|
|
Beshe nezhen,
chuvstvitelen, iskren ..., no mi nanese bolka koja ne se
lekuva
Bolkata vo srceto e kako bolkata vo bubrezite koja se
povekke me zhega denovive. Taman koga kke pomislam deka
pominala, povtorno se vrakka. No koga ednash kke se
nauchish da zhiveesh so nea, stanuva polesno. Jas vo
nekolku sluchai bev dobar uchenik, a se shto nauchiv e
deka nikogash ne mozhesh da znaesh kakvi iznenaduvanja ti
prireduva zhivotot, kakvi tajni mozhe da krie zhivotot
shto go spodeluvash so drug. A mislev deka po mojot soprug,
samo Mitko mozhe da prochita shto chuvstvuvam samo od
mojot pogled. A, sega znam deka, posebno vo pozreli godini,
luggeto na toj nachin gi krijat svoite chuvstva.
Otkako mojot soprug pochina vo soobrakkajna nesrekka, do
doagganjeto na Mitko vo mojot zhivot, ne razmisluvav za
sebe kako za zhena. Po negovata nenadejna nesrekka,
odednash, morav da gi prezemam site mashki obvrski i
funkcii, da bidam glava na semejstvoto i nishto ne smeeshe
da me zatekne nepodgotvena. Se zatvoriv vo neproboen oklop,
koj me shtiteshe od bolkata, neizvesnosta i, na krajot, od
chuvstvata. Ne smeev da popushtam vo nitu eden mig, a na
pochetokot navistina beshe teshko da se odrzham na
povrshinata dodeka site sili me vlechea kon dnoto.
Kako vdovica so dete, potstanarka, bez postojano
vrabotuvanje, ednostavno bev lesen plen za sekakvi
nesrekki. No, jas i mojot Vlatko, edinstveniot
spomen-potsetnik na najubavite migovi od mojot zhivot,
uspeavme nekako da se izborime i da gi mineme site
prepreki vo toj gorchliv period. Kupivme stan vo Saut Jara,
se razbira so pomoshta od moite roditeli, a jas uspeav da
najdam rabota vo strukata. Kockite poleka se mestea, a
mojot zhivot povtorno pochna da se dvizhi po normalen
kolosek.
Koga Mitko pochna da pokazhuva interes za mene, bev luta i
duri navredena. Jas vo nashiot odnos gledav samo
profesionalnost, sluchajno sorabotuvavme preku rabotata i
toa beshe se. So negovoto otvoreno voodushevuvanje
isprateno na moja smetka, chuvstvuvav deka ja preminuva
granicata na pristojnosta. Koleshkata so koja rabotev vo
ista kancelarija pochna da me zadeva sekogash otkako Mitko
kke zamineshe od kaj nas, no jas se pravev deka ne sfakkam
shto mi zboruva. Ednostavno takvite sentimentalnosti i
zaveduvanja gi imav zakopano dlaboko vo sebe i vo minatoto
ushte so nenadejnata i prerana smrt na mojot Goran, koj
prerano me ostavi sama na ovoj svet.
Se razbira, jas ne bev slepa, nitu pak chuvstvata mi bea
otapeni, priznavam toa shto kke mi se nasmevneshe
ponekogash beshe dovolno da go prezhiveam denot, da se
chuvstvuvam celosna, a sepak svoja. Toa mi beshe dovolno.
No Mitko sakashe povekke. Beshe seriozen chovek, na koj
biznisot dobro mu odeshe, beshe vekke vo zreli godini, a
izgledashe sloboden, a i se odnesuvashe kako ergen.
- Ah, Snezhe, tie vashi ochi, kako snegulki. Dozvolete da
se stopat na moive dlanki!
- Kolega, kke ve molam, ako go pochneme denov so poezija,
nishto od rabotata.
