ZAVRSHI MISIJATA NA USHTE EDEN KONTINGENT NA ARM
Del od "leopardite" se vratija od Avganistan
Del od makedonskite vojnici od edinicata leopardi se vratija od mirovnata misija na NATO - ISAF vo Avganistan, kako del od redovniot proces na rotacija na edinicite. Po povod vrakkanjeto na kontingentot od 21 pripadnik na ARM, od sostavot na Vtorata mehanizirana peshadiska brigada, vo kasarnata Kuzman Josifovski-Pitu vo Tetovo se odrzha svechenost .
Ova e desetta rotacija vo misijata ISAF, koja leopardi ja izvrshuvaat vo sostavot na germanskiot kontingent. Makedonskite mirovnici pokraj borbenoto obezbeduvanje na komunikaciite izvrshuvaa i obezbeduvanje na komandata na kampot, kako i na objekti od vitalno znachenje i mu pomagaat na lokalnoto naselenie.

Sekoj desetti Makedonec so bolni bubrezi
Vo Makedonija zaboluvanjata na bubrezite se shirat so epidemiski razmeri. Brojkata na bolni shto treba da odat na dijaliza dostigna do 1.200 lica i za niv edinstven lek e transplantacija na bubreg, a okolu 200.000 lica se hronichni bubrezhno bolni. Ovie brojki se alarmantni, predupredi zdruzhenieto na bubrezhno bolni graggani Nefron, koe od godinava prvpat pochna kampanja za odbelezhuvanje na Svetskiot den na bubrezite. Podgotveni se 40.000 flaeri koi treba da ja podignat javnata svest za ovaa bolest i da gi pottiknat gragganite da vrshat redovni kontroli na urea i kerotin vo krvta. "Istrazhuvanjata pokazhaa deka sekoj desetti chovek ima hronichna bubrezhna bolest. Zatoa e potrebno da se prezemat itni merki za prevencija, odnosno sprechuvanje bubrezhnite zaboluvanja da stignat vo poslednata faza na lekuvanje so dijaliza ili transplantacija", reche doktor ljupcho Trpenoski. (Spored Vest)

Prosechnata plata gi pokriva troshocite za ishrana i pijalaci
Prosechnata neto-plata po rabotnik vo dekemvri 2006 godina iznesuvashe 13.854 denari, a vkupnite troshoci za ishrana i pijalaci 10.347 denari. So prosechno rabotno vreme od 7 chasa, dnevnata zarabotuvachka iznesuvashe 659.71 denari, a saatninata 94.2 denari. Vo periodot oktomvri-dekemvri 2006 godina, spored podatocite na Drzhavniot zavod za statistika, prosechnata neto-plata ja pokrivala vrednosta na potroshuvachkata koshnica. (Vreme)

Razreshena sudijkata od Bachilo
Snezhana Popchevska, sudijkata koja na ovcharot od Kamenjane Isnifaris dzemaili mu ovozmozhi da dobie nad 700.000 evra na ime shteta za navodno granatirani ovci, Sudskiot sovet ja razreshi od funkcijata. Na trichasovnata zatvorena sednica, chlenovite na Sovetot odluchile da ja razreshat poradi nestruchno i nesovesno rabotenje. Taa koga go rabotela predmetot Bachilo ne pobarala dovolno dokazi i veshtachenja za umrenite ovci i donela presuda koja sudiite od Apelacioniot sud ja potvrdile.
"Za eden sudija e donesena odluka za razreshuvanje i istovremeno e oddalechen od sudiskata funkcija. Reshenieto vednash kke mu bide dadeno na sudijata za koj se vodi postapkata i na pretsedatelot na sudot. Sudijata ima pravo na zhalba", izjavi po sednicata pretsedatelot na Sudskiot sovet Bekir Iseni. Toj kazha i deka e povedena postapka za ushte chetvorica sudii. Se raboti za gostivarskiot sudija Nedzat Memedi koj iskinal presuda na svoj kolega i donel nova vo korist na negov prijatel. Na sednicata se razgleduvala i odgovornosta na pretsedatelot na sudot vo Kochani Zoran Trajanov i sudijata od Vinica Ggorggi Gocevski koi ja zloupotrebile sluzhbenata polozhba. Kke se razgleduva i odgovornosta na sudijata od skopska dvojka Aleksandar Mladenovski koj nestruchno rabotel vo sluchajot so stechajnata postapka na Slavija.
"Deneska kke posetam nekoi od sudovite za da gi ohrabram sudiite da rabotat po zakon i ova da ne go smetaat za hajka", reche Iseni. (Vest)

AFERA KOKAIN
Odobrena ekstradicijata na Chochorovska
Okruzhniot sud vo Belgrad dade zeleno svetlo za isporachuvanje na Stanislava Chochorovska - Poletan, osomnichena deka go organizirala transportot na polovina ton kokain vreden 100 milioni evra, zaplenet na Blace pred dva meseca. Sega kke sleduva zhalba na advokatot na vevchankata od Belgrad, za chij epilog kke odluchi Vrhovniot sud vo Belgrad. Dokolku bide odbiena zhalbata, predmetot kke bide dostaven do srpskoto Ministerstvo za pravda, koe kke treba da dade konechna soglasnost za ekstradicija na nesudenata kumashinka na Arkan vo Makedonija. (Utrinski vesnik)

REZIL: SHTO PISHUVA VO OSLOBODITELNATA PRESUDA ZA KONDOVSKATA GRUPA
Bombite na Krasnikki bile za lichna zashtita
Kondovecot Agim Krasnikki i negovite osummina drugari, koi bea oslobodeni od krivichno delo podgotvuvanje terorizam, imale avtomatski pushki i bombi za lichna zashtita?! Ova e del od obrazlozhenieto na osloboditelnata presuda za kondovskata grupa, koja ja izreche sudijkata Snezhana Bajlozova. Vo obrazlozhenieto stoi deka kondovcite nemale nameri da vrshat napadi na Skopje, tuku samo paradirale so oruzhje koe vo presudata e - "lesno vooruzhuvanje"!? Od Obvinitelstvoto najavija deka kke ja osporat odlukata na Sudot, oti na lentata koja ja snimala albanskata drzhavjanka Rajmonda Malechka se slushaat razgovori meggu kondovcite, meggu koi Krasnikki zboruva za terorizam. Iako na nejzinata snimka jasno se gledaat dejstvata na sega oslobodenite, sudijkata Bajlozova javno kazha, a i vo presudata napishala deka: "dejstva koi pretstavuvaat podgotvuvanje na odredeno krivichno delo se kaznivi, a takvi vo ovoj sluchaj nema, pa zatoa e donesena vakva presuda oti nema elementi na krivichno delo". Vo obrzalozhenieto stoi deka snimkata bila napravena vo 2001 godina, na shto Obvinitelstvoto kke reagira oti istata e snimana vo 2005. Doznavame deka presudata kke ja razgleduva i Sudskiot sovet. Na Krasnikki mu se sudeshe oti, spored obvinenieto na 2 april 2005 godina, zaedno so ostanatite obvineti iskopale rovovi vo mesnosta Borovi kaj seloto Kondovo. Tie, oblecheni vo uniformi na UChK, izveduvale voeni vezhbi. Krasnikki na prvoto sudenje pred Sudot prizna deka se vo obvinenieto e vistina, no deka nastanot se sluchil edna godina porano. Toj prizna deka ima uniforma na UChK koja si ja chuva doma. (Vest)

