat vo bitkata za imeto, edno od glavnite prashanje na sredbata Bakojani - Rajs, nedelava.
Po sramniot period, koga poradi kavgata megju pretsedatelot i Vladata, nemashe ambasador vo Vashington, Makedonija sega se soochuva so seriozen predizvik da go povrati svojot imidzh vo SAD. Prviot znak za toa dali Makedonija mozhe da i parira na Grcija, e brojot na kongresmeni i senatori vo Klubot na makedonski prijateli vo Zakonodavniot dom na SAD, koj kje go formira Obedinetata makedonskata dijaspora, so poddrshka na noviot ambasador Zoran Jolevski. (TV A1)

MAKEDONIJA SE PODGOTVUVA ZA EVROATLANTSKIOT FORUM
Ohrid pod opsada na NATO i Partnerstvoto za mir
Vo Ohrid se odrzha podgotvitelen sostanok za Bezbednosniot forum na Evroatlantskiot partnerski sovet, koj e zakazhan za 28 i 29 juni vo gradot na UNESKO, na koj prisustvuvaa ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski i ministerot bez resor Adnan Kjahil, inaku zadolzhen za organizacija na ovoj nastan, i timot na NATO predvoden od sekretarot na Severnoatlantskiot sovet Bernd Getce. So ovoj sostanok i oficijalno zapochnaa podgotovkite za ovoj golem nastan. Golem del od tovarot pagja vrz MVR, koe e odgovorno za bezbednosta na uchesnicite na ovoj samit.
Vo Ohrid se ochekuva da dopatuvaat povekje od 60 uvazheni gosti, na chelo so generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer, pa zatoa forumot mora da bide obezbeden po standardite na NATO.
Od MVR velat deka okolu 5.000 policajci kje go obezbeduvaat Bezbednosniot forum. Od niv, najmalku tri iljadi kje bidat vo uniforma, a ostanatite vo civil. Izvori od MVR velat deka procenite pred samiot nastan mozhat da ja zgolemat brojkata na policajci, se vo zavisnost od toa koj se kje go potvrdi uchestvoto na ovoj samit. Policajcite kje bidat rasporedeni po celiot grad, so toa shto okolu objektite kade shto kje se odrzhuva samitot kje ima tri stepeni na bezbednost. Vo obezbeduvanjeto kje uchestvuvaat i pripadnicite na specijalnite edinici na MVR. Celata operacija MVR ja pravi vo koordinacija so eksperti od NATO, koi zaedno kje sorabotuvaat vo komandniot centar. Rechisi se shto mrda tie dva dena vo Ohrid kje bide snimano od bezbednosnite kameri, i toa od pristignuvanjeto na delegaciite na Ohridskiot aerodrom, pa se do nivnoto pristignuvanje vo hotelite, kako i se shto kje se sluchuva vo konferenciskata sala. Povremeno, Ohrid kje bide nadletuvan i od helikopteri, a na odredeni pozicii blizu objektite kade shto kje se odrzhuva forumot, kje ima i snajperisti na pokrivite. Kje ima i lugje zadolzheni da ja kontroliraat hranata, kako vo hotelite taka i vo restoranite kade shto gostite, eventualno, bi sednale, a kje bidat mobilizirani i dopolnitelni medicinski i protivpozharni ekipi. Samitot celosno kje go podigne nivoto na bezbednost vo drzhavata. Toa znachi deka kje ima posebni merki vo soobrakjajot, na patishtata, aerodromite, vo samite gradovi, kako i na granichnite premini.
Bidejkji Makedonija, a so toa i MVR, za prvpat organizira vakov golem nastan, del od opremata potrebna za neprecheno obezbeduvanje kje mora doprva da bide kupena. (Vest)

UShTE EDNA PREChKA KON EVROPA
Gej populacijata vo Makedonija se zhali deka e diskriminirana
Gej zaednicata vo Makedonija e diskriminirana Ð ovoj stav Makedonskata asocijacija za slobodna seksualna orientacija mu go soopshtila na evrokomesarot za proshiruvanje Oli Ren na neodamneshnata sredba. Od Evropskata komisija pobarale da izvrshi pritisok vrz vlasta shto poskoro da gi donese zakonot za nediskriminacija i zakonot za registrirani partnerstva. MASSO podolgo vreme bara poddrshka od politichkite partii za zakonot za registrirani partnerstva so koj homoseksualnite vrski kje mozhat da dobijat pravna forma. Tie ne bi imale pravo da posvojuvaat deca, no bi gi koristele pravata kako lugjeto koi se vo civilnite brakovi. Dosega za ovoj zakon dobile poddrshka od vladejachkata NSDP, no ne i od najgolemata partija na vlast.

