Australian Macedonian Weekly - www.australianmacedonianweekly.com

New Page 1

AMW Archive

New Page 2

Edition No

Edition No. 962
13 March 2007

Najnovi Vesti

Makedonija

Avstralija

Balkan

Svet

Sport

English

Zaednica

Istorija

Zhivotni Ispovedi

Crna Hronika

Zdravje Hrana

Zabava

Receive our News Feeds What is RSS

Get your Newspaper Delivered

Bookmark us

NAJNOVI VESTI

SHOKIRANI GRCI
Sigurno mnogupati ste se prashuvale kolku daleku mozhe da odi grchkoto ludilo koga kke se spomene Makedonija i veruvam nikogash ne ste dobile odgovor na toa prashanje. Koga bi pochnal da gi nabrojuvam nivnite reagiranja i baranja za ukinuvanje na znameto, imeto, postoenjeto..., ni deset stranici od vesnikov ne bi mi stignale, no nemam namera da Ve opteretuvam so toa. Vnimanieto mi go svrte (blagodarenie na ljupcho Kostadinoski) eden napis vo Neos Kosmos (grchki vesnik vo Avstralija) vo koj, vo nivnoto anglisko izdanie, go iskazhuvaat shokot i ogorchenosta shto Laburistichkata partija dozvolila formiranje na makedonska granka na partijata vo Meribinong! Zamislete, dovcherashnite soborci na izborite odednash im svrtea grb na nashite i ne se sramat da go kazhat toa javno.
Orovodec vo svoeto protivenje protiv "makedonskata granka" e nikoj drug tuku ministerot Tio Teofanus. Bez sram i perde. Dali e svesen kolku glasovi ima dobieno od gragganite od makedonsko poteklo za da se najde tamu kade shto e sega. Ochigledno toa ne go interesira. Treba da go interesira, a posebno bi trebalo da gi zainteresira chlenovite na partijata od makedonsko poteklo. Ne se dalechni spomenite koga "drugarite" vo etnichkoto chistenje vo Egejska Makedonija si igraa gragganska vojna. Neka drugaruvaat so niv, no neka vnimavaat kolku daleku mozhat da odat vo toa drugaruvanje. Posledniot primer pokazhuva do kade se stasani Grcite koga e demokratijata vo prashanje. Ostanale kaj "gragganskata vojna".
***
Se shto e makedonsko da se izbrishe, bez razlika kade i kako e postaveno, e porakata koja ja dobivme minatata nedela od Makedonija. Grcija preku NATO se obiduva shto mozhe povekke da vlijae za razbituvanje na makedonskata istorija, a nashiot minister Elenovski bez razmisluvanje (kako poinaku da go razberam) naredil da se trgnat mapite na koi ubavo se gleda koja bila Makedonija vo minatoto. Grcite baraat, nie ispolnuvame. Koga mozhevme znameto da go smenime, shto se sega nekoi istoriski karti. Nie sakame vo NATO, po sekoja cena i tochka. Koj veli deka ne e vistina deka se ima svoja cena? Samo znam deka se utepavme od plakkanje, a zasega dobivame samo stap.
***
Konechno se simna maskata (dokolku ja imashe) na Jovan, srpskiot vladika vo Makedonija, a so nego i maskata na SPC, koja go promovira vo svoj vladika so sedishte vo Ohrid. Ima li ushte nekoj koj misli deka SPC definitivno raskrstila so Juzhna Srbija?
Vash,
Ljupcho Stankovski

LILI GESHTAKOVSKA KANDIDAT NA LIBERALITE ZA ROKDEJL

Mladata advokatka Lili GESHTAKOVSKA ja stekna doverbata na liderot na opozicijata vo Nov Juzhen Vels Petar Debnam koj ja kandidirashe za kandidat na Liberalnata partija za Rokdejl.
- Znam deka Lili kke go pretstavuva Rokdejl na najdobar mozhen nachin. Kako lokalen advokat taa raboti vo ovaa okolina sedum godini, i znae deka Laburistite go zapostavija lokalnoto naselenie. Kako ekspert po kriminalno i semejno pravo, Lili izvonredno gi poznava potrebite na semejstvata vo Rokdejl i maksimalno kke se zalaga da se otstranat nedostatocite sozdadeni od vladeenjeto na Laburistite vo NJV, istakna Petar Debnam, promovirajkki ja Lili Geshtakovska za kandidat na Liberalite.
Izborite vo NJV kke se odrzhat na 24 mart.