EVROPRETSTAVNIKOT ZGROZEN OD ZATVORSKITE KKELII
Fuere prokrvari vo Idrizovo
Evropretstavnikot Ervan Fuere imashe edno neprijatno pretpladne vo zatvorskata institucija Idrizovo. Po posetata na Kazneno-popravnata ustanova Idrizovo, ne uspea da dade izjava od mediumite od prichina shto mu poteche krv od nosot. Od negovata kancelarija velat deka evropretstavnikot, koj voopshto ne beshe zadovolen od ona shto go vide vo zatvorot, imal pokachen krven pritisok, a kako posledica na toa mu poteklo krv od nosot. Inaku, Fuere po napushtanjeto na kkeliite na osudenicite i pred problemite so krvavenjeto, reche deka negovata cel za doagganjeto vo zatvorot bila samiot da se zapoznae so uslovite vo zatvorot. "Evropskata Unija ima interes za vakvite institucii. Imame obezbedeno tri milioni evra za proekti nameneti za zatvorite. Glaven problem na zatvorite e prenatrupanosta, neshto na shto reagirashe i Sovetot na Evropa. Se nadevam Vladata kke najde nachin da go reshi ovoj problem" - reche Fuere.
Den pred evropretstavnikot i Vladata oceni deka zatvorite vo Makedonija se vo katastrofalna sostojba. Tie ni odblisku ne gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi na Evropskata komisija, koja bara posebna kkelija za sekoj zatvorenik, uslovi za sekojdnevno tushiranje, soodvetna hrana, higiena, sport i rekreacija. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski na poslednata vladina sednica prezentiral fotografii od zatvorskite kkelii, sakajkki odblizu da im pokazhe na svoite kolegi vo kakvi uslovi zhiveat zatvorenicite. Ministerot Manevski, koj vekke ednash napravi sondazha na se shto ima i nema vo zatvorite, za dve nedeli treba da dostavi akcionen plan i finansiska konstrukcija za potrebnite sredstva za ostvaruvanje na ovoj proekt. Prvichnata ocenka e deka za restavracija na site kazneno-popravni domovi se potrebni okolu 5-6 milioni evra, a prvite intervencii bi se sluchile nekade vo septemvri. (Vecher)

UPRAVATA ZA BEZBEDBOST I AGENCIJATA ZA RAZUZNAVANJE NE GO ESAPAT SOBRANIETO
Razuznavachkite sluzhbi bez kontrola
Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje - UBK i Agencijata za razuznavanje - AR se ushte ne gi dostavile godishnite izveshtai za svoeto rabotenje vo 2006 do nadlezhnata sobraniska komisija, i pokraj opomenata od nejziniot pretsedatel Esad Rahikk. UBK i AR se obvrzani da gi podgotvat izveshtaite do krajot na januari i vednash da gi dostavat do komisijata vo parlamentot, koja e zadolzhena za nadzor nad rabotata na dvete razuznavachki sluzhbi. "Nasproti reshavanjeto na statusot na Kosovo, makedonskoto Sobranie nema nikakvi informacii shto, kako i za kogo rabotele sluzhbite za razuznavanje. Tie se odnesuvaat kako da se nad drzhavata, iako treba da bidat lice na instituciite pod chija ingerencija se" Ð veli pratenikot Rahikk. Toj potsetuva deka AR e pod nadlezhnost na shefot na drzhavata, a UBK pod Vladata, odnosno Ministerstvoto za vnatreshni raboti. "Kon krajot na januari so pismo gi izvestiv direktorite na AR i na UBK, Kire Naumov i Sashko Mijalkov deka vo najskoro vreme treba da gi dostavat izveshtaite, za da mozham da zakazham sednica na komisijata. No pomina i cel fevruari, a izveshtaite gi nema vo parlamentot" Ð objasnuva Rahikk.
Jane Ichkov, shef na kabinetot na direktorot na AR, izjavi deka nivniot izveshtaj bil gotov vo predvideniot rok i deka od poodamna bil praten do parlamentot. No Rahikk e kategorichen deka go dobil izveshtajot. "Ako se potrebni 15 dena za eden dokument da stasa od Novo Lisiche ili od MVR do Sobranieto, togash navistina imame problemi vo sistemot" Ð veli toj.
Vo prethodnite tri godini izostana sobraniskata kontrola vrz razuznavachkite sluzhbi, otkako togashniot pretsedatel na matichnata komisija ljube Boshkoski vo 2004 zamina vo Hrvatska, pa vo Hag. Komisijata za nadzor nad UBK i AR treba da kontrolira dali dvete sluzhbi gi pochituvaat pravata i slobodite na gragganite, dali rabotat zakonito ili gi prechekoruvaat ovlastuvanjata, kakvi metodi i sredstva koristat vo rabotenjeto i kakva e nivnata materijalna, kadrovska i tehnichka opremenost. Ovaa komisija obichno ja vodi pretstavnik na opozicijata, a nejzinite sednici najchesto se zatvoreni za javnosta. (Vreme)