Dali gej populacijata vo zemjava e diskriminirana kje ocenuva i Evropskata komisija vo noemvriskiot izveshtaj za Makedonija. MASSO se nadeva deka dotogash kje ima napredok vo donesuvanjeto na antidiskriminatorskata regulativa. (TV Kanal 5)

KAKO SE PRETSTAVUVA MAKEDONIJA VO SVETOT
Shest ambasadi prazni od inaet
Kavgata megju pretsedatelot Branko Crvenkovski i premierot Nikola Gruevski okolu ambasadorskite mesta sozdade vakuum vo koj nekolku znachajni gradovi vo svetot ostanaa bez oficijalen makedonski pretstavnik. Tie ednostavno ne mozhe da se dogovorat koj da bide shef na Misijata pri NATO, no i za nekolku drugi ambasadi. Crvenkovski insistira vo NATO da odi Stevo Pendarovski, a drugata strana ne saka nitu da slushne za ovoj predlog bidejkji smeta deka uchestvuval vo falsifikuvanjeto na pretsedatelskite izbori vo 2004. Po ova pregovorite bea prekinati. Taka, trite najznachajni glavni gradovi vo svetot dolgo vreme ne se udostoeni so prisustvoto na nash diplomat.
Za srekja, padna dogovor, pa Zoran Joleski beshe imenuvan za ambasador vo Vashington, SAD, no za pretstavnik vo vtorata sila po znachenje vo svetot, Velika Britanija, se ushte nema nikakva najava. Republika Makedonija vo glavniot grad na Evropa, Brisel, Kralstvo Belgija, se ushte e pretstavuvana od vrshitelot na dolzhnosta Metodija Beleski, slichno kako i vo Danska od Cvetko Sofkoski, vo Shpanija od Danica Ruzhin i vo Katar od Abdulkadar Memedi. Za srekja, vo Brisel kakva-takva ramnotezha pravat misiite pri Evropskata unija i pri NATO. Uprazneta e i ambasadorskata fotelja vo Shvajcarija, a najnovata drzhava vo Evropa, Crna Gora, se ushte cheka na makedonski ambasador. Kojznae kako kje prodolzhat da se odvivaat rabotite vo tekot na ovaa godina, so ogled na toa shto duri shest ambasadi kje mora da dobijat novi shefovi. Godinava im zavrshuva mandatot (chetiri godini) na povekjemina nashi diplomatski pretstavnici.
Spored noviot Zakon za nadvoreshni raboti, koj stapi vo sila na prvi januari godinava, dve tretini od diplomatite treba da bidat od sostavot na diplomatsko-konzularnite sluzhbenici vo Ministerstvoto so najvisoki diplomatski zvanja, a ostanatiot del se lichnosti od javniot zhivot, koi po nekakva zasluga treba da bidat isprateni za ambasadori. Tokmu vtoriov del od ambasadorite se predmet na prepirka i pazarenja megju pretsedatelot, Vladata, kako i megju koaliciskite partneri. I tokmu poradi toa vo 15- godishnoto drzhavnichko iskustvo na Makedonija se sluchuvaa diplomatski incidenti kako onoj na neiskusniot Filip Petrovski vo njujork, koj pravel belji po barovi, kavgata zachineta so zakani i so pcosti, za kombito vo Brisel megju pretstavnikot na Ambasadata i vraboten vo misijata pri NATO ili greshkata na eksministerkata Ilinka Mitreva so predlogot dzhevad Ademi (partiski predlog na DUI) da odi vo Sofija dodeka toj beshe na crnata lista na SAD. Slichno na ova e odbivanjeto na segashniot ambasador vo Vashington Zoran Jolevski, vo 2005 godina da odi vo misijata na OON vo Zheneva, barajkji razni izgovori. Vsushnost, toj ostana vo Makedonija za da raboti vo Svetskata trgovska organizacija?! Segashnata zadacha vo Vashington, verojatno, mnogu mu se dopadna, bidejkji bez prigovor ja prifati. (Spored Vest)

Buchkovski ne saka vo ambasadori
Ekspremierot Vlado Buchkovski smeta deka pretsedatelot Branko Crvenkovski ne treba da insistira so predlogot toj da bide ambasador vo NATO. Spored nego, najbitno za Makedonija e shto pobrzo da se popolnat ispraznetite ambasadorski mesta. "Ako mozhe jas da dadam konstruktiven pridones vo seto toa i ako ednash preduprediv deka ljupcho Jordanovski beshe pomaloto zlo, jas ne sakam da bidam pogolemoto. Neka najdat shto e mozhno pobrzo profesionalec i neka go ispratat da bide ambasador vo NATO", poracha Buchkovski, dodavajkji deka ochekuvanjata za polnopravno chlenstvo nekoj shto poskoro mora da gi prezentira vo sedishteto na NATO. (Vecher)

