Voena sila nema da go zapre nasilstvoto
Noviot amerikanski komandant vo Irak soopshti deka voenata sila nema da go zapre nasilstvoto ako ne se odrzhat pregovori so militantnite grupi i predupredi deka kke ima ushte golemi napadi vo tekot na tekovnata bezbednosna akcija vo Bagdad. General Dejvid Petreus, na svojata prva pres-konferencija otkako ja prezede komandata minatiot mesec, izjavi deka ne gleda potreba od novi amerikanski sili, i deka postojnoto zajaknuvanje najverojatno kke ostane i po letoto. Grupite kako Al Kaida gi intenziviraat napadite za da isprovociraat novo sektashko nasilstvo shto se zakanuva da ja vovleche drzhavata vo masovna gragganska vojna, izjavi toj.

KINA GI OBVINI SAD ZA LICEMERSTVO
Gledajte go sopstveniot dvor
Kako redoven odgovor na kritikite na Vashington za stepenot na chovekovi prava vo nivnata zemja, Kina gi obvini SAD za licemerstvo i poracha deka nemaat nikakvo pravo da gi ocrnuvaat drugite drzhavi. "Kako i vo prethodnite godini, Stejt departmentot vperi prst na sostojbata so chovekovite prava vo 190 zemji, vkluchuvajkki ja i Kina, no odbegnuva da se osvrne na sostojbata so chovekovite prava vo SAD", javuva Ksinhua. Vo izveshtajot, meggu drugoto, se posochuva na stradanjata vo Irak, detskata siromashtija, rasizmot, zloupotrebata na zarobenici i polozhbata na amerikanskite zheni vo procesot na trudot. "Nepravednosta na amerikanskoto pravosudstvo e prilichno shokantna", stoi vo podolgiot kineski izveshtaj vo koj se tvrdi deka amerikanskata praktika na ocrnuvanje na drugite zemji e relikt na Studenata vojna. Kina gi povika SAD da prestanat, pod izgovorot za chovechki prava, da se meshaat vo vnatreshnite raboti na drugite drzhavi i namesto toa da se posvetat na chovechkite prava vo sopstvenata zemja.

RUSIJA - NATO
Odmeruvanje na silite?
Rusija tvrdi deka poseduva oprema koja mozhe da go unishti amerikanskiot antiraketen shtit shto se planira da bide postaven vo Polska i vo Cheshka. Vo vrska so shtitot, Rusite oficijalno vekke vlozhija protest. Vo NATO, pak, velat deka toj, iako e nasochen kon Rusija, ima za cel odbrana od eventualni napadi od Iran i od Severna Koreja. Sovetot za bezbednost na ON tvrdi deka Rusija naskoro kke usvoi nova voena doktrina so cel odbrana od NATO-silite koi se povekke jaknat, shto bi dovelo do opasno zaostruvanje na situacijata. Vo megguvreme, ruskiot general Igor Korov izjavil deka Rusija ja modernizira vozdushnata flota za koja do krajot na godinava kke bidat nabaveni novi Tu-160 bombarderi.

ZA OTKRIVANJE IDENTITET NA AGENTKA NA CIA
Osuden pomoshnikot na Dik Chejni
Luis Skuter Libi, poraneshen shef na kabinetot na amerikanskiot potpretsedatel Dik Chejni, beshe proglasen za vinoven po obvinenieto deka na novinari im go otkril identitetot na agentka na CIA za da mu nashteti na nejziniot soprug. Libi beshe posochen kako glavniot izvor, koj kazhal deka Valeri Plejm, sopruga na poraneshniot ambasador dzozef Vilson, e agentka na CIA. Pred vojnata vo Irak, Vilson bil ispraten vo afrikanskata drzhava Niger da utvrdi dali Irak kupuva nigerski uranium i zakluchil deka toa ne e tochno. No, vlastite sepak obvinile deka Irak kupuva uranium, po shto Vilson javno go obvini pretsedatelot dzordz V. Bush deka lazhe. Se shpekulira deka Belata kukka sakala da mu se odmazdi na Vilson, taka shto, preku Libi, koj zboruval so niza novinari, ja otkrila vistinskata rabota na negovata sopruga. Libi mozhe da dobie do 25 godini zatvor.