US Academy of Management Recognises High Level Research Led by Prof Dr Mile Terziovski
The Academy of Management in the USA has recognized the research efforts of Prof Dr Mile Terziovski by accepting two papers for presentation at the forthcoming international Academy of Management conference to be held in Philadelphia, Pennsylvania, August 3-8, 2007. An estimated 8,000 delegates are expected to attend the conference.
The first paper titled "The Role of Strategic Quality Management in Developing an Integrated Supply Chain" has been accepted for presentation in the Business Policy and Strategy Division of the Academy of Management. The paper is based on research conducted by Dr Terziovski during his three month stay in Versailles, France as a Visiting Professor during 2005.
Dr Terziovski and his colleague Professor Dr Philippe Hermel (Dean of the Faculty of Business at The University of Versailles) conducted interviews of three international companies: IBM, Xerox, and Merck, and the French La Post to determine best practice in integrated supply chain management.
The second paper is titled "Supplier ISO 9000 Certification and its Relationship with Supply Chain Performance" has been accepted for presentation in the Operatrions Management Division. The paper is based on an international research study conducted by Dr Terziovski through the Centre for Global Innovation and Entrepreneurship in collaboration with the internationally renowned, University of California, Las Angeles (UCLA), Anderson School of Business. The research explores the role of the international quality standard, ISO 9000 and its impact on supply chain performance.
Dr Terziovski was very happy with the news stating that "Éan academic receiving recognition by the US Academy of Management is equivalent to a Director or a Producer receiving recognition by the Academy Awards."

PREGOVORI ZA VRAKkANJE NA DUI VO SOBRANIETO
Gruevski ne mu popushti na Ahmeti za penziite na ONA!

Premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI Ali Ahmeti konechno sednaa da pregovaraat, po nekolkumesechno nateganje i prakkanje pisma. Na sredbata i dvajcata dojdoa so odnapred podgotveni baranja. Po eden chas razgovor zad zatvoreni vrati vo skopskiot Klub na pratenici, dvajcata bez izjavi za mediumite otidoa na ruchek, po koj pak se zatvorija na nekolkuchasovni pregovori. Ahmeti dojde na sredbata so starite baranja: zakon za borcite na ONA, izbor na Vlada so Badenterovo pravilo, raspushtanje na Komitetot za odnosi meggu zaednicite, a vo agendata na Gruevski beshe od Ahmeti da bara poddrshka za zakonite chie donesuvanje e viza NATO i EU, poddrshka na ustavnite izmeni za zadolzhitelno sredno obrazovanie, kako i za reformskite zakoni. Gruevski, navodno, na sredbata dojde podgotven na otstapki za da go omekne Ahmeti. Premierot neoficijalno se soglasil da se revidira Komitetot za odnosi meggu zaednicite i otstapki za Badenter za nekoi od zakonite, no nikako ne sakal da popushti za penziite na ONA i za biranje Vlada so Badenterovo mnozinstvo.
Na sredbata koja trebashe da bide manifestacija na politichka volja i razbiranje, so premierot dojdoa i ministerot za odbrana Lazar Elenovski i sovetnikot na premierot Vlado Popovski, a so Ahmeti dojdoa Teuta Arifi i Agron Budzaku. Od strancite gi nemashe dezhurnite diplomati, ambasadorite Ervan Fuere i Dzilijan Milovanovic, tuku samo nivni sovetnici od Evropskata komisija i od amerikanskata ambasada. (Vest)