NE E PRESTIZh DA SE BIDE AMBASADOR
Ambasadorite nemaat osiguruvanje vo zemjite kade shto prestojuvaat
Najgolem del vraboteni vo diplomatsko-konzularnite pretstavnishtva ne se osigureni vo zemjite kade shto se akreditirani?! Pregledite i itnite operacii gi plakjaat od svoj dzheb, a Fondot za zdravstvo vo Makedonija im vrakja samo 80 otsto od sumata. Problemot nastanuva koga ima potreba za pogolemi itni hirurshki intervencii, shto chinat i do 10.000 evra, koi vrabotenite najchesto ne mozhat da si gi dozvolat. Ministerstvoto za nadvoreshni raboti nema zakonski obvrski finansiski da im pomogne, iako vo odredeni sluchai im izleguva vo presret.
Od MNR velat deka samo so 15 zemji imaat sklucheno konvencii za socijalno osiguruvanje, vo drugite 28 zemji kade shto ima diplomatski pretstavnishtva vrabotenite se ostaveni sami na sebe. No, i tamu kade shto postojat dogovori, velat deka osiguruvanjeto ne gi pokriva hronichnite bolesti, boleduvanjata podolgi od eden mesec i rehabilitacija po izvrshena hirurshka intervencija. "Problemot e golem. Imame informacii i deka nekoi od vrabotenite vo ambasadite izbegnuvaat i lekarski pregledi, bidejkji edna poseta kaj lekarot chini okolu 140 evra, shto ne e vo red. Drug problem e i dolgata procedura na refundiranjeto na parite od Fondot za zdravstvo, bidejkji procesot mozhe da potrae i edna godina. Lekarskata dokumentacija i smetkopotvrdite se preveduvaat, se isprakjaat do MNR, koe gi preprakja do Fondot, koj, pak, potoa vrshi procena" - veli Jasmin Kjahil od MNR. (Spored Vreme)

SKANDAL VO MAKEDONSKATA AMBASADA VO BRISEL
Diplomati se pcuele i kje se stepale za kombi!
Metodija Beleski, v.d. ambasador vo Brisel i Nazmi Abazi, chlen na Makedonskata misija na NATO, minatata nedela napravile skandal vo zgradata na ambasadata. Prichina za skandalot bilo voziloto na ambasadata, koe misijata vo NATO sakala da go pozajmi za prechek na makedonskata delegacija. Abazi vlegol vo ambasadata vo Brisel posochuvajkji deka treba da go zeme kombito i istata vecher da odi da ja precheka delegacijata koja trebalo da pristigne so avion. Toj imal usna naredba od shefot na Makedonskata misija vo NATO, Tome Trajkovski, da go bara kombito na ambasadata. Beleski za toa pobaral oficijalno, pismeno baranje, koe Abazi ne go poseduval. Toj pochnal da go ubeduva v.d. ambasadorot da mu go dade voziloto bez pismeno baranje, vrz osnova na usnata naredba od Trajkovski.
Nervozen poradi nepochituvanjeto na protokolot, v.d. ambasadorot na Makedonija vo Brisel, Beleski, obrakjajki mu se so pogrdni zborovi zapochnal verbalen duel i go pcuel Abazi. Nastanala golema karanica, a verbalniot duel lesno mozhel da prerasne vo skandalozno fizichko presmetuvanje megju dvajcata diplomatski pretstavnici. "Zapochna da me navreduva, da vika "idi u ..". Kje go isfrlev od prozorec, ako ne bea site tie lugje da me zaprat. Srekja shto prisutnite ne ni dozvolija da ja napravime pogolema rabotata. Koga nekoj kje ti ja spomne majka ti adrenalinot ti se kachuva, srceto ti pulsira povekje otkolku shto treba" - rekol Abazi za incidentot. Inaku, se raboti za kombi koe gi zadovoluva potrebite na dve makedonski misii, Misijata vo NATO i EU i na ambasadata vo Brisel, poradi shto chesto se javuva problem komu toa vozilo e popotrebno vo momentot.
Vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ne sakaat da go komentiraat nastanot. Velat nema potreba da se kreva fama za kavga od dve minuti po koja sepak, kombito zaminalo da ja precheka makedonskata delegacija. (Vecher)