No vakvite, navidum, sluchajni zadevanja nabrzo preminaa
vo neshto konkretno. Ednostavno eden den neshto se skrshi
vo mene, ne znam ni samata zoshto, Vlatko beshe na vikend
kaj baba mu i dedo mu, a so ogled na toa shto beshe petok,
i ne morav nikade da brzam, se soglasiv da ispieme po edno
kafe po rabota. Mitko beshe trpeliv, nezhen i srdechen so
mene. Ne zboruvavme mnogu za nasheto minato, no dovolno da
sfati kakvi bea moite dushevni rani. Pa sepak, imashe
neshto vo toj negov pogled shto me natera da go frlam
oklopot od sebe i da mu se predadam. Mi odgovarashe taa
negovata zrelost, nachinot na koj so dve rechenici ja
polneshe prostorijata so sigurnost, ednostavno praveshe da
se chuvstvuvam zgrizheno i sakano. Mi dade nesebichna
zashtita i sekakva druga pomosh.
Mu dozvoliv da se vseli vo moeto srce, zaboravajkki na
dolgo gradenata pretpazlivost. Poleka pochnavme da se
zapoznavame i da si gi otvorame srcata eden pred drug.
Mitko beshe navistina iskren i otvoren so mene ushte od
samiot pochetok. Mi kazha deka bil ozhenet, deka se razvel
i deka od toj brak ima sin koj sega zhivee so semejstvoto
vo dzilong. Otkako eden vikend se vrakkavme od Lorn,
naminavme kaj nego i toj srdechno ne docheka. Nishto vo
odnesuvanjeto na negoviot sin ne ukazhuvashe deka neshto
ne e vo red i deka Mitko ne e iskren so mene. Vo toa vreme
mobilnite ushe ne bea tolku aktuelni kako denes pa Mitko
mi go dade svojot domashen broj. Zhiveeshe so majka mu za
koja se grizheshe otkako sestra mu se otselila vo Juzhna
Avstralija. Zatoa, obichno toj doaggashe kaj mene doma,
ili chesto odevme na vikendi nadvor od Melburn.
Bevme vo godini koga mozhevme da si dozvolime takov
nezavisen, sloboden odnos. Mitko sakashe da me razgaluva,
da mi go pruzhi seto ona shto sum go propushtila sive ovie
godini na taga, bolka i stradanje. Vo prvata godina od
nashata vrska samo ednash mu se imav javeno doma. Beshe
docna popladne, i se javi majka mu kazhuvajkki mi deka
Mitko se zadrzhal na nekoj sostanok. Mnogu ljubezno ja
prashav za zdravjeto i dali i se javuva kkerka i. Taa
ushte poljubezno mi odgovori, pa dobiv vpechatok deka
sinot vekke i zboruval za mene. Se funkcionirashe
sovrsheno meggu nas. Mitko imashe pedeset i devet godini,
vnuci i vekke definiran stil na zhivot. Ni nemu, a ni mene
ne ni odgovaraa promeni, bez ogled na toa shto ne bevme
venchani, se chuvstvuvav kako da mu pripaggam. Mojot
zhivot beshe zaokruzhen. Sepak, samo Bog znae kolku kke
traeshe nashata vrska, ako toj koben chetvrtok ne go
svrtev negoviot domashen broj, vtorpat vo dve godini.
Ovojpat se javi nepoznat zhenski glas:
- Da?
Pomisliv deka sestra mu doshla vo poseta.
- Dobar den, ovde Snezhe, dali e Mitko doma?
- A koja ste vie shto go barate Mitko?
Glasot od drugata strana beshe drzok i bezmilosen.
Nachinot na koj go izgovori negovoto ime beshe pristrasen,
posesiven.
- Prijatelka - odvrativ drsko, se ushte zbuneta.
Vo tie migovi sfativ deka toa shto nikogash ne bev
somnichava vo vrska so negovata iskrenost, beshe moja
najgolema greshka. Kako da ne znaev deka nikomu ne se
veruva taka na slepo.