EU, SAD, OBSE i NATO ja pozdravija sredbata
Pretstavnicite na EU, SAD, OBSE i na NATO vo Makedonija zaedno ja pozdravija sredbata meggu Gruevski i Ahmeti. "Ova e iskluchitelno vazhen chekor kon gradenje doverba meggu partiite. Gi ohrabruvame site partii da prodolzhat da ostvaruvaat kontinuiran napredok vo ovie napori i da rabotat vo duhot na postignuvanje konsenzus. Ova e sushtestveno za uspeshnoto prodolzhuvanje na reformskiot proces vo Sobranieto i vo drzhavnite institucii", stoi vo zaednichkata izjava na evroambasadorot Ervan Fuere, v.d. ambasadorot na SAD Pol Volers, shefot na misijata na OBSE dzordzo Radikati i visokiot voen pretstavnik na NATO, brigadniot general dzon Durans.

KAKO SE FORMIRALE TIMOVITE ZA DIJALOGOT
Laze za shmek, Teuta za sharm
Koj kke sedne na pregovarachkata masa so Gruevski i Ahmeti bilo dogovarano meggu dvata tabora i naglasuvaat deka pridruzhnicite vo dijalogot ne bile epizodisti, tuku bitni pregovarachi. Profesorot Vlado Popovski na sredbata bil kako partiski sovetnik na liderot na VMRO-DPMNE, a ministerot Elenovski bil tamu kako mnogu vazhna alka vo pregovorite na temi tesno povrzani so NATO. "So prisustvoto na Elenovski se potencirashe razbiranjeto na ovoj proces kako neophodnost za NATO integraciite. Dobro e shto toj beshe tamu, bidejkki negovoto debatiranje pridonese mnogu. Bidejkki se raboti za zakoni tesno vrzani so NATO baranjata i standardite, smetavme deka Elenovski kako minister za odbrana treba da prisustvuva na sredbata", pojasnuvaat od Vladata. Dodavaat deka koga se odluchuvalo koj da odi na sredbata, gi gledale drzhavnite interesi, a ne partiskite, zatoa Elenovski ne bil tamu kako pretstavnik na koalicioniot partner NSDP, tuku kako kompetenten za NATO debatite.
Za pariranje na Laze, Ahmeti ja zel Teuta Arifi, partiskiot potpretsedatel za evroatlantski integracii. Vo DUI neoficijalno komentiraat deka so nejzinoto prisustvo na sredbata, Ahmeti sakal negovata potpretsedatelka da mu dade sharm na dijalogot. Neoficijalno, velat deka taa e bitna za dijalogot i kako poznavach na evrointegraciite, no i kako zhena politichar, osobeno poradi imidzot shto go ima kako najsilniot borec za zhenskite prava meggu albanskite intelektualci. (Vest)

PREMIEROT SREDE NOKK PRED SOBRANIE
Gruevski gi fati stechajcite na spienje

Premierot Nikola Gruevski vo dva chasot po polnokk gi posetil stechajcite so nereshen socijalen status, za vreme na nivnata chetvrta nokk na protest sproti Sobranieto. Spored Stojan Stojanov pretsedatel na Zdruzhenieto na stechajni rabotnici, Gruevski ne vetil reshavanje na nivniot status, no im najavil oti e mozhno obnovuvanje na razgovorite za reshavanje na nivniot problem. Gruevski se interesiral za sostojbata na luggeto shto protestiraat i prashuval za postapkata na policijata pri premestuvanjeto na stechajcite od ulicata vo parkot i rekol deka toj ne dal naredba za toa. "Se iznenadivme od posetata na premierot, a od razgovorot so nego dobivme vpechatok deka toj gi nemal vistinskite informacii za nashiot problem i nasheto baranje. Toj ni reche deka se plashi oti ako go zadovolni nasheto baranje, kke se pojavat i drugi kategorii lica kako tehnoloshki vishok koi kke baraat i nivno zgrizhuvanje", reche Stojanov.
Stechajcite vo razgovorot mu ponudile na premierot konkretno reshenie.
"Na premierot mu rekovme oti nashiot problem mozhe da se reshi za pet minuti. Treba da podnese predlog za izmenuvanje i dopolnuvanje na Zakonot za vrabotuvanje i osiguruvanje vo sluchaj na nevrabotenost, so koj kke se ovozmozhi isplata na parichen nadomest preku Agencijata za vrabotuvanje na stechajcite so nad 25 godini raboten stazh. Osven stechajcite, tuka mozhe da vlezat samo i onie shto bile proglaseni tehnoloshki vishok od drzhavnite pretprijatija koi ne dobile nitu denar", tvrdi Stojanov.
Stojanov upati protest do nadlezhnite institucii za negrizhata za zdravstvenata sostojba na stechajcite uchesnici vo protestot koi, kako shto reche, pretezhno se so srcevo zaboluvanje i im se neophodni lekovi. "Zasega kupuvame leb so parite shto gi ostavaat humanite graggani, a niv se ushte gi ima. Iznenaduva toa shto posiromashnite povekke davaat", posochi Stojanov apelirajkki za poddrshka od site graggani za baranjata na stechajcite.
Spored evidencijata na Zdruzhenieto, vo nego chlenuvaat okolu 7.000 lica so nad 25 godini raboten stazh. Tie ostanaa bez rabota po otvoranjeto stechaj i po likvidacijata na povekke stopanski subjekti vo tekot na privatizacijata. (Vest)