PARADOKS VO AGENCIJATA ZA RAZUZNAVANJE
Makedonskite razuznavachi nosat pishtoli, a ne znaat da pukaat
Operativcite od Agencijata za razuznavanje celi sedum godini ne bile na nitu edna vezhba za gagganje so ogneno oruzhje, a nekoi voopshto ja nemaat pominato ni zadolzhitelnata obuka za rakuvanje! Site operativci se zadolzheni so sluzhbeni pishtoli. Objasnuvanjeto od rakovodnite strukturi do operativcite bilo deka "nivnata rabota bila inteligentna i deka takvite vezhbi bile golem troshok i badijala frlanje pari". Agentite velat deka moraat da nosat oruzhje oti profesijata im go nalaga toa, no deka ja zagubile rutinata pri rakuvanjeto. "Celi sedum godini nemame ispukano nitu eden kurshum. Ne daj bozhe da se najdeme vo situacija kade kke bideme prinudeni da go upotrebime oruzhjeto. Posleden pat ne odnesoa na gagganje pred sedum godini. Praviloto e najmalku dva pati godishno da vezhbame gagganje so ogneno oruzhje, no objasnuvanjeto na rakovodnite strukturi e deka toa bilo nepotrebno frlanje pari" Ð velat izvori od operativata na AR. Spored niv, del operativci shto bile vraboteni vo poslednite nekolku godini ja nemale pominato nitu osnovnata obuka za rakuvanje ogneno oruzhje. Vo AR ne bea dostapni za komentar.
Agentite se razocharani od sluzhbata i velat deka sostojbata vo Agencijata e katastrofalna, a profesijata celosno zanemarena. Pred nekolku meseci tie ispratile pismo do direktorot na AR, Kire Naumov, vo koe mu gi obrazlozhile site raboti koi mora da sprovedat za da profunkcionira sluzhbata. "Se ushte ne sme dobile odgovor. Operativcite ne se zadovolni. Site gledaat da ja napushtat sluzhbata. Nikoj nishto ne raboti, izvorite poleka gi gubime, a izveshtaite gi sostavuvame od informacii vo mediumite i od internet. Golem del od agentite vekke si imaat i paralelni raboti taka shto agencijata im e vo vtor plan. Zhalno e shto rakovodnite strukturi se najmalku zagrizheni za vakvata sostojba. Nitu eden od direktorite shto se iznaredija vo izminative nekolku godini ne se nafati da gi sredi rabotite" Ð velat razuznavachite. (Spored Vreme)

Koj e direktor na AR?
Kire Naumov, direktorot na AR, politichkata kariera ja pochna vo mart 2003 godina vo premierskiot kabinet na Branko Crvenkovski, kako sovetnik za ekonomski prashanja, a vo april 2004 ja prodolzhi vo pretsedatelskiot kabinet, kako sovetnik za protokol. Na funkcijata direktor na AR imenuvan e lani vo juli minatata godina, otkako poraneshniot direktor Laze Kitanovski se kandidira za pratenik od SDSM. Roden e vo Skopje vo 1971 godina kade i diplomiral na Ekonomskiot fakultet. Po diplomiranjeto se vrabotil na Ekonomskiot fakultet kade deset godini, od 1997 godina, raboti kako pomlad asistent. Prv kolega mu e Igor Ivanovski Ð Shema, koj isto taka raboti kako pomlad asistent na Ekonomskiot fakultet, a pred da stane potpretsedatel na SDSM beshe sovetnik za odnosi so javnosta vo kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski.
Kire Naumov mu e vnuk na Ggorgi Spasov, poraneshen generalen sekretar na SDSM, eksminister za pravda vo vladata na Crvenkovski, koj gi vrsheshe ushte i ambasadorskite funkcii vo Sofija i vo London. Za Naumov se shpekulirashe deka kke bide naznachen za direktor na Mobimak, no vo posleden moment na taa funkcijata dojde Rubincho Zarevski. Togashniot premier Vlado Buchkovski vo edno intervju izjavi deka nenaznachuvanjeto na Naumov za direktor na Mobimak bilo edno od kadrovskite reshenija za koi se konfrontirale so Crvenkovski.

ZLA SUDBINA NA MAKEDONSKITE PRETSEDATELI
Kiro kurtuli, Boris nastrada, Branko saka da izbega...
Prviot pretsedatel na nezavisna Makedonija, Kiro Gligorov, prezhivea atentat. Ami 8 parkirano pred hotelot Bristol na 3 oktomvri 1995 godina eksplodirashe vo migot koga kraj nego, na pat kon Sobranieto, pominuvashe avtomobilot na Gligorov. Negoviot vozach zagina, a pretsedatelot go prezhivea napadot. I lekuvanjeto na dobienite povredi. Vo istragata, spored opshtata ocena, vodena so mnogu propusti, izvrshitelot ne e pronajden, a i pokraj povekketo pretpostavki za mozhnite narachateli na atentatot, ni po rezhisi 12 godini ne e pojasnet nitu kontekstot, nitu dolgorochno posakuvanata cel. Mnogubrojni teorii, sepak, i ponatamu se razvivaat, iako so namalen intenzitet.
Vtoriot pretsedatel na nezavisna Makedonija, Boris Trajkovski, koj go nasledi Gligorov na 15 dekemvri 1999 godina, zagina vo avionska nesrekka. So pogrebuvanjeto na Trajkovski i na negovite sorabotnici shto go pridruzhuvaa na kobniot let vo Mostar na 26 fevruari 2004 godina, zakopana e i vistinata za ovoj nastan. Sekoja godishnina od nesrekkata na pretsedatelot Trajkovski, komu nesrekkniot pad na kingerot mu go vrati i mu go zacvrsti raznishaniot ugled vo domashnata javnost, e nov povod za preispituvanje na duzinata nerazjasneti aspekti na ovaa nesrekka.
Tretiot pretsedatel, Branko Crvenkovski, e izbran na 28 januari 2004 godina, dva meseca po zaginuvanjeto na Trajkovski. Lider na SDSM od april 1991 godina, Crvenkovski, iako relativno mlad, e "star volk" na politichkata scena. Vo pretsedatelskite izbori go pobedi kandidatot na VMRO-DPMNE, Sashko Kedev, so 63 otsto od glasovite i - vleze vo pretsedatelskiot kabinet. Izbran po kampanja vo koja se promovirashe kako drzhavnik, naskoro za DPMNE stana "gragganinot B.C.". Nivnata zaemna komunikacija minuvashe niz razni fazi, dodeka ne zaglavi vo aktuelnoto otsustvo na politichki dijalog, koe ne uspeva da go prekine duri ni meggunarodnoto posrednishtvo, a ushte pomalku pretsedatelskiot angazhman na Crvenkovski. Najnovata najava za mozhnoto povlekuvanje na pretsedatelot Crvenkovski od javnata scena po zavrshuvanjeto na ovoj pretsedatelski mandat, vo javnosta beshe nashiroko prechekana so tezata deka toj vsushnost ne bega od politikata, tuku od zlata sudbina na makedonskite pretsedateli.
Sekogash omilenite teorii na zagovor, na koi Makedonecot miluva da im pripishe del od sopstvenoto nesnaogganje so istoriskite premrezhinja, i ovoj pat naoggaat plodna pochva za razvoj. Dosegashnata losha sudbina na pretsedatelite na nezavisna Makedonija, potkrepena so iskustvata od sosedna Srbija, koja vo atentat go izgubi reformskiot premier Zoran Gginggikk, spletoa prikazna vo koja pretsedatelot Crvenkovski se obiduva da ja izbegne sudbinata shto gi snajde negovite prethodnici. Potrezvenite razmisluvanja, sepak, velat deka toj, nasproti edvaj trite procenti rejting, se ushte e atraktivna tema za mediumski tretman i se ushte gi kreva tirazhite na vesnicite shto gi promoviraat tezite za negovoto zaminuvanje.
Prikaznata za makedonskite pretsedateli e sitno parche vo mozaichnata storija za sudbinata na svetskite pretsedateli, koi vodejkki gi narodite i drzhavite, nuzhno i vo sekoj moment od svoite zhivoti i fizichki ili politichki zaminuvanja, go predizvikuvaat vnimanieto na javnosta. Da gi zaboravime Gligorov, Trajkovski i Crvenkovski. Setete se na Tito, Kenedi, Stalin... (Nedelno Vreme)