SE OTVORAAT ChETIRI POChESNI KONZULATI
Stranski biznismeni kje privlekuvaat investicii
Vladata reshi da otvori ushte chetiri pochesni konzulati. So postojnite 15, vkupnata brojka na pochesni konzuli se zgolemi na 19, no vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti velat deka nema da se zadrzhat na ovaa brojka. Principatot Monako i Pariz kje gi pokriva biznismenot Zhorzh Blot, koj, spored dnevniot vesnik na Monako, e eden od 20-te najvlijatelni lichnosti vo zemjata. Pochesen konzul vo Shvedska kje bide Rolf Soli, profesor na Institutot za istrazhuvanje vo Geteborg, vo pokrainata Saksonija, Germanija, pak, istaknatiot biznismen Diter Epler, a vo Turcija Ibraim Doertas, avtoriteten stopanstvenik.
"Na masa se naogjaat ushte 63 predlozi za pochesni konzuli-prijateli na Makedonija, koi vo mnogu neshta mozhat da i pomognat na drzhavata. Site tie se segashni ili poraneshni biznismeni so dobri ekonomski vrski vo zemjite od koi doagjaat" - veli Daim Iljazi, rakovoditel na noviot Sektor za pochesni konzuli vo MNR. Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski vekje ispratil programa za tekovnata godina vo koja se postaveni zadachite na pochesnite konzuli na ekonomski, kulturen i sportski plan.
Od MNR velat deka vaka postavenite raboti vekje davaat rezultati. Vo Makedonija se ochekuva da dojde pochesniot konzul na Portugalija, Pedro Kudea, so dvajca pretstavnici, biznismeni shto se zainteresirani da investiraat vo gradezhnishtvoto, a kje gi posetat firmite Beton, Granit i Mavrovo. (Vreme)

REVIZIJA VO STRUShKATA FIRMA "MILADINOVI"
Hotelot "Izgrev" zalozhen za kredit od chetiri milioni evra bez soglasnost od MPC!
Hotelot Izgrev kaj Struga e staven pod hipoteka za bankarski kredit od chetiri milioni evra bez soglasnost od Makedonskata pravoslavna crkva - eden od sopstvenicite na objektot, pokazha revizijata vo firmata Miladinovi. Kreditot, vo dva navrata, e zemen od germanskata LHB banka od Frankfurt, za nego garantirala slovenechkata firma Energotush, a go podignala strushkata firma Miladinovi vo koja, osven brakjata Dimitar i Gjorgji Miladinov, sodruzhnik e i MPC. Revizorite utvrdile deka e prekrshen Zakonot za trgovskite drushtva, zashto nitu za kreditot nitu za hipotekata na hotelot nema soglasnost od sodruzhnicite vo drushtvoto Miladinovi. Doznavame deka LHB banka povela istraga protiv odgovornoto lice shto go odobrilo kreditot bez da pobara odluka za soglasnost za zadolzhuvanje na firmata Miladinovi pred bankata. Kreditot se ushte ne e vraten.
Vo MPC potvrdija deka nikogash ne dale soglasnost za zadolzhuvanje na firmata so kredit pred niedna stranska banka. MPC vo 2001 godina za okolu 500.000 evra kupila 59 otsto od akciite na hotelot, koj e vo neposredna blizina na crkovniot kompleks Kalishta. Kupuvanjeto go izvrshil strumichkiot mitropolit Naum. Hotelot nabrzo otishol vo stechaj poradi dolgovite, koi isto taka iznesuvale polovina milion evra. Objektot so licitacija go kupila firmata Miladinov za 850.000 evra. Neodamna Dimitar Miladinov potvrdi deka kako osnovach na firmata se javuva i MPC, no reche deka taa ne uchestvuvala so nikakov vlog vo nejzinoto rabotenje. "Nema crkovni pari vo drushtvoto, nitu e prefrlen nekakov imot vrz nekoj drug. Ne gledame prichina za povrzuvanje na zloupotrebite so MPC. Ova se zatkulisni aferi so cel da i' se napravi shteta na MPC" - izjavi togash Miladinov. (Dnevnik)

PROTEST
Stechajcite baraat sredba so Gruevski i Fuere
Stechajnite rabotnici so nereshen status i nad 25 godini raboten stazh vtora nedela protestiraat sproti Sobranieto so cel da izdejstvuvaat isplata na mesechen parichen nadomestok do povtorno vrabotuvanje, so donesuvanje zakon. Rakovodstvoto na Zdruzhenieto vo koe se organizirani veli deka i pokraj dosegashnite negativni odgovori na nivnoto baranje ne se otkazhuvaat i povtorno pobarale sredba so premierot Nikola Gruevski i so evroambasadorot Ervan Fuere. "Sakame povtorno da gi izneseme nashite argumenti i da im ja pretstavime vistinskata slika za sostojbata vo koja se naogjame bidejkji so rabotniot stazh shto e zad nas i godinite na starot nemame druga alternativa", izjavi Stojan Stojanov pretsedatel na Zdruzhenieto. Stechajcite imaa sredba so ministerot za trud i socijalna politika ljupcho Meshkov, no ne dobija pozitiven odgovor na baranjeto. "Ne e tochno tvrdenjeto na Ministerstvoto deka sme 30.000 stechajci so vakov status, nitu pak e izdrzhano nivnoto obrazlozhenie deka sakame da se izdvoime kako posebna kategorija i oti toa bi bilo neustavno. Nashata evidencija pokazhuva deka vo drzhavata ima okolu 7.000 stechajci so nad 25 godini raboten stazh koi ostanale bez rabota ne po svoja vina tuku pri likvidacija na drzhavnite industriski kapaciteti vo procesot na privatizacijata", reche Stojanov.
Prethodniot parlamentaren sostav izglasa zakon za nivno zgrizhuvanje so zaminuvanje vo penzija, no pretsedatelot Branko Crvenkovski ne go potpisha ukazot po preporaka od togashnata Vlada za negativnite efekti od primenata na takvoto reshenie, osobeno vo odnosite so megjunarodnite finansiski institucii. A segashniot sostav na Sobranieto ne go prifati zakonot predlozhen od VMRO - NP za reshavanje na problemot na stechajnite rabotnici. (MIA)