- Kakva potochno prijatelka?
- A koja ste vie, shto postavuvate tolku direktni
prashanja?
- Soprugata, reche taa, a jas se zateteraviv pokraj
telefonot.
- Radica?
- Ne, Radica mu e bivshata zhena, a jas sum Suzana,
segashnata.
- Molam? Vie se sheguva-te..
- Ne gospoggo, zoshto bi se sheguvala, ve molam.
- Mislam deka bi trebalo seriozno i otvoreno da
porazgovarame.
- Sekako.
Zakazhavme sredba ushte popladneto, iako vecherta vekke
trebashe da se vidam so Mitko, koj mi zboruvashe za
nekakvo iznenaduvanje cela nedela. A sega ova? Kako beshe
mozhno? Zoshto nikogash ne mi go beshe kazhal ova? A beshe
tolku nezhen, darezhliv i pozhrtvuvan i kon mene i kon
mojot Vlatko. A eve, na krajot se pokazha prava kukavica.
Me odnese vo domot na negoviot sin, mi podari bezbroj
prekrasni denovi i nokki, mi vetuvashe mirna starost vo
negovata pregratka, a od seto toa toj koben chetvrtok
dobiv nozh v grb. Ne mozhev da se sozemam od shokot, dve
godini laga, a zoshto..
Se spremiv na brzina i zaminav na dogovorenoto mesto. Tamu
me chekashe zhena vo svoite pedeseti, nakitena so zlato
shto celata sjaeshe kako osma zhena na nekoj sheik.
Elegantno oblechena i nashminkana kako za nekoja gala
zabava.
Sednavme vo bliskoto kafule i narachavme kafe. Me
odmeruvashe polovina minuta, se murteshe, negoduvashe
pravejkki grimasi, so sekoe dvizhenje na racete davajkki
mi na znaenje kolku beshe nakitena i bogata. Sigurno
misleshe deka sum nekoja Òsomnitelna zhenskaÓ koja go
koristi nejziniot mazh. No jas ne bev luda mlada devojka
bez pamet i lakoma za pari. Imav ogromno zhivotno iskustvo
zad sebe, i vekke vleguvav vo chetirieset i pettata.
Mislam deka Suzana ne go ochekuvashe toa.
- I? Shto vi kazha idiotot? Deka ne e ozhenet, taka?
- Da, mi reche deka ne e ozhenet. Razveden, deka ima sin.
Duri i go zapoznav, bevme ednash kaj nego na gosti.
- Zarem nikogash ne prepoznavte neshto somnitelno vo
negovoto odnesuvanje? Neshto shto bi go izdalo? Burmata?
- Ne, Mitko ne nosi burma.
- Gad. Znachi, ja vadel sekoe utro koga izleguvashe od
doma i ja staval na vrakkanje. Toa izgleda mu prerasnalo
vo navika, kako oblekuvanjeto i soblekuvanjeto.
- A zarem vie ne ja vidovte mojata slika vo negoviot
parichnik, Suzana?
- Negoviot parichnik ne sum go doprela dve godini.
Postojano go krieshe, preturashe neshto po nego. Gad,
sigurno ja kriel vashata slika.
- A vam, zarem nishto ne vi beshe somnitelno. Dve godini
sme zaedno, site onie vikendi nadvor od gradot. Zarem ne
se prashuvavte kade vi e soprugot?
- I samata znaete deka toj e deloven chovek, deka
postojano patuva sluzhbeno ...
- Mu veruvavte?
- Ivinete. Ne mozham da vi ja olesnam bolkata. Ne
chuvstvuvam nikavo sochuvstvo kon vas. Ve mrazam. Mi go
unishtivte brakot.
- Jas nishto ne vi napraviv. Ne ni bev svesna deka
postoite. A shtom ve izneveril so mene, sigurno i
prethodno vi go pravel toa.
