(Aleksandar Donski) - * Postojat i drugi zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, koi se slichni so deneshnite makedonski zborovi.
* Antichkite Makedonci imenkata kandzi ja vikale kanadoi.
KALARUGAI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: kalarugai tafroi, Amerijas. Znachi i ova e zbor: rovovi, dupki, pa tuka nekade otprilika treba i da se bara znachenjeto na antichko-makedonskiot zbor kalarugi. I ovoj zbor ne postoel vo starogrchkite dijalekti, kade vidovme deka za rovovi se koristel zborot tafroi. Tamu postoel, slichniot po izgovor, zbor kalarias, no toj imal sosema poinakvo znachenje i se odnesuval na vid riba (spored rechnikot na Lidel i Skot). Mozhebi postoi vrska pomeggu antichko-makedonskiot zbor kalarugi i sovremeniot zbor jarugi, shto go ima vo nekoi slovenski jazici i go ima potpolno istoto znachenje (rovovi).
KALITHOS, KALITOS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: kalitos, oinos, Amerijas. Znachi i ova e zbor objaven od antichko-makedonskiot gramatichar Amerij. Zorot oinos znachi vino (isto kako i vo deneshniot makedonski jazik, no i drugi slovenski jazici) poradi shto pretpostavuvame deka kalitos bil vid makedonsko vino. I ovoj zbor go nemalo vo starogrchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot).
KAMASTIS. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: kamastis, metro ti Amerijas. Znachi i ova e zbor objaven i prevzemen od antichko-makedonskiot gramatichar Amerij. Zborot metron znachel ona so shto neshto se meri (spored rechnikot na Lidel i Skot, kade e predaden i makedonskiot zbor kamastis, koj vaka e opishan). I ovoj zbor go nemalo vo starogrchkite dijalekti (spored rechnikot na Lidel i Skot).
KANADOI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: kanadoi. Zborovite siagones i geatoi imale slichno znachenje: chelust, vkleshtenost (spored rechnikot na Lidel i Skot, kade e predaden i makedonskiot zbor kanadoi so vakvo tolkuvanje za negovoto znachenje). Inaku i ovoj zbor ne postoel vo grchkite dijalekti, kade vidovme deka za zborot chelust glavno se koristele zborovite siagones i geatoi. Smetame deka postoi ochigledna izgovorna slichnost pomeggu antichko-makedonskiot zbor kanadoi i deneshniot makedonski zbor kandzi (shto go ima i vo drugi slovenski jazici), a i znachenjeto im e priblizhno isto.
KARABOS. Ovoj zbor e zapishan kaj Hesihij. Vo Etimoloshkiot rechnik na Daglas Harper pishuva deka zborot verojatno e so antichko-makedonsko poteklo i deka negovoto znachenje e crna bolva (Douglas Harper: ÒOnline Etzmologz DictionarzÓ, 2001, naslov ÒscarabÓ http://njnjnj. etzmonline.com/indedz. php?l= s&p=6). Povikuvajkki se na vakvoto znachenje, smetame deka vo zborot KARABOS i navistina se prepoznava slozhenka, sostavena od pridavkata KARA i imenkata BO(S). Pridavkata KARA, so istiot izgovor i istoto znachenje (crn, crna), postoi i vo deneshniot makedonski jazik (ÒRechnik na makedonskiot jazikÓ 1, Skopje 1961, str. 320). Mozhebi nekoj kke zabelezhi deka pridavkata KARA po poteklo e turcizam, no za ova ne postojat nikakvi dokazi. Gledame deka vakviot zbor postoel vo jazikot na antichkite Makedonci, pa mozhebi ottamu stignal i do drugi jazici. Dali podocna od korenot na ovoj zbor se stignalo i do deneshniot makedonski zbor CRN (kara, karn, carn, crn)? Idnite lingvistichki istrazhuvanja, mozhebi kke dadat odgovor na ova prashanje.
Vtoriot del od slozhenkata KARABOS (bez grchkiot sufiks ÒSÓ), glasi BO. Znachenjeto na ovoj zbor bi bilo BOLVA. I ovde smetame deka mozhat da se prepoznaat konturi na ist koren.
I zborot karabos ne postoel vo grchkite dijalekti. Vo rechnikot na Lidel i Skot predadeni se site starogrchki nazivi povrzani so imenkata bolva i nitu eden od niv ne e nalik na zborot karabos. Ovde chitame deka edinstveno Aristotel go upotrebil ovoj zbor, no za nego se znae deka bil roden vo Makedonija.
KARAKSI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: karaksi stroso. Tochnoto znachenje na ovoj zbor mozhe samo da se pretpostavi. Vo rechnikot na Lidel i Skot (kade e predaden ovoj makedonski zbor) negovoto znachenje (spored ona shto go zapishal Hesihij) se povrzuva so znachenjeto na zborot stroso. Za ovoj zbor, pak, se pretpostavuva deka bil forma na grchkiot zbor stornumi. Konkretno, formata stronumi ja objavil Atenaj. Znachenjeto na ovoj zbor bilo: shirenje, opfakkanje, rasfrluvanje. Vo starogrchkite dijalekti postoel zbor so slichen izgovor charaks, no toj imal sosema poinakvo znachenje: kolec (spored rechnikot na Lidel i Skot).