Kje gi zapalime ministerstvata!
"Dali ministerot Meshkov saka da gi zapalime site ministerstva za na drug nachin da go pokazheme revoltot?", prasha liderot na stechajcite Stojan Stojanov. "Pred nas edno zboruva, a potoa drugo. Ako taka ni kazheshe, kje go frlevme od kancelarijata" - veli Stojanov. Toj tvrdi deka Meshkov vetil deka ako ima pari, Vladata kje go reshi nivniot problem. "Nie barame da se obezbedat stechajcite od zagubarite. Za drugite proglaseni za tehnoloshki vishok oko ne mi trepnuva. Tie si zedoa otpremnini i po 5.000 evra" - veli Stojanov.

PRILEPChANKATA MICESKA GO POSETI BOShKOVSKI VO HAG
Brat ljube i zamesi pita na Vera
Vera Miceska e prilepchankata shto pomina 2.500 kilometri i uspea da go poseti ljube Boshkoski vo zatvorot vo Hag. Taa beshe so otecot Blagoja Ilioski od Prilep, koj go prichesti Boshkoski pred veligdenskite posti. "Za mene posetata na brat ljube Boshkovski znachi radost i vozbuda. Sakavme da go posetime vo Hag bidejkji ni beshe golem prijatel. Toa i se ostvari. Go vidovme ljube i razgovaravme so nego. Presrekjna sum i vozbudena" Ð veli 52-godishna penzionerka od Prilep. Na 20 i 21 fevruari taa i otecot Ilioski bile vo Hag. Prviot den minale pokratko vreme so ljube, a vtoriot den posetata traela celi 8 chasa. Tamu bile i soprugata na ljube, Violeta i kjerkata Katerina. Vo zatvorot vlegle samo so parichnicite vo race, bez mobilni telefoni. Bile pretreseni. Imale i zaednichki ruchek, koj go prigotvil ljube. "ljube ne precheka nasmean i beshe mnogu hrabar, vedar. Lichno toj ni zgotvi riba i morski plodovi i ni zamesi leb i posna pita. Otecot Blagoja go prichesti za veligdenskite posti. Toj e Makedonec so golemo makedonsko srce i ne saka da slushne nishto losho za Makedonija i veli deka pak kje bide so Makedoncite. Toj veruva deka kje se dokazhe deka e nevin i gi pozdravuva site Makedonci shto kje prashaat za nego" - veli Vera. Taa raskazhuva deka sepak uslovite vo Hag ne se tolku dobri kako shto se prikazhuvaat. Nemale mozhnost da ja vidat kjelijata na ljube. "Uslovite vo Hag ne se takvi kakvi shto gi kazhuvaat, poloshi se. Zatvor si e zatvor. Sretnavme povekje zatvorenici - Srbi. Bevme vo sobata za poseta na ljube Boshkoski, koja e mala - dva na chetiri metri. Dodeka razgovaravme bevme sosema sami, bez strazhari. Razgovorot se odvivashe slobodno i glasno. Ne mozham da go zaboravam momentot koga negovata kjerka mu reche: ÔTato, tri godini te nemam videno vaka da se smeesh!Õ. ljube nasmean i ne precheka, mnogu beshe raspolozhen" - objasnuva Vera.
ljube im raskazhuval deka denot mu pominuval vo chitanje knigi, crtanje ikoni, izrabotka na glineni predmeti, koi im gi podaruva na gostite, a redovno na site im prigotvuva i ruchek. Vo zatvorot mu odnele crkovni knigi, koi gi ispratil vladikata prespansko-pelagoniski Petar, ikoni i knigata za Gjorgjija Kastriot. Od ljube dobile glineni podaroci so posveta. "Podarokot lichno go izrabotil ljube i osobeno mi e drag. Go chuvav kako ochite po patot kon Makedonija" - veli Vera.
Na 16 april, za vreme na sudenjeto, Vera veruva deka site Makedonci kje se molat za ljube. "Ako ne mozheme da go bodrime tamu, kje go bodrime od Makedonija, so nashite srca" - veli Vera. Taa go zapoznala ljube ushte vo 1980 godina, za vreme na leten odmor. Se zblizhile, potoa kontaktirale i partiski. Za Hag se podgotvuvala tri meseci. Vo baranjeto za poseta napishale deka mu se prijateli. Troshocite za vizi, dokumenti i patot gi chinele okolu 1.300 evra. Mesechno samo 7 lica mozhat da go posetat ljube vo Hag. Dosega go posetuvale samo advokatite i ministrite. Ova bila prva lichna gragjanska poseta na ljube vo Hag. (Vreme)