CHAVEZ OBVINUVA
Negroponte e profesionalen ubiec!
Pretsedatelot na Venecuela Hugo Chavez gi obvini neprijatelite, vkluchuvajkki ja i CIA, deka sakaat da go ubijat i pritoa amerikanskiot diplomat dzon Negroponte go nareche "profesionalen ubiec". Chavez izjavi deka ima soznanie deka vo organiziranjeto atentat vrz nego bil vkluchen i kubanskiot antikomunistichki militant Lusi Posada Kariles, javuvaat stranski agencii. Vladata na Venecuela go obvini Negroponte, nekogashniot direktor na nacionalnoto razuznavanje na SAD, deka ima kluchna uloga vo vojnata shto se vodi protiv levicharskata sandinistichka vlada na Nikaragva, ushte od vremeto koga bil ambasador vo Honduras.

POLSKA
Merkel kako Hitler
Na naslovnata stranica na polskiot tabloid Czas, germanskata kancelarka Angela Merkel e portretirana kako Adolf Hitler. Fotomantazhata e objavena pod tekstot so naslov Fashizmot na EU vo ofanziva. Merkel e prikazhana so mustakki kako Hitler, a okolu racete ima lenta so znameto na EU. Stanuva zbor za spisanie na edna marginalna i antievropski orientirana radikalna partija koja na javnite anketi nikogash ne dobila rejting nad eden otsto. Inaku, ova ne e prv sluchaj polski mediumi po pat na agresivna satira, karikatura ili fotomantazhi koi aludiraat na nacizam da napaggaat germanski politichari.

SEVERNA IRSKA
Glasanje za konechen mir?
Vo Severna Irska se odrzhaa izbori za regionalniot parlament, so chie konstituiranje treba da se obnovi suspendiranata avtonomna lokalna vlast. Se glasashe za izbor na 108 chlenovi na Parlamentot vo Stormont, za shto se prijaveni 256 kandidati. Na poslednite izbori za chlenovi na severnoirskiot parlament, chija rabota beshe suspendirana vo oktomvri 2002 godina, najmnogu mandati osvoija Demokratskata unionistichka partija na poraneshniot prezviterijanski sveshtenik Ian Pejsli (32) i Republikanskata irska partija Shin Fein na dzeri Adams (42). Prognozite za izborite velat deka takviot raspored na silite najverojatno kke ostane i po segashnoto glasanje. Po izborite vednash treba da pochnat pregovorite za sostav na zaednichka vlada na unionistite i republikancite. Taa treba da bide sostavena do 26 mart, po shto se ochekuva konechno da bide zaokruzhen mirovniot proces vo Severna Irska, zapochnat so potpishuvanjeto na spogodbata od Veliki petok vo 1998 godina.

SUMATRA
Nad 80 zaginati vo zemjotres
Nad 80 lica zaginaa vo zemjotres so intenzitet od 6,3 spored Rihterovata skala shto go potrese indoneziskiot ostrov Sumatra. Amerikanskiot geoloshki institut informira deka epicentarot na potresot bil na okolu 50 kilometri severoistochno od Padang, glavniot grad na provincijata Zapadna Sumatra. Dva chasa prethodno istiot reon bil pogoden od zemjoters so intezitet od 6 stepeni spored Rihter. Shefot na policijata na Zapadna Sumatra, Utdzin Sudijana izjavi deka golem broj lica se zatrupani pod urnatite zgradi. Spored nego, potresot predizvikal prekin na telefonskite vrski vo provincijata, poradi shto nema kompletni informacii za brojot zhrtvite. Spored ochevidci, vo potresite se urnati desetici objekti. Site zgradi i stanbeni objekti na ostrovot se evakuirani, osven bolnicite i mediciskite ustanovi. Zemjotresite bile pochuvstvuvani i vo 430 kilometri oddalecheniot Singapur i vo delovi na sosedna Malezija.Vo dekemvri 2004 godina zemjotres so intezitet od 9 stepeni spored Rihter, chij epicentar beshe vo blizina na Sumatra, predizvika cunami koj odnese 230 iljadi zhivoti, od koi samo 131 iljada vo indoneziskata provincija Acheh.