MAKEDONSKOTO KULTURNO NASLEDSTVO NA VIDELINA
Se ispravija antichkite skulpturi pred Vladata

Osum od vkupno dvaesetina vpechatlivi dela sozdavani od antichki tvorci vo 1 i 2 vek od novata era, otkrivani na arheoloshkite lokaliteti Herakleja - Bitola, Stibera - Prilep, Stobi - Gradsko i na antichkite naoggalishta na prostorot na Strumica i Shtip se postavuvaat na prostorot okolu zgradata na Vladata, a drugite kke ja ispolnat nejzinata vnatreshnost. So postavuvanjeto na skulpturite, spored direktorot na Upravata za kulturno nasledstvo, Pasko Kuzman, prostorot kke bide oblagoroden, a naedno na gragganite na zemjava, no i na strancite kke im bide prezentiran del od golemoto kulturno bogatstvo na Makedonija. "So ovaa ideja sakame da mu dademe patina na prostorot okolu i vo Vladata. Tamu doaggaat stranski delegacii i mnogu drugi gosti od svetot, pa sakame da im pokazheme del od ona shto e poteklo na ovaa zemja. Da se znae deka toa se skulpturi od vremeto od pred 2000 godini i deka nie ne sme nekoj bez koren, tukutaka nasaden narod na ovaa pochva. Toa se temelite, fundamentite na nashata drzhava", reche Kuzman. Toj reche deka idejata e i gostite i gragganite da se chuvstvuvaat poprijatno na ovoj prostor
Vo vnatreshnosta na Vladata treba da bidat postaveni i posebni vitrini kade shto kke bidat izlozheni i vredni eksponati datirani od razlichni kulturno-istoriski periodi na Makedonija, pronaoggani vo navedenite gradovi i nivnata okolina. (Spored Utrinski vesnik)

I od parlamentot kke napravime muzej
Koga po skalilata se priblizhuvate kon Vladata, od levata strana ve prechekuva antichkata skulptura na Tit Flavij Orest, a od desnata elegantna zhenska statua. "Tit Flavij Orest bil ugleden gragganin na Herakleja, da recheme kako deneshen Trifun Kostovski. Toj imal sin Filoksen. Skulpturite na Filoksen i na Tit Flavij kke gi postavime i na vlezot vo kabinetot na premierot" - veli arheologot Kuzman, inspirator na idejata za oblagoroduvanje na sterilnite prostori na Vladata so primeroci od kulturnoto nasledstvo na Makedonija.
Kuzman ochigledno uspea od Vladata da napravi - arheoloshka postanovka. "I od parlamentot kke napravime muzej" - veli Kuzman i obrazlozhuva ushte edna lucidna ideja, za koja vekke razgovaral so spikerot ljubisha Georgievski. "Mu predlozhiv na pretsedatelot na Sobranieto, podot na sobraniskite hodnici da go napravime od specijalen proziren materijal i pod nego da postavime antichki artefakti. Taka, site domashni i stranski gosti, koga kke vrvat po hodnicite, kke ni go gledaat kulturnoto nasledstvo. Toa e nasheto minato. Vo sredina e nashata segashnost - sobraniskata sala, kade shto parlamentarcite gi glasaat zakonite, a nad objektot bi napravile mala futuristichka intervencija shto kke ja simbolizira nashata idnina" - veli Kuzman. (Spored Vreme)