Po 30 iljadi evra sekoj mesec za ljube
Od pochetokot na sudenjeto vo Hag, na eksministerot za vnatreshni raboti ljube Boshkoski na 16 april, Vladata na Makedonija sekoj mesec na smetkata na advokatskiot tim shto kje go brani Boshkoski kje uplakja po 30.000 evra. Ovaa utvrdena suma, spored dogovorot so odbranata na ljube, redovno kje se uplakja se dodeka trae sudenjeto. Pod pretpostavka toa da ne bide podolgo od deset meseci, planirano e so okolu 300 iljadi evra da se zavrshi rabotata i da se pokrijat troshocite na osumtemina angazhirani advokati za sudenjeto, velat vladini izvori. Ministerstvoto za pravda ne otkriva kolku dosega chini odbranata na Boshkoski.
Za razlika od Makedonija, Hrvatska za odbrana na svoite drzhavjani obvineti od Hashkiot tribunal potroshi nekolku desetici milioni evra. Vo Kosovo t.n. Fond za odbrana na Ramush Haradinaj pred Tribunalot sobra nad pet milioni evra. Vkupnata suma za odbrana na Boshkoski nema da stigne ni do milion evra, procenuvaat izvori od advokatskiot tim, zashto, tvrdat tie, toj ne spagja vo ovaa kategorija obvineti. "Obvinetite od ovie bivshojugoslovenski republiki se tovarat za teshki i najchesto potkrepeni zlostorstva protiv iljadnici civili. Poradi toa, dobar del od niv gi angazhiraa najskapite evropski advokati. Boshkoski ne e vo takva belja, za negovata odbrana nema da trebaat tolku pari", velat nashite sogovornici. (Vest)

"ChAKALA" BARA PRAVDA
"Mi montiraa proces istite shto go isceniraa i ljuboten"
Arachinovecot Avdilj Jakupi - Chakala, koj izdrzhuva dvaesetgodishna zatvorska kazna za terorizam vo Idrizovo, kje pochne shtrajk so glad ako ne mu bide ovozmozheno da dade iskaz pred javniot obvinitel ljupcho Shvrgovski i ministerot za pravda Mihajlo Manevski. Chakala ne poreknuva deka e vinoven, no tvrdi deka procesot protiv nego bil montiran. "Go montiraa istite strukturi shto go montiraa i ÔSluchajot ljubotenÕ i zatoa smetam deka toj sluchaj e indirektno povrzan so mojot" - veli Chakala.
Jakupi ne saka da komentira zoshto za istoto delo kondovecot Agim Krasnikji e osloboden od obvinenieto, a toj odlezhuva zatvorska kazna od 20 godini. "Mojata najgolema greshka beshe shto javno paradirav vo uniformi i so oruzhje, i shto potoa davav izjavi vo javnosta. No, tvrdam deka procesot protiv mene e montiran isto kako i "Sluchajot ljubotenÕ" - veli Chakala.
POChNA ISTRAZhUVAnjETO NA SKOPSKATA TVRDINA
Na Kaleto da doagjaat turisti, a ne svadbari
Na skopskoto Kale oficijalno pochnaa arheoloshkite istrazhuvanja. Proektot ima cel konzervacija i restavracija na jugozapadnite bedemi na Skopskata tvrdina. Istrazhuvanjeto go finansira Vladata, koja nameni 2.250.000 evra za 2007 i za 2008 godina. Za iskopuvanjata se angazhirani okolu 150 studenti, nevraboteni diplomci od Katedrata za arheologija, a rakovoditel na proektot e prof. d-r Dragi Mitrevski. Arheoloshkiot materijal e nasloen vo 10 metri dlabochina i sodrzhi ostatoci od praistorija, od prvata naselba vo chetvrtiot milenium p.n.e., vremeto na antichkite Makedonci, Ilirite, zheleznoto vreme, od periodot na Justinijan (5 i 6 vek), od sreden vek i turskiot period (14 vek). Kje bidat koristeni podatoci od minati istrazhuvanja i istoriski izvori.
Na Kaleto beshe i premierot Nikola Gruevski, koj reche deka se nadeva oti vo idnina na Tvrdinata kje doagjaat avtobusi so turisti zaradi arheoloshkiot lokalitet, a ne zaradi svadbi vo restoranot na Kaleto. (Vest)