Atentatot vrz Gligorov nikogash nema da se rasvetli
I edinaeset godini po atentatot na poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov, makedonskite nadlezhni organi ne mozhat da dojdat do informacii shto bi ja pridvizhile istragata. Izvrshitelite i narachatelite na atentatot ostanuvaat golema enigma za MVR, institucijata shto se sopna ushte vo samiot start od istragata. Do den-denes MVR nema nitu edna validna informacija shto bi ja nasochila istragata kon vistinskata traga. "Za MVR sluchajot ne e zatvoren. Istragata se ushte trae, no kako shto izminuva vremeto, shansite da se istera sluchajot stanuvaat se pomali. Novi informacii nema, a onie so koi raspolagame ne se dovolni za napredok na istragata. Sluchajot ostanuva otvoren, a nagradata od polovina milion evra za novi informacii shto kke i pomognat na istragata se ushte vazhi" - veli Ivo Kotevski, pomoshnik-minister vo MVR zadolzhen za odnosi so javnosta.
Kiro Gligorov e prviot pretsedatel na samostojna Makedonija. Toj go prezhivea atentatot vo 1995 godina i istera dva mandati na taa funkcija, od 1991 do 1999 godina. Za pretsedatel beshe izbran na 27 januari 1991 godina. Karakteristichno e shto i za dvata mandati toj promovirashe politika na takanarechena ekvidistanca kon sosedite. Spored shturite informacii na makedonskoto MVR, atentatot bil izvrshen so avtomobil ami 8 natovaren so 4,5 kilogrami plastichen eksploziv. Od bombata shto eksplodira vo centarot na Skopje zaginaa Aleksandar Spirkovski, vozach na pretsedatelot Gligorov, i Hristo Hristomanov, penzioner shto sluchajno minuval vo blizina na mestoto na atentatot. Pretsedatelot Gligorov beshe teshko povreden i go zagubi ednoto oko.
Od licata shto bea involvirani vo istragata, dosega se pochinati Zdravko Vasilevski, prviot istrazhen sudija zadolzhen za atentatot, Marko Bundalevski, togashniot drzhaven obvinitel i eden od telohranitelite na Gligorov shto se samoubi pod misteriozni okolnosti. Mrtvi se i dvajcata Albanci od Bratislavskata vrska shto bea uapseni, pa oslobodeni poradi nedostig od dokazi. Edniot zagina vo soobrakkajka, a drugiot vo prestrelka. Vo 2002 godina, ljube Boshkoski kako prv chovek na MVR, podnese krivichna prijava protiv ljubomir Frchkoski, koj beshe minister za vnatreshni raboti koga se sluchi atentatot. Prijavi bea podneseni i protiv pet funkcioneri vo MVR, nachalnici na nekolku policiski sektori. Po prijavite pochna da raboti i Javnoto obvinitelstvo pod somnenie deka storile krivichno delo primanje potkup i zloupotreba na sluzhbenite ovlastuvanja. Boshkoski togash ushte izjavuvashe i deka bile fateni atentatorot, kako i narachatelite na atentatot. Toj posochi deka izvrshitelite i narachatelite bile makedonski drzhavjani i deka Frchkoski zaedno so pette funkcioneri od MVR zele potkup od atentatorot za da mu osigurat begstvo od Makedonija.
Pavle Trajanov, poraneshen minister za MVR, veli deka sluchajot nema nikogash da bide rasvetlen. "Ne veruvam vo toa oti nikoj ne raboti na nego. Site dosegashni ministri javno izjavuvaat deka istragata ne e zaprena, no rabotite stojat vo mesto. Vo pochetokot na istragata bea napraveni greshki vo postapkata shto potoa ne dozvolija sluchajot da napreduva. Namesto da se angazhiraat site sluzhbi vo MVR beshe napraven poseben tim zadolzhen za sluchajot" - veli Trajanov. Spored nego, narachatelite na atentatot bile stranci, no realizacijata bila sprovedena so pomosh na domashni strukturi. "Bea razgleduvani tri mozhni opcii za narachatelite. Bugarskata linija preku ÔMultigrupÕ, ÔBratislavskata vrskaÕ i srpskata linija. Tretata e najmalku razgleduvana iako stanuva zbor za vrski na stranski voeno-razuznavachki strukturi so slichni strukturi vo Makedonija. Smetam deka motivite za atentatot bile politichki. Makedonija vo toa vreme fati eden kurs na osamostojuvanje, odnosno odvojuvanje od projugoslovenskata linija i priblizhuvanje kon poziciite na zapadnoevropskiot svet" - veli Trajanov (Nedelno Vreme)

KABINETOT NA CRENKOVSKI IMA PROBLEM SO DOKUMENTACIJATA
Revizorot bara Branko da prijavi shto jade i pie
Pretsedatelot na drzhavata gi troshel namenski i zakonski drzhavnite pari, osven 3,3 milioni denari shto gi potroshil na patuvanja, za reprezentacija i za ugostitelski uslugi. Drzhavnite revizori vo kontrolata na finansiskoto rabotenje na shefot na drzhavata za 2005 godina, utvrdile deka prilozhenite smetki od restorani i za taksi-uslugi bile nechitlivi, ili troshenjeto bilo bez prilog na smetka od koja mozhe da se utvrdi tochnata namena na plakkanjata ili bez opis na namenata na napraveniot troshok. I Pretsedatelot moral da se pridrzhuva na regulativata, spored koja troshocite za ishrana za vreme na sluzhbeno patuvanje vo stranstvo, se nadomestuvaat so dnevnicata shto se plakka na licata na sluzhben pat.
Revizijata preporachala, dokolku vo programata za prestoj vo stranstvo se planirani delovni rucheci ili vecheri so stranski pretstavnici, kon smetkite za ugostitelski uslugi napraveni za taa namena da se prilozhi programata. Na smetka na pretsedatelskiot kabinet odi i zabeleshkata deka i za ugostitelski uslugi vo zemjata se plakkalo so fakturi vo koi nemalo opis za kogo se odnesuva troshokot. (Vest)