- Vi se voshituvam, iako ve preziram. Se gleda deka ne ste
naivna. Imavte sila da se soochite so negovite lagi, a toa
go mozhe retko koja zhena. Ete, jas nemashe da go napravam
toa ako ne me predizvikavte.
Edvaj uspeav da si dojdam doma, a ushte poteshko na sebe.
Seto ova beshe golem shok za mene. Preturav po nashite
zaednichki sekkavanja, po migovite pominati zaedno, barav
neshto somnitelno, nekoj znak, patokaz ... No, Mitko
sekogash beshe iskren so mene, iskren vo svoite nameri,
barem taka mi se chineshe. Nikogash ne ja spomna, nitu pak
go navesti postoenjeto na Suzana. Shto li se zamisluvashe
toj chovek? Ne beshe mlad za shegi. Koga vlegov doma, toj
vekke me chekashe vo dnevnata.
- Kade e Vlatche?
- Izleze so drushtvoto.
-Zoshto si taka neraspolozhena, dusho?
- Malku me boli glavata. Znaesh, Mitko, povekke bi sakala
vecherva samo da se proshetame.
Celo vreme dodeka se vozevme vo avtomobilot smisluvav kako
kke go povredam, kako da mu vratam, da go zaboli taka
silno kako nikogash do sega.
- Ah, nikogash povekke nema da uzhivame zaedno vo vaka
prekrasna vecher ...
- Shto zboruvash, Snezhe?
- Prestani, da ne si me doprel povekke.
- Ama, shto ti e na tebe? Koj te nalutil tolku?
- Shto bi storil ti koga bi ti kazhala?
- Pa bi mu go otsekol jazikot na toj shto te voznemiril i
...
- Epa poveli, dusho, zatoa shto ti si lazhgoto i
izmamnikot shto mi ja trueshe dushata so lagi celi dve
godini.
- Kako dozna?
- Zarem ne ti e zhal shto vaka gi unishti rabotite?
- Izvini, Snezhe, prosti mi ...
- Ti se ushte ne znaesh shto e bolka i zhal, daj Bozhe
nikogash da ne pochuvstvuvash.
- Dobro, chekaj, kke ti objasnam se, toa ne e taka kako
shto zvuchi, i onaka denes mislev da ti zboruvam za toa,
toa beshe del od iznenaduvanjeto, kke ja ostavam, nie i
onaka nemame nishto zaednichko.
- Prestani Mitko, od tebe ochekuvav povekke. Nema potreba
od objasnuvanje.
Taa vecher rano se vrativ doma. Mitko uporno tropashe na
mojata vrata, no mu rekov deka vekke ne e pozhelen tuka i
mu gi zemav kluchevite od stanot. Slednite dve nedeli
uporno me barashe, me sledeshe posle rabota, mi se
javuvashe vo kancelarija. No ne popushtiv. Ednostavano
povekke ne mozhev da mu veruvam. Nemashe vrakkanje. Malku
mi beshe teshko koga morav da mu objasnam na sin mi zoshto
Mitko povekke ne e so nas, no i toj uspea nekako da sfati.
Se obidov da ne razmisluvam za toa shto go prozhiveame, za
negoviot paralelen zhivot, za toa shto se vrtelo vo
negovata glava celo vreme. Navistina koga beshe so mene
beshe iskren i predaden celosno, no koj znae kakov bil
otkako kke izlezeshe od mojot stan, od mojot krevet...
Odvreme-navreme se prashuvam shto kke beshe so nas, ako ne
go svrtev negoviot telefonski broj toj den, do koga taka
kke se odivivashe nashata vrska, vo premolchena laga i
tajnost, vo pokrivanje na vistinata. No sepak, po ova
iskustvo sum ushte pojaka pred iznenaduvanjata vo zhivotot,
vo idnina kke i se posvetam na karierata i na
vospituvanjeto na mojot sin ne barajkki srekka vo tajnite
na tuggite zhivoti.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