ALBANSKITE NEVLADINI ORGANIZACII NE IM VERUVAAT NA MAKEDONSKITE ARHEOLOZI
Skopskoto Kale pod opsada na politichka arheologija
So miren protest na skopskoto Kale povekje albanski nevladini organizacii od Makedonija ja iskazhaa svojata zagrizhenost zashto na arheoloshkite iskopuvanja na tvrdinata ne uchestvuvale iskusni arheolozi od Kosovo i od Albanija?! Gragjanskoto dvizhenje Razbudi se im poracha na ministerot za kultura Ilirijan Bekjiri i na direktorot na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, Pasko Kuzman, deka kje prezemat i drugi demokratski chekori ako vo istrazhuvanjata ne bidat vklucheni iskusni poznavachi na ilirskata kultura. Kuzman odgovori: "Ne doagja predvid! Ne primam nikakvi zakani nitu ozboruvanja". Artan Grubi, pretsedatel na Razbudi se, kako i povekje albanski nevladini organizacii se zagrizheni deka iskopuvanjata na skopskata tvrdina se ispolitizirani, a istrazhuvachkiot tim saka da gi iskrivi faktite shto eventualno bi se otkrile vo sloevite shto gi krie zemjata. Tie se nezadovolni shto vo istrazhuvanjata uchestvuvaat osum arheolozi od albanska nacionalnost (drzhavjani na Republika Makedonija), zashto gi ocenile kako neiskusni?! Zatoa insistiraat vo istrazhuvanjata da bidat vklucheni arheolozi od Albanija ili od Kosovo.
"Stravuvame deka Kuzman kje gi iskrivokolchi faktite kako shto napravi so Trebenishta i so dzhamiite na ohridskoto Kale i vo Prilep. Zatoa barame da uchestvuvaat iskusni poznavachi na ilirskata etno-kultura, a eden od niv da bide direktorot na prishtinskiot muzej ili nekoj od Albanija. Nasheto baranje ne e politichko, tuku e fer" - reche Grubi.

Pretstavnicite na nevladinite organizacii insistiraat poznavachot na ilirskata kultura da bide od Albanija ili od Kosovo. Na prashanjeto zoshto ekspertot da ne bide od Velika Britanija, Francija ili od nekoj univerzitet od SAD, Grubi odgovori: "Mozhe, ama bi bilo pozhelno barem eden od niv da e Albanec-poznavach na ilirskata kultura" - reche Grubi. Toj nema zabeleshka na tolkuvanjata na domashnite arheolozi na artefaktite od grchkiot, rimskiot ili od srednovekovniot period. "Zagrizheni sme deka mozhe da se iskrivokolchat samo faktite za ilirskiot i za turskiot period" - reche Grubi. ( Spored Dnevnik)

PROEKT "FILMLEND"
Bitola se pretstavuva vo svetot
Po prezentacijata vo Verona kade Bitola e primena vo Evropskata asocijacija na evropskite gradovi i regioni so iskluchitelno kulturno nasledstvo, snimeniot materijal za ubavinite na Bitola i na poshirokata okolina, e prikazhan i vo Makedonija. Proektot Filmlend snimen od produkcijata Kino oko i rezhiran od Darko Mitrevski gi prikazhuva prednostite na Bitola i nejzinata poshiroka okolina i golemite mozhnosti koi se nudat za snimanja na najrazlichni filmski ostvaruvanja. Prezentirani se komparativnite prednosti, kulturnite i istoriski vrednosti i mnogubrojnite mozhnosti shto gi nudi poshirokoto opkruzhuvanje na gradot. Vo filmot umeshno se vmetnati i inserti na filmovite shto se snimani vo Bitola, istoriski materijali i arhitektonskoto bogatstvo so koe gradot mozhe da se pofali.
Stotina kompakt diskovi se dostaveni vo Vladata, za ministrite da gi promoviraat vo svetot i ochekuvam deka mnogu naskoro kje gi vidime i prvite efekti od seto ova. Celiot proekt chineshe 12.000 evra, a mnogubrojnite povratni efekti doprva se ochekuvaat, zashto Bitola kako potencijal kje se promovira vo SAD, Rusija, Turcija..., a podatliviot materijal za ambientalnata ubavina na gradot promovirana na ovoj nachin, kje bide predizvik za mnogumina, Ostanuva Bitola kako potencijalen filmski centar da obezbedi uslovi za natamoshen razvoj vo taa nasoka.