DPA TVRDI DEKA AMERIKANCITE STOJAT ZAD VLADATA NA GRUEVSKI
Tachi: SAD ne ja sakaat DUI vo vlasta
Amerika ne ja poddrzhuva idejata DUI da vleze vo Vladata na premierot Nikola Gruevski, izjavi Menduh Tachi, potpretsedatel na DPA, po sredbata so amerikanskiot ambasador vo Skopje dzilijan Milovanovikk. "Na sredbata beshe istaknato deka dijalogot e neophoden, no mozhnosta za dijalog ili pochnuvanjeto na dijalogot ne znachi otvoranje mozhnost za rekomponiranje na Vladata", reche Tachi. Toj ne kazha eksplicitno deka ova znachi kraj za nadezhite na DUI da vleze vo vlasta. "Se e jasno. Balonot shto se duvashe vo Brisel - pukna, zashto jas so kontaktite shto gi imav doznav deka nikoj ne bara nitu sugerira DUI da bide del od Vladata", reche potpretsedatelot na DPA. Za nego ovoj stav na SAD e konstanten, no deka opozicionite partii shirele nevistini vo javnosta. Vladata na premerot Nikola Gruevski ima silna poddrshka od SAD, tvrdi Tachi. "Vladata ima poddrshka i treba da prodolzhi so borbata protiv korupcijata, kriminalot i drugite negativni fenomeni vo opshtestvoto. Mislam deka toa kke go zabrza patot na Makedonija kon NATO i Evropa", izjavi toj.
Vtoriot chovek na DPA soopshti deka nema da gi komentira izjavite na koalicioniot partner NSDP okolu politichkiot dijalog. "Na toa jas samo kke se nasmeam", reche kratko Tachi. Nitu Tito Petkovski vo idnina nema da gi komentira izjavi na Tachi, no ostanuva na stavot deka so premierot Gruevski se dogovoril da se razgovara za site otvoreni prashanja. DPA voopshto ne e voznemirena od sredbata na Gruevski i Ahmeti bidejkki ima celosna doverba vo premierot. (Vest)

Raselenite razocharani od izjavite na Petkovski
Zdruzhenieto na raselenite od Arachinovo Zora, vo otvorenoto pismo do pretsedatelot na NSDP, Tito Petkovski, naveduva deka se razocharani od negovite izjavi vo vrska so priznavanjeto na statusot "borci" i penzioniranjeto na pripadnicite na poraneshnata ONA. "Apsurd e od budzetot na ovaa drzhava, odnosno od budzetot na site nas, da se plakkaat onie koi vo 2001 godina ubija osumdesetina Makedonci shto zastanaa na branikot na Makedonija, onie koi ne proteraa od rodnite ognishta, poradi koi gi zagubivme nashite domovi, dozhiveavme traumi shto kke ne sledat do krajot na nashiot zhivot", se veli vo pismoto. (Utrinski vesnik)

Sredba na majkite i soprugite na zaginatite braniteli
PO POVOD OSMI MART
Detskata ambasada za site deca vo svetot po povod 8 Mart - Denot na zhenata, organizirashe zaednichka sredba so majkite i soprugite na zaginatite braniteli od konfliktot 2000/2001 godina. "Posebno me raduva shto deneska gi sobravme site majki i site soprugi na zaginatite braniteli. Ovaa celna grupa go zasluzhuva vnimanieto shto nashite pokroviteli Tito Petkovski i negovata sopruga Trajanka Petkovska go ukazhuvaat. Nie kako organizatori gi davame site napori za organiziranje na razni manifestacii pred se za decata na nashite heroi i za nivnite najbliski", izjavi generalniot sekretar na Detskata ambasada od Prilep Damjan Stojanoski. Na sredbata beshe prenesena porakata na Tito Petkovski vo koja toj veli deka kke se zalaga za ispolnuvanje na pravata na semejstvata na zaginatite braniteli i za nivno poskoro realiziranje. (MIA)

DALI NOVITE PATNI ISPRAVI VODAT KON FEDERALIZACIJA?
Posledicite od dvojazichnite pasoshi doprva kke sledat!
Dvojazichnite pasoshi se rezultat na dogovor meggu Vlado Buchkovski i Ali Ahmeti, pravnite posledici kke se pochuvstvuvaat doprva. Toa e voved vo federalizacija bidejkki vo patniot dokument bitno e drzhavjanstvoto, a ne etnichkiot identitet. Koga imate pasosh so dva jazika, toa znachi deka drzhavata e federacija, veli ljubomir Frchkoski, univerzitetski profesor. "Kako pravna drzhava site treba da gi pochituvaat donesenite zakoni.
Problematiziranjeto na ovie prashanja od strana na nekoi subjekti koi imaat razviena fantazija ne ni odi vo korist na site koi sme se opredelile da gi pochituvame i sproveduvame zakonite" Ð veli profesorot Vlado Popovski. Toj smeta deka site zakoni koi se odnesuvaat na dvojazichnosta na lichnite dokumenti se zakoni doneseni po Ohridskiot dogovor i kako takvi ne mozhe da ne soodvetstvuvaat vo duhot na ovoj dogovor.
Za Frchkoski dvojazichnite pasoshi se sprotivni na Ohridskiot dogovor, a premolchano se izdavaat vekke tri godini. "Vo dogovorot od Ohrid stoi deka jazikot go izrazuva etnichkiot identitet na nekoe lice" - veli Frchkoski. Toj dodava deka vo pasoshot etnichkiot identitet e nebiten, vazhno e drzhavjanstvo, pa ottuka lichnite karti na dva jazika se opravdani bidejkki se upotrebuvaat vnatre vo granicata na edna drzhava i ja pokazhuvaat etnichkata pripadnost na gragganinot, no dvojazichnite pasoshi, kade e bitno drzhavjanstvoto nadvor od makedonskite granici, davaat slika na federalna drzhava. Stavanjeto na patnite ispravi vo ist kosh so lichnite karti go problematiziralo prashanjeto. "Seto ova e rezultat na politichki dogovor meggu dve strani vo koj ne se vklucheni pravni eksperti. Od neinformiranost i nezainteresiranost za pravnite posledici, ova prashanje se provleche i premolchano se primenuva vekke tri godini" - veli Frchkoski. Spored nego presedan se pravi i so iminjata na rodnite mesta koi se preveduvaat na jazicite na etnichkite malcinstva, a ne se transkribiraat.
Toni Deskovski, profesor na Pravniot fakultet, pak, veli deka samiot chin na prifakkanjeto na dvojazichnosta vo drzhavata e politichki kompromis preku koj se menadzirashe krizata. "Ne mozham da kazham dali ova znachi federalizacija ili ne, no moram da istaknam deka reshenijata za lichnite karti i pasoshite se politichki kompromis donesen vo vreme na vojna. Nitu edno od ovie prashanja ne e predmet na nitu eden meggunaroden dogovor ili pak meggunarodni standardi shto ne proizveduva obvrzuvachki elementi. Ednostavno imashe akteri koi na zelenata pregovarachka masa procenuvajkki si gi silite neshto prifatija, neshto dobija, a neshto i izgubija. Takvi politichki odluki ima mnogu" - veli Deskovski. (Vreme)