Mermerna greda so imeto Makedonija vo Vladata i na ploshtadot
Arhitravna mermerna greda od lokalitetot Isar, Marvinci, so krupen natpis vo koj se spomnuva imeto Makedonija, kke bide postavena vo holot na Vladata i na gradskiot ploshtad. Originalnata greda kke bide postavena pred Kameni most, na ploshtadot, a nejzinata replika, koja e vekke izrabotena, stoi vo depoto na Vladata i cheka da bide postavena levo od vlezot vo ovaa institucija. "Na mermernata greda, koja poteknuva od hram na Marvinci, e vrezhan tekstot - Makedonijarhot toj i toj go posvetuva hramot vo chest na svojata tatkovina" - veli Pasko Kuzman, arheolog i direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo.
Negova beshe idejata za postavuvanje na ovoj artefakt i na negovata replika, koja i premierot Nikola Gruevski i gradonachalnikot Trifun Kostovski vednash ja prifatile. "Vladata i ploshtadot se najchesto posetuvanite mesta od visokite drzhavni gosti i od obichnite posetiteli na Skopje. Ubavo e da se vidi deka ovaa teritorija i ovoj narod imaat dolga tradicija vo koristenjeto na imeto Makedonija" - veli Kuzman. Makedonijarh, kako shto veli toj, e naziv za visok chinovnik shto upravuval so ovoj del od Makedonija vo drevnata drzhavna struktura na Rimskoto Carstvo. Mermernata greda so ovoj natpis poteknuva od 321 godina od nashata era, od docnorimskiot period (Spored Vreme)