KIPAR
Grcite urnaa del od zidot shto ja deli Nikozija
Del od zidot vo Nikozija od t.n. Zelenata linija koja povekke od 40 godini go razdvojuva glavniot grad na Kipar na grchki i turski e urnat. "Go demontiravme kontrolniot punkt na nasha strana", izjavi pred novinarite vo Brisel pretsedatelot na Kipar Tasos Papadopulos. Toj jasno stavi do znaenje deka civilite nema da mozhat da ja preminat linijata na podelba: "Dokolku turskata vojska ne se povleche, nema da ima preminuvanja". Portparolot na kiparskata Vlada akcijata ja oceni kako "znak na dobra volja". Zhitelite od dvete strani na zidot go pozdravija urivanjeto na barierite vo ulicata Lidra vo centarot na Nikozija. Barierata vo taa ulica e popularno mesto za nadgleduvanje na tampon-zonata vo gradot i nichija zemja so prazni prodavnici i domovi. "Sega e vazhno da se otvori nov premin za da se povrze gradot i da zazhivee", izjavi gradonachalnichkata na Nikozija Eleni Mavru.
Turskite vlasti gi ublazhija restrikciite na poseti vo 2003 godina i od togash se podignati pet premini meggu juzhniot Ð grchki i severniot Ð turski del od gradot. Takanarechenata Zelena linija beshe postavena po nasilstvata shto izbuvnaa vo sheesetite godini na minatiot vek i zacvrstena po podelbata na Ostrovot so turskata invazija vo 1974 godina. I vlastite na turskiot del na podelenito Ostrov go pozdravija demontiranjeto na zidot. "Toa e chekor napred", naglasi Ferdi Sabit Soer, premierot na samoproglasenata Turska Republika Severen Kipar, shto e priznaena samo od Ankara.

INDONEZIJA
Desetici mrtvi vo avionska nesrekka
Indoneziski patnichki avion ja preletal avionskata pista i se zapalil pri sletuvanje vo kulturnata prestolnina Jogjakarta, i povekketo od 140-te patnici prezhiveale. Desetici patnici skoknale od izlezite za itni sluchai od avionot na avioprevoznikot Garuda erlajn vo okolnite orizovi polinja za da se spasat od pozharot shto avionot go pretvorile vo kupche izvitkan metal.
Dvaeset i tri patnici, meggu koi i dvajca Avstralijci zaginale vo nesrekkata, beshe soopshteno vo izveshtajot od centarot za nacionalni krizi pri Ministerstvoto za zdravstvo na Indonezija. Eden prezhivean rekol deka patnicite bile predupredeni deka pri letot kke ima turbulencii.
"Koga se spushtavme, niz prozorecot mozhev da vidam pokrivi, avionot se nishashe i se treseshe", izjavi patnichkata Rut Meigi Pangabean, koja raboti za humanitarnata grupa World Vision.