Tablite na granicite samo na makedonski
Informativnite tabli na granichnite premini Kkafasan i Blace nema da bidat napishani na albanski, tuku na makedonski jazik, koj e oficijalen sluzhben jazik vo drzhavata. I na drugite granici, meggu koi i na dvata aerodroma, tablite kke bidat na makedonski jazik, i na angliski i na francuski, zaradi potrebata na turistite. Ova go izjavi premierot Nikola Gruevski, demantirajkki gi nedorazbiranjata koi nastanaa po informacijata koja ja plasirashe ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, koj najavi deka na granichnite premini Kkafasan i Blace informativnite tabli kke bidat i na albanski jazik, zatoa shto vo neposredna okolina na granicite najmalku 20 otsto od naselenieto se Albanci. Po reakcijata vo javnosta deka e neustavno ispishuvanjeto na informativnite tabli na granichnite premini na albanski jazik, Ministerstvoto za transport i vrski izleze so novo pojasnuvanje deka na ovie dva granichni premina, na tablite pokraj makedonskiot jazik nema da go ima i albanskiot. (Spored Utrinski vesnik)

DIPLOMATSKA VOJNA VO BRISEL
Grcija kke ja pushti Makedonija vo NATO, a kke ja blokira vo EU
Grcija bara nachin da onevozmozhi pochetok na pregovori za chlenstvo pomeggu EU i Makedonija se dodeka ne se najde reshenie za sporot so imeto, tvrdat diplomatski izvori vo Brisel. "Atina mnogu seriozno go sfati preimenuvanjeto na aerodromot Petrovec vo ÔAleksandar VelikiÕ. Za nea toj akt e provokacija i narushuvanje na Privremenata spogodba i sprotivno na baranjeto dostaveno do Makedonija vo nejzinoto ÔEvropsko partnerstvoÕ, vo koe se veli deka zemjata treba da gi intenzivira naporite za da se najde zaednichki prifatlivo reshenie za sporot" - veli eden diplomat.
Evropskoto partnerstvo e dokument usvoen pred edna godina, vo koj se nabrojani zadachite shto stojat pred Makedonija za da mozhe da napreduva kon EU. Eden od paragrafite na ovoj dokument veli deka Makedonija treba da garantira regionalna sorabotka i dobrososedstvo "osobeno so intenziviranje na naporite za da se najde pregovarano i zaednichki prifatlivo reshenie so Grcija za imeto na zemjata", veli tekstot. Ovoj dokument treba da bide obnoven naprolet vo 2008 godina, otkako vo noemvri godinava Evropskata komisija kke dade svoj predlog shto potoa treba da dobie zeleno svetlo od Sovetot na ministrite na EU, najverojatno vo dekemvri godinava. "Poslednoto mislenje na EK za Makedonija, objaveno vo minatiot noemvri, konstatira deka nema napredok vo pregovorite so Grcija i toa na Brisel ne mu se dopagga" - veli eden diplomat. Toj predupreduva deka Grcija bi mozhela da insistira da se najde nova formulacija shto kke vleze vo novoto Evropsko partnerstvo, preku koja ushte povekke kke se akcentira pritisokot vrz Makedonija. Vo Brisel cirkulira i idejata deka od makedonska strana dobar poteg bi bil da se otkazhe od imeto Aleksandar Veliki za aerodromot. Spored nashite izvori, Grcija, svesna deka situacijata vo regionot so statusot na Kosovo e potencijalno rizichna, nema da go blokira vlezot na Makedonija vo NATO. Meggutoa kke stori se za da ja natera EU da vrshi pritisok vrz Makedonija pred otvoranjeto na pregovorite za chlenstvo.
Makedonija od svoja strana smeta deka preimenuvanjeto na aerodromot ne e narushuvanje na Privremenata spogodba. Dokolku smeta deka e narushena Privremenata spogodba, Grcija treba da ja izvesti Makedonija za taa svoja konstatacija i da bara od Makedonija korekcija ili obrazlozhenie. Makedonski diplomati tvrdat deka takvo pismo od Atina ne stasalo vo Skopje. "Ochigledno e, meggutoa, deka Atina za ova gi izvestila site evropski i NATO-partneri i cheka povolen mig za da go izvadi toa kako dokaz deka Makedonija ne samo shto ne pravi nikakov napor vo pregovorite tuku i ja narushuva Privremenata spogodba. Lesno mozhe da se sluchi Atina da uspee da gi ubedi EU-partnerite deka tonot kon Makedonija treba da se zaostri po ova prashanje" - velat nashite izvori. (Dnevnik)