POVLEKUVANJE NA lJUBCHO GEORGIEVSKI
Vojvodata zamina vo politichka penzija
Poraneshniot lider na VMRO-DPMNE, pochesen pretsedatel na VMRO-Narodna, ekspremier ljuchcho Georgievski, nekogashna nadezh na makedonskata politika i chovek vo chij vladin mandat se sluchi voeniot konflikt vo Makedonija, definitivno zaminuva vo politichka penzija. I pokraj demantite od partijata na "narodnjacite", koi go negiraa negovoto povlekuvanje od politichkata scena, Georgievski samiot go potvrdi ona shto neodamna go izjavi srede Sofija, a go prenesoa nekolku bugarski i makedonski agencii i mediumi. "Sega koga ja zavrshuvam politichkata kariera, sakam povtorno da stanam pisatel", rekol Georgievski na promocijata na svojata kniga na bugarski jazik, poemata Grad, vo teatarot Solzi i smev.
Negovite sopartijci od VMRO-Narodna, verojatno ni togash, a ushte pomalku minatata nedelata, ne mozhea da poveruvaat deka nivniot ideolog i vodach, "Vojvodata" na kogo site ovie godini bezrezervno mu veruvaa, duri i togash koga znaeja deka greshi - gi napushta. Koga zastanaa zad nego, duri i togash koga za sebe i za svojata sopruga Snezhana si obezbedi bugarsko drzhavjanstvo. Slepo mu veruvaa i sakaa da najdat zborovi na opravduvanje duri i togash koga slushaa glasishta za negovoto enormno bogatstvo i za luksuziranje niz svetot, a nivnite sopartijci bea krivichno goneti za kriminal i se branea na sud. I po tri chasa ubeduvanja od chlenovite na Centralniot komitet, mnogu emocii i nekritichki zabeleshki, Georgievski ne ja promeni odlukata da ne se kandidira za lider na pretstojniot kongres zakazhan za 22 april. Georgievski se pravdashe pred prisutnite, a potoa i pred javnosta, deka nema moralen kredibilitet da ja vodi partijata vo novi politichki bitki so pet otsto poddrshka, deka e izmoren, bolen, deka ne go saka meggunarodnata zaednica. Onie shto naluteno i zagrizheno go napushtija sostanokot, razocharani od zborovite na svojot nesuden lider, kako da ne sfatija deka so svoeto zboguvanje Georgievski, vsushnost, im pravi golema usluga. Zashto, ako VMRO-NP saka da odigra nekakva poznachajna uloga na makedonskata politichka scena, mora itno da se oslobodi od senkata na Georgievski, bidejkki im pravi golema shteta. Vo sprotivno, ili kke se raspadnat kako partija ili, pak, kke se preleat vo drugi partii.
Georgievski go napravi vistinskiot poteg, svesen za rizikot da bide isplukan, isvirkan i napushten od onie koi vo nego gledaa mitsko sushtestvo. Isto kako shto svoevremeno, po svoja volja ili po nechij nalog, reshi da se povleche od chelnata pozicija na VMRO-DPMNE, togashnata najgolema opoziciona partija, vo koja beshe eden od osnovachite. Po 15-godishno aktivno zanimavanje so politika, so bogata politichka kariera ispolneta so mnogu podemi i padovi, kontroverzni potezi i apokaliptichki izjavi za idninata na drzhavata, harizmatichniot Georgievski, na 41-godishnata vozrast e istroshen politichar i chovek od minatoto. Istoricharite i analiticharite doprva kke imaat polni race rabota za da go odredat negovoto vistinsko mesto i uloga vo ponovata makedonska istorija, na koja nesomneno i dade i svoj pechat.
Ona shto go kazha za vreme na svoeto demisioniranje od liderskata pozicija na VMRO-DPMNE vo maj 2003 godina se' ushte ima upotrebna vazhnost i denes, bidejkki zvuchi rechisi kako proroshtvo. Svoeto povlekuvanje togash go nareche "pragmatichno", no izleze vizionersko. "Ako ostanam za lider vo VMRO-DPMNE i vo narednite chetiri godini, partijata kke bide vo opozicija ne chetiri, tuku osum godini", reche Georgievski, prepushtajkki mu go partiskoto kormiloto na mladiot tehnokrat i neizvalkan Nikola Gruevski. Georgievski prizna deka ne e omilen vo redovite na meggunarodnata zaednica poradi rigidnite stavovi za Ramkovniot dogovor, za albanskoto prashanje, crnite scenarija za perspektivite na Makedonija. Beshe vo postojana kavga so mediumite, a 200.000 glasachi, koi bea nadvor od negovoto stabilno glasachko telo, vo eden moment na izborite vo 1998 godina poveruvaa deka so pomosh na Vasil Tupurkovski kke bide noviot ekonomski mesija i reformator.
ljubcho Georgievski i denes ne se otkazhuva od svoite stari razmisluvanja i idei, od koi nekoi zvuchat fashizoidno i zastrashuvachki. Toj ochigledno ne veruva i ne saka da veruva deka Makedonija e zemja so idnina. Za sebe i za svoite najbliski si najde rezervna tatkovina vo sosedstvoto, dodeka na preostanatite rechisi dva miliona makedonski graggani im predviduva unishtuvanje. Kke ostanat zapameteni negovite izjavi za Ramkovniot dogovor, za koj toj misli deka "kke ja pretvori Makedonija vo pacient so dijagnoza rak so galopirachki metastazi". Negoviot stav za Albancite e dobro poznat i glasi: "Unishtuvachkata energija shto ja nosat vo sebe nashite sosedi - Albanci e eden ogromen kamen vrzan okolu nashiot vrat poradi koj nikogash nema da mozheme da se mrdneme od mestoto".
No, za zhal, najmnogu kke se pameti po svoeto zalaganje za voveduvanje novi "berlinski zidovi" - za razmena na teritorii i za jasno razgranichuvanje meggu Makedoncite i Albancite. Shto e mnogu, mnogu e, pa duri i od eden ljubcho Georgievski, poet shto vetuva i politichar shto razocharuva! (Utrinski vesnik)