KANADA
Eskimite kke gi tuzhat SAD za klimatskite promeni
Vlastite na SAD naskoro mozhat da se soochat so tuzhba protiv golemata emisija shtetni gasovi shto go zagaduvaat svetot. Eskimite shto zhiveat na severot na Kanada planiraat da podnesat tuzhba protiv SAD pred Meggunarodniot sud za chovekovi prava i, iako ne se nadevaat deka kke prestane zagaduvanjeto, sepak tie ochekuvaat moralna pobeda. Tie se svesni deka nivnata tuzhba mozhe pozitivno da dejstvuva i vrz politichkata situacija vo SAD. Eskimite zhiveat vo severnite delovi na Kanada, Aljaska, Rusija i vo Grenland i povekke od 10 godini se obiduvaat da go svrtat vnimanieto na svetskata javnost poradi se pochestoto topenje na mrazot i unishtuvanje na nivniot zhivoten prostor na koj zhiveat so iljadnici godini.
Eskimot Simon Natak, inaku lovec, tvrdi deka negovite stapala bile amputirani poradi promenata na klimata. Vo 2001 godina, vozejkki se po ledenite prostranstva, naishol na neobichno tenok sloj mraz shto se rasparchil pod negovite noze, toj propadnal i ostanal dva dena zaroben vo studenite vodi.

NORVESHKA
Kralskata palata na prodazhba
Norveshkata kralska palata e stavena na prodazhba na Internet sajtot eBaz so pochetna cena od 1 dolar, a dostigna cena od rechisi 100 milioni dolari koga oglasot vo vid na shega e povlechen od sajtot, pishuvaat lokalnite vesnici. "Povolno! Se prodava palatata na mladata monarhija. Vo momentot dvorecot se naogga vo Norveshka, no vo sekoj moment mozhe da bide prenesen vo nekoja druga zemja. Kralot i kralicata ne se vklucheni vo cenata, no siguren sum deka kke otidat so kralskata palata", se naveduva vo oglasot chij avtor ne se soopshtuva. Kralskata palata se naogga vo centarot na norveshkata prestolnina Oslo. Taa e izgradena vo 1849 godina i e rezidencija i rabotno mesto na norveshkiot kral Harald i negovata sopruga kralicata Sonja.

IZRAEL
Bakterija ubiec!
Petstotini Izraelci se zarazile so bakterijata klebsiela pneumoniae i 30 procenti od inficiranite vekke pochinale. Licata prethodno bile hospitalizirani vo deset bolnici, a se inficirani so opasnata bakterija vo izminatite shest meseci, izjavi Jair Amikam, odgovoren za odnosi so javnosta vo izraelskoto Ministerstvo za zdravstvo. Bakterijata shto e rezistentna na antibiotici, predizvikuva silni belodrobni infekcii. Prvichno, Ministerstvoto odluchi da ne dava informacii povrzani so epidemijata od strav da ne se sozdade panika. Sepak, izraelskite lekari predupredija deka ako ne bidat prezemeni energichni merki, mozhna e nacionalna epidemija.

MEKSIKO
Najdebeliot chovek na svetot izleze nadvor
Meksikanecot Manuel Uribe (40), koj svoevremeno tezhel polovina ton, vo sredata izlegol od doma prvpat po pet godini, otkako so dieta i so vezhbanje oslabel 200 kilogrami. Uribe bil krenat so kran i staven vo kamion otkako prethodno negovoto semejstvo i prijatelite uspeale da go izvlechat od doma sednat na krevet. "Se chuvstvuvam prekrasno po pet godini pominati doma", izjavil Uribe pred kukkata, kade shto bil pozdraven od grupa marijachi, pred da trgne kon Monterej, Meksiko. Uribe oslabel 200 kilogrami sledejkki ja dietata Zona, chija cel e balansiranje na hormonite preku vnesuvanje jaglerodni hidrati i proteini. Do 22-ta godina Uribe tezhel 132 kilogrami, a do maj 2006 godina tezhinata mu se zgolemila do 550 kilogrami. Vo toa vreme lekarite mu rekle deka nivoto na holesterol i na shekker vo krvta mu se normalni i pokraj prekumernata telesna tezhina. Lani sakal da otpatuva vo Italija za da mu napravat bajpas-operacija na crevata, no sega veli deka nema potreba od toa. "Slabeam sekoj den i sega ne sum tolku ochaen za da odam na operacija" - veli Uribe.