PO GRCHKA INTERVENCIJA
Antichka Makedonija padna vo kasarnata "Ilinden"
Po intervencija na Grcite bea trgnati kartite na koi e prikazhana antichka Makedonija, vo kasarnata Ilinden, i predmeti od postavkata na falangata na Aleksandar Makedonski vo Voeniot muzej vo Skopje. Grchkite predavachi se pozhalile kaj kolegite od zemji-chlenki na NATO deka kartite gi iritiraat so svojata sodrzhina, koja, spored niv, znachi prisvojuvanje na grchkata istorija. Nivnoto baranje bilo poddrzhano i na makedonskite armiski vlasti im bilo sugerirano da gi otstranat kartite, pechateni vo Makedonija, koi bile istaknati vo hodnicite i vo drugi rabotni prostorii vo kasarnata, vo koja ima specijalna uchilnica vo koja makedonskite vojnici izuchuvaat grchki jazik.
Vo Voeniot muzej izjavija deka postavkata za falangata na Aleksandar Makedonski bila pozajmena lani od Muzejot na Makedonija za izlozhbata po povod praznikot Ilinden. Taa pred nekolku meseci bila vratena, taka shto izlozhbeniot prostor vo Voeniot muzej, namenet za toj istoriski period, sega e prazen. Vo Ministerstvoto za odbrana potvrdija deka kartite bile trgnati po reakcijata na grchkite profesori i objasnija deka toa e gest so koj kke se potvrdi makedonskata podgotvenost za unapreduvanje na dobrososedskite odnosi.
Uchilnicata za grchki jazik beshe otvorena pred nekolku meseci vo prisustvo na grchkata ambasadorka vo Makedonija, Teodora Grosomandiu. Togash pretstavnici na Grcija ostro reagiraa na preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki. "Treba da se izbegnuvaat meggusebnite provokacii i da im se posvetime na dobrososedskite odnosi" - reche Grosomandiu na otvoranjeto na uchilnicata. (Spored Dnevnik)

SPORED NOVIOT SHEF RADIKATI
OBSE partner na Makedonija za EU i NATO
Chlenstvoto vo EU i NATO se dvete kluchni celi na Republika Makedonija i na toj pat taa mozhe da smeta na poddrshkata od OBSE, izjavi dzordzo Radikati, novonaimenuvaniot shef na Misijata na OBSE vo Skopje. Toj veli deka e svesen za site napori i angazhmani od politicharite i smeta deka kandidaturata na Makedonija e mnogu silna. "Siguren sum deka vashata kandidatura kke bide uspeshna dokolku obedineti i zaedno prodolzhime kon taa cel", reche Radikati. Toj ja pozdravi politikata na Vladata vo koja se stava akcent na ekonomijata.
Prioriteti na Misijata na OBSE koja godinava belezhi 15-godishen jubilej i ponatamu ostanuvaat sorabotkata so vlastite na poleto na poddrshka na reformite vo sudstvoto, policijata i javnata administracija. Za idninata na Makedonija, noviot shef na OBSE e optimist bidejkki, kako shto reche, od 2001 do 2007, Makedonija ja pokazhala svojata uloga kako primer vo regionot za razvoj i nadminuvanje na krizi. (Vecher)

AMERIKANSKI KONGRES
SAD povikaa na priem na Makedonija vo NATO
Pretstavnichkot dom na amerikanskiot Kongres ja prifati rezolucijata so koja se poddrzhuva proshiruvanjeto na NATO i povika na priem na trite zemji od Jadranskata povelba - Hrvatska, Makedonija i Albanija i poraneshnite sovetski zemji Ukraina i Gruzija. "Zavisno od nivnoto kontinuirano sproveduvanje na demokratskite, voenite i ekonomskite reformi, nivnata volja i sposobnost da gi ispolnat odgovornostite za chlenstvo vo NATO i jasno izrazenite stavovi deka go sakaat toa, Kongresot povikuva na navremen priem na ovie zemji, vo interes na promocija na sigurnosta i stabilnosta na Evropa", stoi vo usvoenata rezolucija.

POMOSHNIKOT DRZHAVEN SEKRETAR NA SAD
Makedonija da bide najsilen kandidat za NATO
"SAD sakaat Makedonija da bide najsilen kandidat za chlenstvo vo NATO slednata godina", izjavi pomoshnik drzhavniot sekretar na SAD, Daniel Frid, po sredbata so premierot Nikola Gruevski. Na sredbata stanalo zbor i za potrebata od ponatamoshni reformi, kako vo odbranata taka i vo administracijata, ekonomijata, policijata. "Liderite na ovaa zemja znaat shto treba da napravat za chlenstvo vo Alijansata. Kluchni se slednite shest meseci, bidejkki potoa NATO kke zapochne da gi ocenuva zemjite-kandidatki", reche Frid i dodade deka Makedonija ima golema poddrshka od SAD vo evroatlantskite integracii. Frid, koj ima ogromno iskustvo vo nadvoreshnite raboti, a sega raboti vo Biroto na Stejt departmentot za prashanja od Evropa i Evroazija, prethodno se sretna i so pretsedatelot Branko Crvenkovski, a imashe sredba i so liderot na DUI, Ali Ahmeti. (Vest)

SPORED LOBISTOT BRUS DZEKSON
Za SAD imeto ne e prechka za NATO
Makedonskiot lobist okolu priemot na Makedonija vo NATO, Brus dzekson, po sredbata so premierot Nikola Gruevski, oceni deka vo SAD se optimisti okolu zemjite-kandidati, a konkretno okolu Makedonija se srekkni shto e unapreden politichkiot dijalog meggu vlasta i opozicijata i shto zemjata e na vistinskata pateka. Spored nego, odrzhuvanjeto na mirot vo Makedonija e ona shto najmnogu gi interesira SAD i Evropa, a za da se postigne toa, potreben e politichkiot dijalog. Za sporot okolu imeto so Grcija i amerikanskata pozicija okolu toa, dzekson beshe povekke od kategorichen: "SAD vekke imaat odluka za ova prashanje. Nashiot pretsedatel ve prizna kako Republika Makedonija. Vo SAD ne postoi problem okolu imeto na zemjava". (Spored Utrinski vesnik)

VO ADRESAROT NA PRAVOSLAVNI CRKVI
Crkvata na Jovan e srpska, so sedishte vo Veles
Crkvata na Jovan Vranishkovski e Srpska pravoslavna crkva so mesto na dejstvuvanje Veles i Povardarie. Ova go pishuva vo Adresarot na pravoslavnite i orientalnite episkopii za 2007 godina, shto go izdava Orientalniot institut vo Regensburg, Germanija. Vo katalogot stoi deka Vranishkovski e "egzarh na srpskiot patrijarh za Ohridskata patrijarshija" so adresa vo Bitola. Tuka e naveden i negoviot vebsajt. Vo adresarot se navedeni i istomislenicite na Jovan - Joakim Jovchevski so sedishte vo Polog, Kumanovo i Marko Goran Kimev od Bitola. Podatocite vo ovoj adresar se vnesuvaat vrz osnova na informaciite koi gi dobivaat od pomesnite pravoslavni crkvi. Dokolku postojat zabeleshki za podatocite za vladicite od sopstvenata crkva, tie obichno se prifakkaat od strana na izdavachot.
Vo delot za Makedonija stoi Makedonskata pravoslavna crkva, so adresata na Makedonskata arhiepiskopija vo Skopje so site nejzini vladici. Ova e edinstvenoto izdanie od vakov vid na Orientalniot institut vo Germanija, chija cel na postoenje e sozdavanje i odrzhuvanje na kontaktite so pravoslavnite crkvi, kako del od ekumenskiot dijalog. Prvoto izdanie izleglo vo 1982 godina, a godinava izleze 18 po red adresar. Obrabotkata i izdavanjeto e na Institutot vo Regensberg koj potpagga pod Germanskata biskupska konferencija na Katolichkata crkva. Pravoslavnata Ohridskata arhiepiskopija koja povekke od tri godini egzistira pod rakovodstvo na Vranishkovski nekolku pati pobara da se registrira kako posebna crkva, no Zakonot za verskite zaednici vo Makedonija ne dozvoluva registriranje na paralelni crkvi vo ramkite na edna postojna religija. Sprotivno na ova SPC go prizna Jovan kako svoj egzarh vo Makedonija. (Vreme)