PRIMER ZA ODBELEZhUVAnjE
Sam go chisti Tumbekafe
Ubavoto vreme vo tekot na fevruari ovozmozhi, bitolchanecot Atanas Mihajlovski Nase (55) da se fati za rabota i da zapochne da ja realizira svojata damneshna zhelba, samoinicijativno da go raschistuva zapushteniot prostor na Tumbekafe koj e obrasnat i neprooden. "Kje mi bidat potrebni 2-3 meseca za da go raschistam celo Tumbekafe od zgustenata shuma" - veli Mihajlovski i dodava Ð "krajna cel mi e, otkako kje go rachistam Tumbekafe da zapochnam so edna ubava ideja: moite nekolku poni-konjchinja da gi stavam na raspolaganje na gradot i na turistichkata i rekreativna ponuda na Bitola, da gi javaat mali deca i vozrasni, ilida bidate prevezuvani vo mala kochija".
Mihajlovski ko e poraneshen vraboten vo Zhito Bitola i povekje godini e bez rabota, momentno trite poni-konjchinja gi chuva vo Zooloshkata gradina vo Bitola kade naogja razbiranje i poddrshka za negovata ideja. Toj veruva deka na razbiranje kje naide i kaj nadlezhnite vo gradot koi kje mu ovozmozhat i kje mu pomognat vo realizacijata na negovata zamisla, da izgradi rekretaiven prostor i pateka za proshetka so konjchinjata.

DESET GODINI PO AFERATA TAT
Zaplenet imotot na Sonja Nikolovska!
Po nalog na sudskiot izvrshitel Milica Nikolovska, a so asistencija na lica za obezbeduvanje, odzemen e del od imotot od kukjata na poraneshnata direktorka i sopstvenichka na shtedilnicata TAT, Sonja Nikolovska. Odzemeni se povekje predmeti od pokukjninata, za vrednost od 300.000 denari, kolku shto iznesuva sudskata naplata, koi ako vo rok od 15 dena ne bidat naplateni, kje bidat dadeni na prodazhba. Vo momentot na zaplenuvanjeto na imotot, vo kukjata na Nikolovska bile nejzini bliski rodnini, zashto taa po odlezhuvanje na trigodishnata kazna zatvor, se preseli vo Skopje. Vakvata merka na zaplenuvanje e prezemena zoshto stana pravosilna odlukata na Osnovniot sud vo Bitola za naplata na pobaruvanjata od strana na doveritelot - shtedilnicata TAT kon fizichkite lica Sonja i Sterjo Nikolovski. Iako na pochetokot od mesecot se navrshija 10 godini od propagjanjeto na shtedilnicata TAT, se ushte za nejzinata direktorka i sopstvenichka Nikolovska ne se zavrsheni site sudski sporovi, a okolu 6.400 shtedachi ne se obesshteteni za okolu dve milijardi denari. (Vecher)

EVROVIZISKI SKANDAL
Za 100 evra Ð Albancite snimale spot na Herakleja!?
"Daj da snimime spot na Herakleja, kje platime 100 evra za eden chas. Na raka, vo gotovo. E, pa ajde, ama da napishete vo spotot deka e snimen vo Makedonija. Eeee, nema problem, kje napisheme..." Ova ne e del od razgovor shto se sluchuva na pazar, tuku pretpostavka kako techel razgovorot megju direktorot na Zavod i muzej Bitola, Zoran Nikolovski, i ekipata koja snimala spot za albanskiot pretstavnik na Evrovizija. Samo preku usten dogovor, bez nikakov pishan dokument i bez soglasnost od Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, direktorot Nikolovski go dozvolil snimanjeto na spotot vo rezhija na poznatiot srpski avtor Dejan Milichevikj. I za toa kje snosi zakonska posledica - nema da bide smenet, no kaznet e so maksimalna kazna za vakvi sluchai, odnosno 20 procenti od platata vo narednite shest meseci.
Od Ministerstvoto za kultura posochuvaat deka ne e vinoven samo direktorot, tuku i ekipata shto go snimala spotot. "Se dobi vpechatok deka direktorot Nikolovski e zhrtveno jagne vo sluchajot i edinstven vinovnik. No, i od strana na ekipata shto snimala ne se ispochituvani odredeni proceduri, i ne se obezbedeni soodvetni dokumenti...", veli portparolot na ministerstvoto, Zlatko Jankovski, i otkriva deka tie snimale i na Kale, vo Ohrid, pa najverojatno kje ima i drugi vinovnici koi kje bidat kazneti. "Za sega, sluchajot se razgleduva", komentira Jankovski. A edinstveno shto mozhe da se napravi so spotot, e da se reagira otkako kje se prikazhe, ako ne e potencirano deka e sniman vo Makedonija. (Vecher)