KARUSTEINAI. Ovoj zbor e zapishan vo Leksikonot na Hesihij. Vo vrska so negovoto znachenje Hesihij pishuva: karusteinai, kekragenai, Lakones. Vo rechnikot na Lidel i Skot chitame deka zborot karusteinai e izraz za lakonskiot zbor kekragenai. Znachenjeto na kekragenai e kreshti, kreska. I ovoj zbor, so vakov izgovor i znachenje, ne postoel vo grchkite dijalekti. Za razlika od toa, smetame deka postoi ochigledna vrska pomeggu korenot na antichko-makedonskiot zbor karusteinai i deneshniot makedonski zbor kreshti.
KAUSIJA. Ova e ime na poznatata makedonska shapka, koja vekke ja spomnavme od leksikotot ÒSudaÓ (Kapa, 1139). Ovoj zbor se srekkava kaj povekke antichki avtori. Kausijata bila bela shapka (sheshir) i imala shirok obod. Vo vrska nejzinata etimologija istoricharot Rodzer Pers vo svojot komentar za delata od Fotij, pishuva:
ÒKausija bila vid lesen sheshir... koj bil nosen od Makedoncite za da gi zashtiti od goreshtinata i vrelinata na sonceto.Ó (ÒPhotiusÓ, edited bz Roger Pearse, Great Britain 2002, elektronska verzija dostapna na: http://njnjnj.earlzchristiannjritings.com/fathers/photius_03bibliotheca.htm).
Znachi, so golema verojatnost mozhe da se pretpostavi deka ovoj zbor vsushnost bil slozhenka, chija etimologija bila zashtita od sonchevata zheshtina. Ako se ima predvid faktot deka vo prastarite vreminja (a sekako i podocna, pa i vo nashevo vreme) oddelni zborovi bile sozdavani vrz osnova na svojata funkcija (na primer vetrobaran - predmet shto brani od veter i sl.), vednash pagga v ochi deka postoi ochigledna analogija pomeggu etimologijata na zborot kausija so zborovi od deneshniot makedonski jazik, koi ja opishuvaat funkcijata na ovaa shapka. Mozhebi ovoj zbor bil sostaven na dva dela: KA i USIJA.
Slogot KA vo oddelni sluchai vo deneshniot makedonski jazik, se srekkava na pochetokot na nekoi imenki koi se odnesuvaat na predmeti chija funkcija e povrzana tokmu so odredena zashtita (kapa, kapak, kaciga, kapar i sl.).
Zborot USIJA smetame deka ne treba posebno da go objasnuvame. Negovoto znachenje e tokmu vzheshtenost, usienost.
Imenkata kausija bez somnenie e eden od onie makedonski zborovi koi bile disperzirani i ostanale zachuvani vo latinskiot jazik (za shto prethodno pishuvavme). Vo latinskiot postoi zborot cautim (zashtitenost) od koj pak nastanal i angliskiot zbor caution (vnimatelnost, pretpazlivost).
Vistinata deka kapata (i imenkata) kausija Rimjanite ja prifatile od Makedoncite, e zapishana i vo golemiot ÒLatinski RechnikÓ od d-r Charlton Levis i Charls Skot, kade vo podnaslovot ÒcausiaÓ, chitame:
ÒKausija e makedonski bel sheshir so obod, koj se nosel vo Rim od strana na posiromashnite lugge kako zashtita od soncetoÓ. (ÒA Latin DictionarzÓ founded on Andrenjs' edition of Freund's ÒLatin dictionarzÓ, revised, enlarged, and in great part renjritten bz Charlton T. Lenjis, Ph. D. and Charles Short, LL.D. Odzford. Clarendon Press. 1879.ISBN: 0198642016).
Interesno e i toa shto kausijata imala bela boja shto znachi deka na antichkite Makedonci im bila poznata nauchnata vistina dela belata boja gi odbiva sonchevite zraci.
Vo sovremeniot makedonski jazik postoi imenkata kaucija (garancija, zashtita na dadenoto). Dali ima nekakva vrska ovaa imenka so antichko-makedonskiot zbor kausija (kapa, t.e. zashtitnik za glava od sonchevata zheshtina)? Poznato e deka vo minatoto luggeto koi pozajmuvale pari, kako garancija deka kke gi vratat, ja ostavale i svojata shapka. Mozhebi ottamu doagga vrskata pomeggu zborovite kaucija i kausija? Vo prilog na ovaa pretpostavka e i faktot shto drug izraz za kaucija, kaj nas e imenkata kapar, koja isto taka vo sebe ja sodrzhi imenkata kapa. Ottamu, dokolku imenkata kapar se razvila od imenkata kapa, t.e. od ostavanjeto na kapata vo znak na garancija, togash mozhe da se kazhe deka i imenkata kaucija se razvila od imenkata kausija (isto taka kapa, koja se ostavala vo znak na garancija). Se razbira deka seto ova se samo pretpostavki, koi zasluzhuvaat natamoshna analiza.
Inaku, vo grchkite dijalekti postoel zborot kausis shto isto taka znachel: vzheshtenost. Vo ovoj zbor smetame deka se prepoznava slovenskiot koren usi(ja), pa poradi faktot shto zborovi so vakov koren ima vo povekke slovenski jazici (od koi, nekoi nikogash nemale poznachajni dopirni tochki so starogrchkite dijalekti) smetame deka ne se raboti za avtentichen grchki zbor.