BARANJE NA MINISTEROT MANEVSKI
Povlekuvanje na "Rashtanski Lozja" od Hrvatska
Baranjeto za povlekuvanje na "Sluchajot Rashtanski Lozja" kke bide dostaveno do hrvatskoto Ministerstvo za pravda, izjavi ministerot za pravda Mihajlo Manevski. Vakvata najava sleduva po neodamneshnata odluka na Vrhovniot sud vo vrska so sluchajot. "Vekke podolgo vreme go opservirame baranjeto za povlekuvanje na predmetot od Hrvatska, a pobaravme i izvestuvanja od Osnovniot sud Skopje 2. Se nadevam deka vo tekot na nedelava baranjeto kke bide isprateno do Ministerstvoto za pravda na Hrvatska za da se dostavi predmetot shto sega e zaveden vo Zhupanskiot sud vo Pula" Ð reche Manevski. Spored nego, predmetot protiv poraneshniot minister za vnatreshni raboti ljube Boshkoski se bara poradi utvrdenite nedoslednosti pri negovata isporaka vo Hrvatska. "Spored nashite proverki, pri dostavuvanjeto na predmetot ne e ispochituvana nitu edna odredba od Zakonot za krivichna postapka. Predmet za drzhavjanin na Makedonija za delo za koe postoi somnevanje deka e storeno vo Makedonija vo nitu eden sluchaj ne mozhe da bide otstapen" Ð izjavi Manevski. (Vreme)

Molitvi za Ljube i Johan
Neposredno pred pochetokot na sudenjeto na ljube Boshkoski i na Johan Tarchulovski vo sudot vo Hag, MPC vo site hramovi kke sluzhi molitveni liturgii za dvajcata makedonski graggani. Vakva odluka donel Sinodot na MPC, na predlog od Prespansko-pelagoniskiot mitropolit, g. Petar. Molitvenite liturgii kke se sluzhat i za vreme dodeka trae sudenjeto. "Gi zadolzhivme site sveshtenosluzhiteli vo sobornite hramovi na MPC da se odrzhi molitvena poddrshka za shto e mozhno popraveden sudski proces za dvajcata makedonski graggani", izjavi portparolot na SAS na MPC, g. Timotej. MPC e podgotvena dokolku Johan i ljube pobaraat makedonski vladika da gi poseti, tie da ispratat svoj pretstavnik i vo Hag. (Vecher)

VIOLETA BOShKOSKA:
ljube denes edinstveno veruva vo Gospod!
Dozvolete mi da ja prenesam ogromnata blagodarnost na ljube za dosegashnata poddrshka od site Makedonci vo tatkovinata i shirum svetot. ljube e chovek so golema hristijanska dusha. Vo nego iskreno i dlaboko e vsadena hristijanskata vera i zatoa toj znae da prostuva. Na site predavstva i nerpavdi koi mu gi napravija, na site pritisoci i izzhivuvanja koi i denes mu gi pravat koga vo sudnicata raznorazni ÔdiplomatiÕ go narekuvaat ubiec, a ne go znaat deloto, nitu ljubeta go poznavaat, nitu nekogash go videle vo zhivotot, znae da reche: Gospodi prosti im, ne znaat shto pravat. Negovata poraka e onaa istata shto ja dade pred pet godini, nekade 2002-ta, na protestniot sobir Ne go davame brat ljube. Togash reche: "Ako vekke mora da moli i klechi, makedonskiot narod kke moli i klechi samo pred Gospod koj e edinstven svedok za makedonskata vistina!" A denes, ljube edinstveno veruva vo Gospod.
(Od intervjuto pod naslov "Ljube povekke nikogash nema da se zanimava so politika!" vo nedelnikot Fokus)

SORABOTKA SO HAG
Predmetite kke se vratat koga kke se obuchat sudiite
Chetirite predmeti od Hag kke se vratat vo Makedonija koga kke se oceni deka sudiite i obvinitelite se podgotveni za toa i deka se sozdadeni neophodnite preduslovi, najavi ministerot za pravda Mihajlo Manevski. Toj pojasni deka predmetite se vrakkaat vo fazata vo koja i sega se pred soodvetniot pravosuden organ vo Makedonija. Na primer, ako eden predmet e vo faza na istraga, toj kke se vrati pred istrazhen sudija. Manevski ovoj pat ne posochi konkreten termin za prezemanje na predmetite za Lipkovsko Ezero, za rabotnicite od GP Mavrovo, za motelot Brioni i za vodstvoto na ONA. "Sega se obuchuva kadar shto eventualno bi postapuval po predmetite. Grupa sudii i obviniteli go posetija sudot vo Bosna i Hercegovina, a kke odat i vo Hashkiot tribunal. Procesot se odviva vo sorabotka so OBSE, a vo obukata kke se vkluchat i preveduvachi i drugi uchesnici vo kaznenata postapka. Koga kke se oceni deka podgotovkite se kvalitetno sprovedeni, kke mozhe da stane zbor za vrakkanje na sluchaite" Ð objasni Manevski.
Za da se obezbedat uslovi za vrakkanje na sluchaite, treba da se donese i zakon za sorabotka so Hag. Pravata faza od ovoj zakon so konsenzus pomina vo sobraniskata Zakonodavna komisija. "Za donesuvanje na ovoj zakon imame celosna poddrshka od Hashkiot tribunal i od meggunarodnata javnost. Gi zedovme predvid i iskustvata na drugite drzhavi od poraneshnata SFRJ. Vo fazata na podgotovka, zakonot dva pati go isprakkavme vo Hag, od kade shto ni dadoa opredeleni nasoki" Ð izjavi Manevski. (Vreme)